Poltnlna platan« * goforlnf.
Cena Din 2*—
Utaja vaak dan ijutraj rasvcn ▼ ponedeljkih in dnevih po praa> nikih. — Posamezna itevilka Din 1'—, na 16 itraneh Din 2 —^ mesečna naročnina Din 20—, a« tujin« Din 30'—% Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva nliea 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopiior n« vračamo.
Oglasi po tarifi in dogovora.
Uprava
r Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podruiniea v Mariboru, Aleksandrova cesta It 24, telefon 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.t Ljubljana 15.621.
St. 166 a
Ljubljana, nedelja, dne 14. decembra 1930
Leto 1.
»Politika med Grčijo in Jugoslavijo je čista in jasna”
Odkrite in pomembne izjave grškega ministrskega predsednika Venizelosa in zunanfega ministra Mihalakopulosa o grško-jugoslovanskem prijateljstvu povodom poseta dr. Marinkoviča v Atenah
Ateno, 13 decembra. AA. O. dr. Vojislav Marinkovič je posetil danes Akropolo in atenske muzeje. Opoldne je priredil njemu na čast češkoslovaški poslanik dr. Vavriček kosilo, kateremu so prisostvovali g. Vučkovič in osobje poslaništva.
Atene, 13. decembra. AA. Danes popoldne je priredil romunski poslanik čajanko na čast dr. Marinkoviča. Udeležili ao se je Venizelos, zunanji minister Mihalokopulos in druge odlične osebnosti.
»Obisk dr. Marinkoviča« nima nikakega političnega pomena«.
Atene, 13. decembra. AA. Predsednik grške vlade Venizelos je dal danes dopisniku Agencija Avale v Atenah izjavo, v kattri je rekel:
Obisk dr. Marinkoviča nima nikakega političnega pomena. Ta obisk je posledica vabila našega ministra zunanjih zadev g. Mihalokopulosa. Ne bi hotel, da bi se po tem obisku vnovič rodila kaka podobna sumnja, kakor se je pojavila v svetovnem tisku o priliki mojega obiska Ankari. Politika med Grčijo in Jugoslavijo je popolnoma čista in jasna. Med Grčijo in Jugoslavijo ni nikakih posebnih vprašanj ali pretresov. Moj obisk v Beogradu je imel to svrho. To pot smo omejili na to, da se sestanemo kot stari in dobri prijatelji.
Misel o obisku dr. Marinkoviča je popolnoma pojasnjena v zdravicah, ki so bile včeraj izgovorjene. Temu mi ni treba ničesar dodati ne vzeti. Vse kar bi bilo protiv-nega med našima državama, bi se lojalno odstranilo z eno in druge strani. Priznati moram, da vodi v vzajemnem delu mene in dr. Marinkoviča pronikljiva dalekovid-nost in pomirljivost Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Kakor ste sami mogli ugotoviti, je bil spreejm dr. Marinkoviču, spontan in prisrčen, tako po grški vladi kakor tudi po grškem javnem mnenju, kar najbolje sve-doči, kakšne simpatije uživa vaš minister pri našem prebivalstvu. Celo opozicijski listi, ki zavzemajo jako neprijazno stališče nasproti meni, so dr. Marinkoviča pozdravili samo s toplimi besedami.
Nato je g. Venizelos potrdil, da pride o božiču v Beograd, kjer se ustavi na potovanju na Dunaj in v Varšavo. V Beogradu se bo ustavil g. Venizelos toliko, da vrne dr. Marinkoviču obisk.
Stoletna tradicija jugoslovansko-grškega prijatelstva.
Atene, 13. decembra. AA. Grški minister za zunanje zadeve Mihalokopulos je dal danes atenskemu dopisniku Avale sledečo izjavo:
Obisk dr. Marinkoviča je bil sprejet z izrazi in občutki radosti, o čemer ste se mogli tudi sami prepričati, ko ste videli, s kakšnim navdušenjem so študenti atenske univerze pozdravili dr. Marinkoviča, ko je povzel v avli besedo. Stvarno sta Jugoslavija in Grčija prvi balkanski državi, ki sta se sporazumeli pred dobrim stoletjem. In od tega časa sta bili vedno v dobrih sosednjih odnošajih. To prijateljstvo se je ojačalo v skupnih borbah za svobodo, ki sta jih bojevala oba naroda skupno za pravico in neodvisnost. Leta 1915. je nastalo vprašanje v zvezi s tolmačenjem zvezne pogodbe in baš mi smo se borili proti onim, ki so zastopali tezo, da ne obstoja casus federis. Mi smo zastopali duh konvencij med Grčijo in Srbijo in ne golo besedo. Mi smo branili to prijateljstvo, ki je vezalo dva naroda in pokazali smo na interes, ki ga to prijateljstvo predvideva za bodočnost. Tako se je zgodilo da je Grčija sodelovala na strani zaveznikov v veliki ofenzivi 1918. Od tega časa sta naša dva naroda posvetila skupno delo ohranitvi miru. Oba naroda sta vezana med seboj g paktom prijateljstva. V smislu občega duha, ki danes vlada v svetu, predstavljajo pakti prijateljstva več kot zvezne pogodbe. Nesporazumi iz leta 1924. so srečno odstranjeni, za kar se imamo zahvaliti inicijativi
Zakaj je Mussolini revizijonisi in germanofil
Svarilno odprlo pismo stalilhelmovskega prvaka - »Za bitko proti Franciji potrebuje 4ngSijo in Hemčijo« - Memci morajo diobro premisliti, preden sprejmejo to sodelovanje Visoka bojna vrednost francoskega in jugoslovanskega vojaka
Berlin, 13. decembra, p. Listi objavljajo odprto pismo g. Diisterberga, enega izmed poglavarjev bