104. številka. Trst, v ponedeljek 7. maja 1900. Tečaj XXV ..Edinost" zh&'s enkrat na dan. razun cedelj in praznikov. oh uri zvečer. N'aro^Rin« znaia : Za celo leto........24 kron za pol ]**ta......... za Mrt leta ........ f, _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je l iaćevRti nanrei. >»» na-io£be tirez priln«**ne narn^nine »p uprava te ozira. ___ Po tobakarnah v Trstu prodajejo po--anieznp -tevilke po C. stotnik (3 nvć.): izven Trsta pa po S »totink i4 nvč.) 'IVlefon fttf. S70. Edinost Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V edinosti Je mož! Oglasi se računajo po vrstah v netit u. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale •!« -mači oglasi itd. se računajo po pogoi i. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprer jema upraviiištvo. Naročnino in ogia^e je plačevati loco Trst. Uredništvu in tiskarna se ualmjatH v ulici Carintin Stv. 12. Upraviiištvo, in sprejemanje iuseratov v ulici Molili piccolo štv. ^J, II. na000 kron. Sprejeli so še nekaj predlogov lokalnega značaja ter z navadnimi formalnostmi odgodili zasedanje. V deželnem zboru Sta j a r s k e m so bili odobreni proračuni ter sprejetih več zakonskih načrtov manjšega pomena ter so potem' kakor običajno, zaključili zasedanje. V deželnem zboru Češkem je bil sprejet nujni predlog grofa Thuna in tov., da je pozvati vlado, da narodnim vrednostim zagotovi potrebno varstvo ter ohrani v veljavi rentni davek na efekte, izdane v deželah, ki niso zastopane v državnem zboru. Potem je bilo zasedanje v običajni obliki odgojeno. V deželnem zboru S i 1 c z k e m so skle- nili pozvati vlado, da ogerskim kronskim rentam dovoli oprostitev od rentnega davka avstrijskega pod pogojem, da stori Ogerska isto glede Avstrijskih rent. Prej pa naj vlada oprosti rentnega davka deželne obveznice, deželne in občinske zadolžnice. Sklenili so tudi, da pošljejo cesarju Franu Josipu v Berolin udanostno izjavo ter zaključili zasedanje. V deželnem zboru G o r j n ca v s t r i j-s k e m je deželni glavar slavil vlado dr. Koerberja za pomoč, ki je za svoje delovanje! j našla in je še dobi zbornica od vlade ter je ' zagotovil, da sme vlada tudi v bodoče ra-! čunati na podporo gornje-avstrijskih poslancev. Potem so, kakor običajno, zaključili zasedanje. V deželnem zboru Kranjskem se je v soboto imela daljša debata o vprašanju, ali naj se razpravlja v zadnji seji o vladni predlogi glede okrajnih gospodarskih društev in o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta, proti čemur so protestirali klerikalni poslanci. Ko je večina sklenila nujno takojšnje razpravljanje, je katoliška stranka zapustila dvorano. Le posl. Žitni k je ostal, pozneje se je vrnil tudi posl. Kala n. Debate se je udeležilo več govornikov ter deželni predsednik. Vsi so se izjavili za vladno predlogo ter naglašali, da ima stopiti dež. kulturni svet na mesto kmetijske družbe katero treba ob tolikem številu udov (4000) preosnovati. Le posl. Žitnik, ki ne pripada nobeni stranki, in posl. Kalan stil kritizirala predlogo. Ista je bila v generalni in specijalni debati sprejeta. Po običajnih zahvalnih govorih so zakljnčili zasedanje s slava- in hoch-klici cesarju Kako smo govorili pred 3 O leti ! Pred selioj na mizi imamo 43. številko mariborskega »Slovenskega gospodarja« od 22. oktobra leta 186S. Na uvodnem mestu govori o zadnji seji deželnega zbora Stajarskega, oziroma črta govor poslanca dra. Josipa V o š n j a k a, tako-le : »G. Herman je s svojim govorom že prej nemške poslance tako razdražil, da so zlo nemirni postali, ko se oglasi dr. Vošnjak k besedi. Dr Vošnjak razvije naj prej zgodo-j vino ideje zedinjenja Slovencev od leta 1848 sem. Pripoveduje od rajnega nadvojvode Janeza Ko bi še zdaj živel, bi se lahko prepričal, da je ves slovenski narod za zedinjenje. To ni romantična domišlija, ne umetno zahtevanje temoč celo naravno. Slovenec je praktičen, toraj spozna, da je sedanja razdelitev na 8; kosov za njega težka veriga in zavor vsakemu napredku. (Nemški poslanci posebno Kaiserfold in Loninger se zmirom glasno raz-govarjajo, zato reče govornik predsedniku.) P O I) L I R T F. K W Na pošti. Zofka Kveder. . Nekdanji moj ljubimec pa se je danes poročil z zabito in kozavo hčerjo bogatega posestnika iz trga. C i lej, to je moj roman ! Zanimiv 1 >a^ ni !5og si ga vedi kako: pa vse ne more biti interesantno ! Prosim Te samo za to uslugo, da me tega poglavja mojega življenja ne spomniš nikdar! t'pam, da boš gotovo -poštovala to mojo željo. Dolgo ne ostanem več tukaj ! Saj veš, ne bi bil«- plemenito, ako bi s svojo navzočnostjo motila novi srečni zakonski parček! Sploh si pa lahko čestitam, da je prišlo tako ! Če je on smatral ono tržanko (poznam jo, zabita je grozno!) za vredno, da si jo vzame za žetio, potem je njegova duševnost zelo plitva : če jo je pa vzel radi denarja, potem pa njegov značaj ni vreden ni beliča. Ne zgubim torej ničesar !.. .« Brzojavni aparat na sosedni mizi začel se je gibati. Počasno je odložila pero, pristopila k sosedni mizi ter odprla pristroj. In isti je jel ropotati. Brzojavka iz Ljubljane št. 21, oddana ob 1lil2. dopoludne, dne 15. februvarja. Gospod in gospa Skaberne v Bog živi novoporočenca ! Čestitamo ! Na mnoga leta ! Rodbina Ježeva.« je čitala iz brzojavnih znamenj. — Hm, številka jedna, mogoče pride še par drugili ! Pa pišimo! — In sela je ter spisala brzojavko na for-inular. — Tako, da bo parček vesel — je dejala, pogledala svojo lično pisavo, zasmejala se glasno, |H>tem pa stopila pred kanarčkovo kletko: -- Na tiček, daj, daj, zažvižgaj eno! Vesel bodi, vesel! — Začujeno je tič upiral svoja majčkena očesca v njo, ona pa se je zastiknila, sela k mizi in nadaljevala pismo: »Živio! Prva brzojavna čestitka je že tu, ne veš kako vestno sem jo prepisala : pravi kaligrafični umotvor je ta čestitka! — Ironija usode, kaj ne ? — Če bi šlo po menenju nekaterih romanopiscev, pisati bi morala tako čestitko sb solzami in krvjo, ali jaz ne ljubim efektov, zato vporabljain naše rjavkasto Črnilo tudi za take »svete« stvari. No, naj bo zadnja neumnost! To je finis mladoletnih bedarij. Lice mlado — srce staro . . . ha-ha, morda se še popnem na Pegaza. — Ali z Bogom! Tvoja Marija.« Vstala je, odprla okno in zrla venkaj v sneg. V sobo je vliajal mraz, po licu pa ji je prilezla solza. Jezno si jo je obrisala in zamrmrala pred-se: — Mraz je in jaz imam slabe oči! — Zvršetek. Če vi g. predsednik ne morete zdržati mira v zbornici, po tem svobodna beseda nema prostora v tej hiši (ker še je zmirom nemir reče govornik proti nemškim poslancem.) Kaže se, da me nočete pustiti govoriti. Za tako liberalnost se zahvalujem. (Nemci obmolknejo in nekteri pritrdijo govorniku.) Nadaljuje, da štajarski Slovenci še enega učilnega zavoda s slovenskim jezikom niso dobili na deželne stroške. Vinorejska šola, ki sploh ni nič vredna, je nemška. Za ptujsko realno-gimnazijo smo beračili šest let, kedaj dobimo zgornjo realko za slovenski Sta jar, to sam bog ve in naš vsemogočni deželni odbor (Občna pohvala pa tudi smeh.) Zakaj nas vezete na sebe, ker sami pravite, do morate doplačati j vsako leto na mariborski okrog, j Pustite nas bežati z našim primankljejem (deficit) mi si bomo že sami pomagali. Odgovor vlade na našo interpelacijo je razžalil ne le nas Slovence, ampak vse Slovane v Avstriji in bo pomagal, da se tem hitreje prekucne sedanja vlada, ki svojo moč v tem išče, da zaničuje in nazaj tira slovansko narodnost. (Nemir med Nemci. G. predsednik opominja govornika, da po oprav, redu ne sme odgovoriti na vladin odgovor.) Dr. Vošnjak: Saj le kri ti kujem. Predsednik: To ni dovoljeno. Dr. Vošnjak dokazuje, da je bila interpelacija skoz in skoz resnična. Tujstvo spet kaže svojo moč. Kdor čuti in se bori za svoj narod, tega preganjajo ti tuji vsiljenci s sovraštvom, ki se od korzikanske osvete le v tem loči, da narodnjaka na enkrat ne zakoljejo, a ropajo mu jegovo občansko čast in bitje. ( Veliki nemir med nemci in klici naj se govorniku odtegne beseda.) In po tem se čudite, da se gane isti del naroda ki ga tujstvo še ni spravilo popolnoma ob svojo zavest. »Tujčeva peta nas je dosti dolgo teptala. Zbudili so se Slovenci, Slovani«. Tudi mi vemo, da nas je SO miljonov, ki slovanski govorijo, mislijo in čutijo. (Zmir veliki nemir med Nemci.) Na mesto nemšku-joče kulture, ki je prišla na kant, stopila bo nova slovanska svoboda in človečanstvo! (Smeli med nemci.) S1 o v a n s t v o j u bo v vpijalo. — Naprej in s 1 o v a n s t v o, to je identično. (Krohot med nemci.) Slovenci se morajo in se b o d o z e d i-n i 1 i. Federalizem, ki edini še vtegne rešiti Avstrijo, bode napravil na tej strani Litave štiri skupine: gališko, češko, nemško s sedežem v Beču, in slovensko s sedežem v Ljubljani. (Ugovori od nemške strani Rehpauer: Kaj še.) Dr. Vošnjak: Da, da ! Lj u b 1 j a n a je na r a v n o s r e d išče celega slovenskega naroda. Ločitev Slovencev od Nemcev na Štajarskem ni težka. Pri Spilfeldu stoji severni mejnik slovenski, Trst je južni. Kar se tiče deželnega premoženja, Vam radi pustimo vse hiše, zavode, staro in novo zidanje v Gradcu, Vi pa nam pustite Rogaško slatino in Dobrno. (Velik nemir in nasproti klici med Nemci.) — Ivo bi tudi prosti narod ne bil povsod za zedinjenje, pa je za nje vsa narodna inteligencija in vsi narodni časniki. In tem gotovo ni za to, svojemu narodu škodovati. Z našo narodno inteligencijo, v našim narodnim časopistvom Vam še enkrat kličem v imenu celega naroda . »Ločitev in po tem zedinjenje, zedinjenje vseh Slovencev!« Pred 30. leti so bile govorjene te besede, in danes so tako aktuvelne, kakor da so bile govorjene včeraj. To se pravi: potrebe naše so ostale iste, nadloge iste, sovražniki isti: le v tem je nekoliko razlike, da slovenski politiki in časniki dandanes malce drugače mislijo, nego je govoril dr. Josip Vošnjak pred 30. leti ! Sapienti sat. Crispi o berolinskem shodu. Bivši italijanski minister-predsednik Crispi je priobčil v palermski ^Ori« Članek o slavnostih v Bcrolinu, k: jc zanimiv v več ozirih. Crispi I pravi, da je to sicer rodbinska slavnost, ki je J pa z ozirom na veliki upliv Hohenzollerjev | v K v rop i meduarodnoga pomena. Crispi ne more u meti, kako se hoče videti v teh slavnost; li nevarnost za obstanek trozveze. katera jamči za evropski mir ter koristi s tem vsem trem državam. V interesu zaveznikov bi bilo sicer želeti, da bi se politične razmere strinjale j vedno s trgovinskim koristmi. Crispi da se je leta 1 *1H>. trudil zajedno s Caprivijem, da bi trozvezo združil v carinsko zvezo. Ta; predlog je odobraval tudi Caprivi ter je Crispi pričakoval, da izvede svoj načrt; to pa je preprečila ministerska kriza leta 1KS1. I)a bi Avstroogerska okupirala Albanijo, kakor se govori zadnje dni, tega da ni pričakovati. A vstroogerska bi od tega ne imela nobene koristi, pač pa bi bila Italija zelo oškodovana : italijanski upliv ob A d r i j i bi bil uničen. Albanija ima v sebi vse lastnosti, ki jo u»posobljajo za n e f> d v i s n o državo. Koneem članka pravi Crispi : Mi gledamo zaupno na konferenco v Berolinu, ker smo prepričani, da zmaga ideja miru ter se doseže pojM>lno sporazumljenje zaveznikov. Prihodnja konferenca bo mogla pravično rešiti vsa sporna vprašanja. i Tržaške vesti. Koneert knbelik. Kakor smo javili, je mladi češki violinist K u beli k, drugi Paga-nini, kakor ga nazivljajo celo italijanski listi, v soboto v drugič koncentriral v tu k. občin-skem gledališču. Tako do zadnjega kotička natlačeno še menda ni bilo to veliko gledališče nikoli. Ko je nastopil mladi umetnik, ga je pozdravilo burno klicanje — prava babilonska mešanica. Slišali smo evviva, vvborne, hoch, slava in mednarodni bravo. Isto se je ponavljalo po vsaki točki, katero je proizvajal divni mojster vijoline. Neverjetno in ne-opisno je, kake glasove ta čarovnik izvablja • svojemu pri prostemu instrumentu. Časih menite, da slišite mogočen orkester, časih zopet nežno-otožen človeški glas, časih veselo vriskanje, melodično zvonenje in časih se vara zdi, da govori iz najskrivnejših globin v najtanjših dahih — velika, čista duša. O dovršeni tehniki, o težavah, ki jih je premagati v tem oziru, zamorejo seveda soditi le strokovnjaki, in strokovnjaki pravijo, da je Ku-belik nedosežen. Občinstvo je poslušalo v sveti tihoti: kakor pravimo, iglo bi slišali pasti.— Oči je upiralo v umetnika ter nepremično strmelo. Oboževalci so počastili umetnika z dvema velikima lepima vencema, a on je dodal več komadov izven programa. Koncem koncerta ni hotelo potihniti burno odobravanje in zopet zopet so klicali mladega umetnika na oder. Užitek zadnje sobote ostane pač vsem, ki so čuli mladega Ceha, nepozaben, a kdor ga še ni imel prilike slišati, temu svetujemo, da ga pojde poslušat jutri zvečer v »Politeama Rossetti«. Zagotavljamo mu, da mu ne bo žal za izdatek v takov umetniški užitek. Odmevi volitve v Skednju. Čitateljem je znano, da so neznane roke porezale nekaj trt nekaterim volilcem v Skednju, ki so glasovali za Banellija. Posledica temu je bila, da so oblasti zatvorile četorico narodnih prvakov v Skednju, uglednih in občespoštovanih mož. Mi se nismo ba-vali s tem dogodkom, ker ni lahko pisati o stvareh, radi katerih se vrši sodna preiskava, pa tudi zato ne, ker tudi nam je bilo do tega, da pride resnica na dan. Danes pa že moremo reči, da za nas je bilo od prvega začetka jednostavno izključeno, da bi bil kateri iz one četorice storil ali akrivil oni čin. In res: po skoro štirinajstdnevnem zaporu so jih včeraj izpustli na svobodo. -Jeden njih je bil popoludtie na slavnosti v Lonjerju in videli smo, kako srečen je, da je zopet med < l ragi m i svojci. » tako! Pišejo nam: Včeraj smo Šli v Lonjer, da počastimo tam naše Crnogorce junake, ki so slavili odpretje krasnega narodnega doma. Srce mi je veselja poskakovalo, ko sem že od daleč slišal (bil sem zakasnil!), kako je godba udarala Hej Slovani«; ali je že tako, da človek nikoli ne more biti poginoma vesel. Tako se je godilo tudi meni. Skalilo mi je veselje, ko sem v družbi dveh tovarišev srečal šestorico mladeničev naše krvi — ki so peli nekako: »In sula rina« (Rena), a takoj za temi štiri dekleta v narodni nošnji, ki so pela: »Kožin, rozin, Rozina!« To isto sc je slišalo od ene strani j »otoka kjer sem tudi opazil »narodna« dekleta iz Roeola !! Ne tako, mladina! To se ne sme |>o-' navijati, sicer l)omo drugače govorili z vami. Ako že hočete peti. pevnjte narodne sloven-| ske pesmi, katerih imamo na izobilje, ne pa — tujih, ki žalijo naša slovenska ušesa! O veselici v Lonjerju Vam sporoči druga roka. Povedati pa moram, da je bila to prava narodna manifestacija, kjer je bilo vse narodno, vse navdušeno in kjer so, poleg godbe, pela štiri narodna društva! Zivio Lonjer! Anticikorjaš. klasična italijanščina eapovilie na Opelnah slovi tako-le: Signor Giuseppe Daneu Lo serivente ga in tero ieri dopo sortito dal suo locale, che lei, sea espresso verso oualehe perssona che al capovivilla ghe T.a fara vedere, (juale il capovilla non sv niente aifatto cosa lei ga avuto con »juel Signor cosi lo serivente* non si intriga niente aifatto con simili Signor eomi da in questo riguardo. Aprile 30/4/900. F. Dane tu One, ki ne umejo italijanščine, prosimo, naj nam oproste; onim pa, ki umejo sladki jezik Dantejev, velja ista naša prošnja, ali v še veči meri, kajti ni izključeno, da smo jim pokvarili želodec s to publikacijo. In ta open-ski capovtla bi hotel postati celo »komisar«. Craribaldinei. Da je pokojni Garibaidi vedel, kako se bo godilo v Italiji njegovim naslednikom in vojakom, gotovo ne bi bil opasal sablje, niti preganjal neprijateljev Italije. Mi smo pred par dnevi donesli vest o smrti ubogega brusarja v Trstu, kateremu so Lahi, mrtvemu, hoteli izkazati vso počast kakor Garibaldincu, dočim so živega pustili, da beži s trebuhom za kruhom in da si brust* avstrijske nože služi kruha. DrugiJ dan potem je »Piccolo« priobčil še frapantnejši slučaj: »uno dei mille di Maršala, s' č sui-cidato per miseria«. Urra, patrijotizem italijanski ! Ti jadni Garibaldinci, ki so v resnici pravi mučeuiki na altarju za domovino, cepajo od gladu in bede, iščejo kruha v Avstriji in se ubijajo ruli lakote. Et hoc meminisse iuvabit. Železnica Opeine-Sežana. C. kr. železniško ministerstvo je dovolilo dr. Gustavu Adolfu Krausenecku in dru. Evgeniju Gei-ringerju iz Trsta dobo šest mesecev za tehnične priprave za železnico, ki bi šla po državni cesti z Opčin do Sežane. Novačenje v Trstu. V prvem razredu je bilo letos izmed 57*.» pozvanih potrjenih v vojake 230 (lani od 559 le 163); v drugem razredu pa izmed 172 potrjenih 23 (lani od 169 samo 10). Skoda, da nimamo podatkov, koliko je meti potrjenimi Slovencev. Llojdov parnik »Amphftrite« ki je prispel v četrtek iz Bombava, je dobil v soboto dovoljenje za izkrcanje. Paraik je bil na opaž vanj u v lazaretu pri sv. Jerneju, ker se je na poti v Trst dotaknil okuženega pristaništa Port-Said. Med potniki »Amphitrite je bilo 42 Indcev namenjenih za parižko razstavo. Poslednji so s svoj i mi slikovitimi nošami vzbujali občo pozornost mnogoštevilnega občinstva. Med Jndci je bil atlet 2 metra in 30. cm. visok, več plesalk in fakirov. Na rešilni postaji so podelili v soboto pomoč mej drugimi : 34-letni služkinji Mariji Z i a n iz ulice Donota št. 2, ki se je opekla z vrelo vodo; 20-letnemu mesarju Josipu V e n i e r u iz ulice Farneto Št. 20, ki je bil teško poškodovan v nekem prepiru in pretepu v ulici Acque, nastalem vsled ljubosumnosti ; poškodovanega so spravili v bolnišnico ; nadalje Ii7-letnemu Ivanu Bensina, dninarju v javnih skladiščih, ki se je poškodoval o padu. " Povožen otrok. 2-letni Ivan Demarco iz Roeola št. 263 se je v soboto večer igral pre»l hišo. kar se je pripeljal voz, ki je dečka zagrabil ter povozil. Otroka, ki je poškodovan na obrazu in drugod, so spravili v bolnišnico. Najdeu denar. Na pol. komisarijatu pri Sv. Jakobu je shranjena novčarka z majhnim zneskom denarja: našla jo je Marija Sedmak na stavbišču Guiliani. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 18.0, ob 2. uri popoludne 23*0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762 0 Danes: toplomer ob 7. uri zjutraj 18*5 C.— — Danes plima ob 4*43 predp. in ob 5.50 pop.; oseka ob 10.39 predp. in ob .--popoludne. Dražile premičnin. V torek, dne 8. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Madonnina št. 31, hišna oprava, ulica Fontana št. 1, hišna oprava, Skedenj št. 185, krčmarska oprema, konj, voz in vino, trg della Borsa št. 13 in ulica Fontanone 18, j knjige in hišna oprava, ulica Zovenzoni št. 4, hišna oprava in stroj. " i Dalmatinsko društvo v Trstu. Čujemo, da naši bratje Dalmatinci snujejo svoje posebno društvo v Trstu, katero bo služilo v za- J bavo in podporo svojim udom. Ker poznamo ! težave in zapreke, radi katerih Dalmatinci j niso vstopali do sedaj v slovenska društva v 1 Trstu, se radujemo od srca tega novega I ognjišča, okolo katerega se bodo zbirali naši I bratje, namesto da se potapljajo v morju tujinstva. O priliki več, a za danes: Vivat, Horeat, j crescat! Občni zbor »Delalskesra podpornega društva«. Včeraj, dne 6. t. m., kakor je bilo javljeno, se je vršil občni zbor tega znamenitega društva. Precej po 3l/ž je prišel gospod vladni j zastopnik in se je takoj začelo zborovanje, j Gospod predsednik prof. Mate Mandic je od-odprl zborovanje s krasnim nagovoromana družabnike, katerim je vskliknil: »Bodite delavci, a ne pozabite nikdar, da ste tudi Slovenci!« Govornik je apeliral na vse; člene in nečlene, naj delajo na to, da rešimo iz tujih rok one nesrečnike, ki smatrajo sebe j za vrle narodnjake, a se vendar klatijo okolo j narodnih nasprotnikov, mesto da bi se upisali in podpirali naša slovenska društva. Pri nas ; je delavec spoštovan in ima vse mogoče ! ugodnosti; pri nas govorimo in pišemo slovenski med tem, ko so našinci v tujih društvih le zaničevani in zasramovani !! Koje predsednik še predstavil vladnega zastopnika gosp. nam. tajnika Rebeka, sta tajnik Se-bastjan Ćenčur in blagajnik Jakob Perhavc poročala o' društvenem stanju v letu 1899, ki je bilo precej povoljno v moralnem obziru. Obe poročili je občni zbor odobril brez pri- I govora. O četrti točki dnevnega reda je poročal gospod predsednik, da je došlo 5 prošenj za podporo bivšim členom, oziroma udovam pokojnih udov tega društva, in je vprašal občni zbor, kako misli o teh prošnjah. Člen Fran Primož je predlagal, naj se prosilcu Zadniku j takoj določi svota, katero uživa že več let (12 kron na mesec), ostale prošnje pa naj I občni zbor prepusti prih. odboru, da jih reši.. Po precej dolgi pavzi, katero je zahtevalo štetje in urejanje glasov, naznanili so nam izid volitve, ki je ta-le : Predsednik : Mandić Mate ; odborniki: , dr. Zuccon Ivan, Perhavc Jakob, Rep Anton, Babuder Fran, Čenčur Sebastjan, Pe-rušek Vinko, Hlad Josip, Vatovec Anton, ! Kolb Josip, Gregorovič Mate, Gerbec Avgust, Bajt Luka, Šinkovec Ivan, Biček Ivan, Volčič Vekoslav, Malič Dragomir, Godnik Fran, Može Peter, Ah tik Josip, Vrtovec Andrej, Andrejčič Fran, Male Ivan ; namestniki : Kompara Vekoslav, Jež Filip, Gulič D rago tiri, Prelog Andrej, Rustja Andrej, Gorjup Ivan; pregledovale! računov: Besednjak Ivan, Mavri n Miha, Presen Miha; razsodišče : Hrvatin Miha in Zitko Fran. Pevsko društvo »Zarja« v Hojami priredi v nedeljo dne 13. t. m. svojo veselico na vrtu. Ta veselica se je imela že vršiti včeraj ali odbor je nemudoma sklenil, da se veselica odloži, čim je doznal, da ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda namerja isti dan prirediti veselico na korist otroškega vrtca v Rocolu. Jako nemilo pa je dirnilo odbor »Zarje«, ko je doznal, da je odbor ženske podružnice radi slavnosti otvorjenja »doma« kosu m nega društva v Lonjerju — svojo veselico odložil in da jo hoče prirediti tud« v nedeljo, dne 13 t. m.! Odbor »Zarje« je dovolj dokazal se svojim gori označenim sklepom, da rad upošteva želje drugih društev in da nikakor noče delati napotja drugim društvom. '1 embolj opravičena je njega iskrena prošnja do slavnega odbora ženske podružnice, naj tudi on v zmislu take bratske vzajemnosti upošteva našo željo, da prihodnjo nedeljo prepusti »Zarji«. »Zarja« res zasluži to. Kdor pozna rojanske razmere in pritisk na to ljudstvo od tolikih strani se mora le čuditi, da je to društvo tako čvrsto in vstrajno. Opozarjamo tudi, da je »Zarja« že pred dvemi meseci v »Edinosti« naznanila to veselico in opozarjala na to druga bratska društva, in da sedaj — iz raznih razlogov — ne more več odlašati te svoje veselice, ki se oo vršila v nedeljo, dne 13. t. m. na vrtu kon-sumnega društva v Rojanu. Vesti iz ostale Primorske. X Od sv. Antona pri Kopru nam pišejo: Zadnjič sem Vam bil sporočil, da smo dne 1. maja blagoslovili novo šolsko poslopje. Danes pa Vam moram javiti, da imamo nekega občinskega svetovalca, ki bi hotel da naj se ** novem šolskem poslopju poučuje tudi — italijanski!! Vrli nas narodnjak Miha Turko pa je moža najodločneje zavrnil. Kakor je Kristus rekel: Na to-le skalo sezidam svojo cerkev in peklenska vrata je ne premagajo — tako je rekel tudi naš mož: Na tej slovenski zemlji smo sezidali svojo šolo in ne podrejo nam je vsi italijanski peklenŠčeki ! Skoro v malo dneh bomo imeli občinske volitve. Glejmo torej, da si izvolimo može, ki bodo imeli srce na pravem mestu in katerim bo na srcu blaginja našega naroda, ne pa hlapčevanje narodnim nasprotnikom. Izvolimo si vnete narodnjake, ne pa mož, ki nas silijo v jarm tujinstva in bi v ta namen hoteli našo šolo raz na rodi ti! Pozor torej in na delo! X 1 z Devina smo prejeli : Ker se je nekdo v »Edinosti« oglasil proti zatožbam, ki sem jih jaz napisal zoper orožniškega po-stajevodja, izjavljam, tla me je okrajni straž-mojster iz Gradiške že zaslišal in da sem ostal pri svojih trditvah. X Najprej izzivajo potem p a jočejo. Nedavno temu je »Piceoloc milo tožil, kako grdo so postopali v Mirnem z nekim Italijanom. Le za to, ker je v laškem jeziku prosil postrežbe, da so ga mirenski fantje žalili in celo tepli. Mi smo si takoj mislili — saj jih poznamo te »mirne c Italijane, ki zahajajo med Slovence —, da je stvar ali izmišljena, ali pa da se je vršila malce drugače, nego jo slika »Piccolov« čopič. Nismo se motili. V »Soči« čitamo namreč, da se je stvar godila tako-le : Ne bo ga več v Miren. — V preteklem mesecu smo čitali v »Piccolo« vest, da v Miren je bil prišel neki Tržačan, ki je zahteval v gostilni postrežbo v laškem jeziku, kar je dalo povod mirenskim fantom, da so mu zabavljali ter ga celo tepli. Hotel je prenočiti v Mirnu, ali mu niso ln»teli dati prenočišča, marveč ga je prijel občinski redar ter odpeljal v Gorico na redarstvo kjer so ga šele izpustili. — Ze naprej smo mislili, da je vest zlagana, in potrdilo se je nam to, ko smo se informovali pri Mireneih samih. Bilo je tako: Res je prišel neki Tržačan v Miren ter govoril italijanski, ali to ni bil nikak povod, da bi ga bili morda fantje napadli. Lah je zahteval prenočišča, in fantje, ki so bili ž njim navzoči v gostilni, so mu svetovali, naj gre v to in to hišo ter mu pokazali p o t. Sel je tja, ali gospodar ni imel več postelje na razpolago, vsled česar mu ni mogel postreči. Tu pa se je razvnel Tržačan, začel zabavljati , zagotovljaje , d a b o d e d e l a l ikra v a l p o M i r n u, ako ne dobi takoj prenočišča, in vsem je sikal tudi skrajno žaljive besede, kakor »mala det t i seiavi, p..... idi'sciavi« itd. To je fante — popolnoma umevno — razjarilo, vsled česar mu je res eden izmed njih založil pošteno bunko (za-| služil jih je več), potem pa je prišel blizu občinski redar, ki je prejel nesramnega »latinskega« izzivača, naj se izkaže, kdo in kaj tla je, ter zakaj da rogovi li po Mirnu. Izkazati se ni mogel, zato ga je gnal v Gorico, kar je bilo le prav. Tako je vedno: najprej izzivajo, žalijo, a če žaljeni reagirajo tudi na najrahleji način pa letč v uredništvo »Piceola« jokat, a ta poslednji jih proglaša za mučenike in nedolžne žrtve slovenske surovosti !! X P o rotno sodišče v R o v i n j u. Redno zasedanje porotnega sodišča v Rovinju otvorijo dne 11. junija ob 9. uri predpoludne. Predsednikom je imenovan predsednik okrožnega sodišča gospod dr. Anton Tušar, namestnikoma deželnega sodišča svetnika Heironim pl. Tartaglia in dr. Devescovi. Vesti iz Kranjske. * Konja so ukradli neznani tatovi — najbrže cigani — posestniku Martinu Ogrin s Starevrhnike. Konj je bil vreden čez 300 gld. * M e d v e d a so ustrelili v Bistrici nad Kamnikom. Dalj Časa so ga že sledili, a še le v petek so mu prišli do živega. Od kod da se je kosmatinec priklatil semkaj, se ne ve. * U m r 1 a je v nunskem samostanu v Skofjiloki 4. t. m. č. g. M. Terezija Jalen. Pokojnica je bila rojena v Kranju in je delovala kakor redovnica učiteljišča nad 40 let na dekliški samostanski šoli v Skotjiloki. j Tako je 1»> 1 »koro ve- sedanji ženski svet v mestu in okolici v šoli vztjojevan od nje. Bila je jako h'aga, plemenita duša. N. v m. p. * Detomor. Katarina Bened»*k, samska j dekla z Bukovšeiee, je porodila na cvetno nedeljo na Suhi dete ženskega spola, je zadušila in izven hiše položila nanje 18 kg. težak kamen. Orožniki so zloč!n takoj nasledili ter odpeljali hudodelko v ječo. To je I »i I tekom letošnjega velikega tedna, od 8. do 14. aprila. \ škofje-h»ški župniji drugi slučaj. * Ž i d na !» o 1» n u. V Ljubljani je že drugič prišel v konkurs Zid Jekel, prodajalec obleke. Vesti iz Štajerske. — F r a n k t" u r t a r i c e ali slovenska trobojni ca? Ob prihodu Cehov v Celje so celjski policaji, kakor znano, udrli v »Narodni dom* ter strgali in odnesli slovenske trolx>jnice. ker je tako baje zahtevalo razburjeno ljudstvo. A to »ljudstvo« je tvorilo le en del celjskega prebivalstva, drugi del pa je J>|1 — slovenski, ki ima menda tudi pravico zahtevati, da se njegove narodne barve spoštujejo, ali da jih vsaj sme svobodno razo-l>ešati. No. celjskim voditeljem in mestnim očetom se ni zdelo potrebno upoštevati voljo in želje obeh delov ljudstva ter so mamreč javno stražo postavili nemškutarstvu na uslugo. Kmalo |x>tem pa je celjska okoliška občina izzivajočo »fVankfurtarieo« dala odstraniti z vile Santa Clara, ki stoji na slovenskih tleh. Lastnik vile pa se je pritožil vsled tega na okrajno glavarstvo in to je rešilo pritožbo njemu v prilog. Občina .-el jske okolice je proti tej razodbi seveda rekurirala na višo instanco, ki pa še do danes ni rešila stvari niti na ta. niti oni na čin ter sploh še ni dala ni kakega odgovora. Alije res tako težko razsoditi, katera izmej obeh zastav, slovenska narodna ali pa pruska frank-furtarica — ima več pravice v Avstriji?! Razne vesti. Smrtonosna toča. Te dni je v Dobnici, Toronta Iske velike županije na Ogerskem, padala med strašno nevihto tako debela toča, da je ubila neko mlado Romanko, ki se je upala izpod strehe. Nov avstrijski kardinal. Iz Kima javljajo, da v prihodnjem konzistoriju papež podeli kardinalstvo nadškofu praškemu baronu Skrbe nskem u. Igralnica na Krfu. Svojedobno smo poročali, da mislijo v gradu »Achillcion« pok. cesarice Elizabete na otoku Krfu ustanoviti igralnic**. Sedaj pa poročajo iz Aten, da je vest, da bi bila grška vlada dovolila ustanovitev igralnice na tem mestu, popolnoma neosnovana. Loterijske številke, izžrebane dne 5. maja : Trst 76 15 18 56 9 Line 7* 26 49 35 30 00 000. kron. 15.WH» kron in 12.000 kron so glavni dobitki srečkanja »Invaliden-dank«, kateri zneski se z °/0 odbitkom izplačajo v g o t o v i n i. Naše cenjene čitatelje opozarjamo, da se bo vršilo I. srečka nje nepreklicano dne 1*.'. maja 1900. Brzojavna poročila. Slavuost v Berolin n. B K KO LIN (K. B.) Ob U. uri pred-(Ktludne se je vršilo v grajski kapeli slavnostno proglašenje polnoletnosti prestolonaslednika Friderika Viljelma. Navzoči so bili : dvor, tuii vladarji in posebni pooblaščenci, kolo diplomatov, spremstvo tujih knezov, ministri, najvišji dostojanstveniki in stotnije prvega polka gardistov. Ob altarju je stal zastavonoša z zastavo imenovanega polka. Prestolonaslednik je -tal pred oltarjem med cesarjem in cesarico. Dvorni propovednik Drvander je prestolonaslednika primerno nagovoril; temu je sledila kratka služba božja ; potem je prestolonaslednik prisegel na zastavo. Cesar je poljubil sina v obraz, poslednji pa cesarju roko. Med streljanjem topov in sviranjem orgelj so se podala veličanstva v okrašeno belo dvorano, kjer je bilo sprejemanje čestitek. B K KO LIN 6. (K. B.) Pri gala-dineju se je cesar Viljelm v napitnici zahvalil veličanstvom, knezom in posebnim odposlanstvom na prisustvovanja, rekši, da je isto dokaz, kako lahko živi Pruska in Nemčija z vsemi drža vami v miru. Potem se je vzdignil cesar Fran Josip ter dejal : Dvigaje svojo čašo na zdravje Friderika Viljelma, kateremu sem kum in ki danes prekorači mejo polnoletnosti, sili me pred vsem, da izrečem njegovim predragim mi sta rišem svoje najsrčnejše Čestitke. Naj se ohrani plemenitemu princu roditeljska ljubezen še dolgo časa, naj srečno razvije bogate kali svojih mladih moči ter se z resnim delom a veselim pogumom in zaupanjem v Boga pripiavi za visoki in težavni poklic, ki ga čaka. Zelo me veseli, da ga zamorem ob vstopu v življenje tu pozdraviti ter vidim v j tem srečno znamenje, da bo jedinstvo in zvestoba prednikov živela tudi v potomcih. Bog blagoslovi in čuvaj prestolonaslednika! BEROLIN 5. (K. B) »Wolffova poslovnica« javlja, da je cesar Fran Josip imenoval cesarja Viljelma maršalom avstrijske vojske. BEROLIN 6. (K. B.) »AVolff« zatrja, da je cesar Fran Josip imenoval nemškega prestolonaslednika Friderika Viljelma polkov- 1 nikom imejiteljem ces. m kralj. 13. polka husarov. ! BEROLIN 6. (K. B.) Danes je bil od-j krit spomenik cesarja Žige. Prisoten je bil avstro-ogerski poslanik Szogvenv, dvorni mar-šal grof Euluberg, državni tajnik Bulow itd. i Cesar Fran Josip je bil za časa odkrivanja spomenika pri službi božji. BEROLIN 7. (K. B.) Včerajšnje svečane službe božje v cerkvi sv. Hedvika, ki jo je daroval kardinal knezoškof Kopp, sta se udeležila, razven cesarja Frana Josipa, j kralj Saksonski in princ Leopold Bavarski. Ko je minila maša, je spremil kardinal vladarje do vrat. Katoliška društva s 50 zasta- \ vami so stala v vrsti po dolžini cerkvi. BEROLIN 6. (K. B.) Ob eni uri po noči se je peljal cesar po krasno razsvetljenih ulicah med burnim pozdravljanjem občinstva v spremstvu cesarja Viljelma in princa na kalodvor. Cesarja sta se prisrčno poslavljala in objemala in poljubovala. Vlak se je odpeljal med grmečimi »hoch!« in »eljen«-klici navzočega občinstva. Vrnitev cesarja na Dunaj. DUNAJ 6. (K. B.) Cesar Fran Josip se vrne v ponedeljek ob 1. uri in 20 min. popoludne s severno železnico na Dunaj ter |K»jde 11. t. m. za tri tedne v Budimpešto. DUNAJ 7. (K. B.) Cesar je prišel danes popoludne s spremstvom na Dunaj. Na kolodvoru in po ulicah ga je mnogoštevilno občinstvo živahno pozdravljalo. Cesar se je podal v Schonbrunn. Oficijelnega sprejema ni bilo. Iz parižke svetovne razstave. PARIZ 7. (K. B.) »Figaro« piše, da izda trgovinski minister Millerand naredbo, glasom katere po 12. maju ne bodo več sprejemali predmetov in blaga za razstavo. PARIZ 7. (K B.) Vsled neke napake v elektrarni ni bilo včeraj ponočne veselice v razstavi. Vendar je privrelo mnogo občinstva. Razstava je bila osvetljena s plinom. Ubežni Turki. PLOVDIV 6. (K. B.) Glasom poročil iz Carigrada sta zbežala v Evropo sin re-darstvenega ministra Mustafa in neki topni-čarski stotnik. Občinske volitve v Parizu. PARIZ 7. (K. B.) O včerajšnjih občinskih volitvah je sedaj znan končni izid v v slučajih. Trebalo bo 30 ožjih volitev. Dosedaj je zopet izvoljenih 6, na novo je izvoljen 1 republikanec, zopet je voljenih : 6 radikalcev, l radikalni socijalist in 16 socija-listov. * nacijonalistov so izvolili znova, 8 konservativcev pa zopet. Nesreča na železnici. PARIZ 7. (K. B.) Pri Chaville-u blizu Versaillesa sta včeraj trčila dva vlaka. Glasom »Matinac sta o tej priliki umrli dve osebi, med njima en vojak, 20 oseb je bilo ranjenih, nekaj istih težko. Vojna v južni Afriki. Iz anarležkega parlamenta. LONDON 5. (K. B.) V zgornji zbornici je Portsiuouth grajal, da so se objavile brzojavke, ki se nanašajo na dogodke pri Spionskopu. Vojni minister Landsdovvne je izjavil, da ne odklanja odgovornosti za to dejanje. Ako bi bil priobčil brzojavke, ne da bi bil vprašal Robertsa, bi to kazalo na pomanjkanje lojalnosti in uljudnosti nasproti Ro-bertsu. Roberts da je pokazal, da Buler še vedno uživa njegovo zaupanje. Vojna pri kraju? LONDON 6. (K. B.) Na letnem banketu kralj, akademije je lord Salisburv v prisotnosti kralja Švedskega in Norvežkega ter princa NValeškega v svojem govoru izrazil nado, da se Angleži že bližajo Pretoriji, da je mesto Mafrking osvobojeno ter da bo vojna kmalu končana. ftenersl Bartoii premagal Bocrcc. WARRENTON 6. (K. B.) General Bar-ton je po težkem boju premagal kakih 4000 Boercev. Angleži so imeli pet mrtvecev in 25 ranjencev. Boerei so pustili na bojišču 3 mrtvece. Iz-pred Tabanecltu. LONDON 7. (K. B.) »Reuter« javlja iz Tabanechu z dne 5. t. m.: Kolona Rundleje zasledovala in dospela Boerce. Po živahnem streljanju topništva so se morali Boerei umakniti z utrjenega hriba, katerega so bili zasedli. Ob reki TVet. LONDON 6. (K. B.) Lord Roberts brzo-javlja dne 5. t. m. : Danes sem prišel do tri milje pred reko \Vet. Boerei so bili v precejšnjem številu zasedli obal. Naše topništvo je streljalo tri ure na sovražnika, a nam ni moglo izsiliti prehoda čez reko. Diksonovi : pešci na konjih so obšli sovražnikovo desno krilo ter šli čez reko. Divizija Hamilton je zabranila, da se nista združili obe boerski koloni. Potem je napadla Boerce konjenica. Boerei so začeli bežati, za pustivši mrtvece in i ranjence na bojišču. — Brigada Barton je danes pregnala Boerce s stališča pri Ruindle-jti. Transvaalski parlament. PRETORIJA 5. (K. B.) V ponedeljek se snide parlament (volksraad). Pričakovati je velevažno sejo. Tovarna za streljivo v Raandu je začela s pomočjo avstrijskih, italijanskih in grških delavcev zopet delati; redarji čuvajo tovarno. Tudi one Neangleže, o katerih je • 1 znano, da so nasprotni vladi izženejo. Trgovina in promet. Produkcija vina v letu 18»». »Moniteur vinicole« je podal te dni sta- , tistiko o vinu, kolikor se ga je pridelalo leta 1899. na vsej zemlji. Na čelu vseh vinorodnih dežel stoji, kakor doslej, Francija s pridelkom 49 milijonov hektolitrov: pridelala je za 16 milijonov hI. več nego lani. Na drugem mestu nahajamo Italijo z 29 milijoni hI.; pridelek se je nasproti prošlemu letu znižal za 272 milijona hI. Isto velja glede Španije z 281/2 milijoni hI. Na četrtem mestu je bila leta 1899. Romunija s 6 milijoni hI., na pe-! tem Algier s 4l/2 milj. Poslednje navedeni ' deželi sta leta 1899. zamenjali svoji mesti, kajti 1898. je bil Algitr na 4. a Romunija na 5. mestu. Romunija je pridobila za 2 milijona, Algier pa je izgubil okolu pol milijona hI. Šesto mesto zavzema Bolgarija z okoli 4 milijoni hI. vina. O Rusiji nimajo natanjčnejših podatkov; leta 1898. je pridelala Rusija 3,120.000 hI. vina, in blizu toliko menda tudi lani. Portugalska stoji z 2 in pol milijona hI. na 8. mestu, kjer je bila tudi : leta 1898. Ako smatramo Avstrijo in Oger-! sko kakor celoto, sta obe polovici naše monarhije pridelali nekaj več vina nego Portugalska. Zanimivo je dejstvo, da se v Avstriji prideluje skoro dvakrat toliko vina, nego na Ogerskem. Nemčija je pridelala lani 2 milijona hI., toliko tudi Turška s ciperskim ' otokom. Nadaljna vrsta dežel je sledeča: Grška z otoki 2 in pol hl.,Azovski, Kanarski otoki in Madejra s 300.000 hI. O Srbiji in Tunisu primanjkuje podatkov. Leta 1898. je Srbija pridelala 800.000 hI., Tunis pa 120.000 hI. Shod o posvetovanju glede streljanja proti toči, G. G o m b a č je poročal o pravilni uredbi postajališč in utic, kakoršnja je bila ' P° njegovem navodilu nalašč za ta dan napravljena in udeležencem razkazovana. O točki : »Razni nasveti« je gosp. dr. Vošnjak predlagal, naj bi se ustanovil poseben konsoreij, ki bi prevzel napravo in nadzorstvo takih postajališč na račun posamičnih občin. G. vodja D o 1 č n c je nasvetoval naj si vsaka občina za-se najme posojilo, potrebno za napravo postajališč. To posojilo naj se jej povrne s tem, da povekša občinske doklade; v tem slučaju bi plačal vsaki posestnik komaj nekaj krajcarjev na leto. G. drž. in dež. poslanec P f e i f e r je nasvetoval, naj se povsodi uvede sistematično streljanje in zavarovanje streljačev. G. G o m b a č, je stavil predlog, naj shod sklene obrniti se na vojno ministerstvo s prošnjo, da bi za to rabljeni smodnik prepuščalo po najvišji ceni: 40 h kg. Vsi nasveti in predlogi so bili odobreni in so bili tudi sprejeti. O vsaki točki se je vnela debata, v katero je posezalo po več govornikov. Po zborovanju se je vršila preskušnja raznimi strelnimi pripravam7 od tvrdk Grei-nitz Netten iz Gradca, Lorber in dr. iz Žalca, Rebek iz Celja in Ungur iz Celja. Greinitz rabi le kovane 40 ctm. visoke možnarje in 3—4 m. visoke nastavke (cilindre); Lorber ene, podobne onim od Greinitza, druge pa take, da se strelja s patronami; Rebek strelja le s patronami, Ungcr pa na oba načina. Za priprave s patronami se razsodišče za sedaj ni moglo definitivno odločiti, ker se morajo še nekoliko spopolniti. Drugače pa gre delo čedno od rok. Posebno patrone treba zvekšati, ker se je z vodoravnim streljanjem pokazalo, da treba streljati z vsaj 100 gr. smodnika, ako se hoče doseči dober vspeh : to pa se more sedaj izvršiti le z Greinitzevimi in Lorber-jevimi. Zanimivo je bilo popoludne in naslednjega dne vodoravno streljanje v 40, 60 in 80 m. od cilindra oddaljene, 10 m. široke in 1*40 visoke, iz platna napravljene tarče. Ako je puh, ki je švignil direktno, iz cilindra, zadel v katero tarčo, je platno pribito na debele lajšte, kar razcifral, lajšte polomil ter posamične kose do 10 m. daleč razmetal. Da je bilo na tem streljanju mnogo gledalcev, ki so se čudili, da inore imeti dim tako moč, in da so se zabavali, ko je razmetavalo tarče, se umeje ob sebi. Od veliko poskušanih mehov za žvepla-nje se je pokazal kakor najbolj praktičen nahrbtni žveplalnik »Vindobona« z enim, posebno pa oni z dvema notranjima mehoma. Ker je bilo vreme ugodno, se je zadovoljno občinstvo razšlo šele zvečer. Izrekla se je želja, naj bi se skoro zopet priredil enak shod : pa kje drugje. —r— Trgovinske vesti. Budimpešta 7. Pšenica za maj K. 7"6 predp 2.15 pop. Prihod 8.—, 10 — predp. 1-2.10, 3.25, 4.45 pop. V Milje 8 (pošta). 9.30, 12 (pošta) predp. 2.30, 4.15 preko Sv. Marka) pop. Prihod 7 preko Sv. Marka). H, 9 30 (pošta) predp.; 130, 3.30 (pošta>, 5.30 pop. Ob n e d. in pra zn 8 (pošta). 9.30. 12 (pošta) predp.; 3.—, 4.30,7.15 pop. Prihod: 6.30 (preko Sv. Marka) 8.— 9.30 (pošta) predp., 2.—, 3.45 (pošta) »>.30 pop. V Koper 7.50 predp.. 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 (po- stat pop. Dohod tt.45, 9.— (pošta) predp. 1.30. 3.— (poštai. Ob n e d. in prazn. 7.50 predp., 12.05 i poštam, 5.— pop. Dohod: €.45, 9.— (pošta) predp., 4.— (posta) pop. V Piran preko Izole 12.30, 3 — pop. Dohod preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj parnika „Istria" in „Portorose^.) V L* m a g vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod ♦>.— zjutraj. V Rovinj preko Pirana. Cittanove. Poreča vsaki pond.. *redo, petek 7..'>0 zj. Dohod torek, četrtek. soboto ob 7. uri zjutraj. V Puij preko Pirane. Cittanove, Salvore, Poreča, Vr-ara. Rovinja in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak dan. D o h o d 2 pop. V M i r m m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop. Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odhod i z T r s t a : 6.20 pdp. oinn Nrbrežina. Cervinjan, Benetke 8.— „ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko "•.25 _ „ Nabrežina, Videm. Benetke, Rim 9.— „ omn. Nabrežina, Videm. Benetke. Verons 9.55 _ pošt. Dunaj, zveza Budaj»est in Zagreb 2.45 pop omn. Kormin. zveza Cervinjan, Benetke 4.50 ., _ Nabrežina, Videm. Benetke, Rim 5.33 L „ Benetke (via Cervinjan in vi a Videm) Rim ivia Bixij) naruvnoBt. 6.25 _ pošt. Dunaj, zveza z Reko 8.15 zvč. brzovl. Kormin 8'15 „ Dunaj, zveza s Pe£tm. Reko 8.45 „ meš. Nabrežina. Videm, Benetke 9.45 „ „ do Murzuschlaga 6.10 „ (samo ob sredah) ekspres v Ostende Dohod v Trst: 6.56 pr'.p. meš. ir. Miirzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 n „ iz Italije, Kormina, Nabrežine 8.45 _ brzovl. iz Kormina 9.28 _ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim 10.25 r pošt. Dunaj, zveza z Reko 10.40 „ brzovl. iz Italije preko Kormina 11.20 „ omn. iz Benetk (via červignjan) 5.35 pop. pošt. Dunaj, zveza z Gorico 7.45 zvć. omn. iz Italije preko Kormina J?.30 „ brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— _ _ Dunaj, zveza z Reko 11.35 „ omn. iz Italije preko Kormina 10 38 pdp (samo v sredo) ekspres iz Ostende Državna železnica. Odhod od Sv. Andreja 6.30 pdp Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 _ Hrpelje. Rovinj, Pulj, Dunaj 4 nO pop. Hrpelje. Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj 7.45 „ brzovl. Pulj. Divača. Beljak. Dunaj 2.30 _ Herpelje, Divača samo ob nedeljah praznikih). Dohod k sv. Andreju. 8.05 pdp. Divača 9.35 _ Pulj, Rovinj 11.15 _ Hrj»elje. Ljubljana. Dunaj 6.15 zvč. Pulj, Rovinj. Dunaj, Ljubljana 9 50 „ brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj 9.25 „ Hrpelje. Divača (samo ob nedeljah praznikih.) F I L I J A L K A c. ti priv. avstr. kreditnega zavoda /a trarovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21 4°u »-dnevni odkaz 2#/-,/. i i3 o 3-mesečni . 21/4°/0 -t J 4 o i; .>10 - - - * II na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresli. lakaznice na Duuaj, Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropa ve. Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz. Gablonz. Gradec Sibiuj. Inomostu. Ozovec. Ljubljano. Line, Olomcu, Reicbenberg. Saaz in Sol n ograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1° „0 provizije. Inkaso vseli vrst pod naj u inestnej šimi pogoji. Predujmi. Jamčevue listine po dogovoru. Kredit na dokumeute v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali -reberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Tržaška posojilnica in hranilnic legistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, Z. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne ulojre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5,.t0/toči i8tr8ko? dal. matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo-vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Poštno hraniInični račun 816.004. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „ Tisoeerni cvet" (Milletiori), Čisti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pre-bavijanju in hemoroidam" — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai dne Mori v TRSTU, v elit trg. Tndi za 55 nvč. v markah doposlje se frauko. Obuvala. Dohov* Potai* ulica Riborgo št. 25. Velika nciidr r mer ZJlloga in delavnica VSHko. vrstnega obuvala po naročbi. v najem Podudbe sprejema in natanjčueja pojasnila daje varuli Albin Štrekelj v Škocijaiiu pošta Divača. Pekarne in sladčičarne. Jak. Perhauc ™ca stadion,e karna m sladcičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. I- Slovenci pozor i Zahtevajte povsod ||§x§p§|; nogaviee, rokaviee, jopico in vse vrste pletenin iz Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko-pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno lino pecivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba ,točna. im.int(lllHiitt imimni S. Hribar-jeve tovarne Kavarne. v Atlfnn priporoča svoji kavarn.. milUII II »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega. manifakturnega blaga in drobnarij. Xa zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Jo domaČe blago je trpežno, eeno in se kosa z vsakim drugim izdelkom bodisi katerekoli konkurence. Novak Mihalj Slovenski trgcvee. trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. f), priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oglje in drva. nfflllll5) Incin v Torro štev. 12 rf vOIJl priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! 31 lin na par. Valentin Skočir kjer melje vsakovrstne tursčene inoke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Pohištvo. \ Carl Greinitz Jteffen Prva slovenska Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno žele mo blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo W predmetov za stavbarstvo traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, tw tehnične predmete, popolne naprave kopelji in straniSč peči in štedilna ognjišča HUsjrto, namizno in hišno opravo, železne meble in pred ognjem varne Magajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja 2a vsako obrt izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Zh mno .obrojne naročbe se toplo priporočsj svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim,- Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) n n x n n n X C. ir. prinligimi kroji Samo 1 krono za 3 srečkanja. I Pf6Uji ttO J, Glasbena šola. I P Podpisani učitelj glasW odj>rl je v ulici Co-logn.. >t. 'I. I. nadstropje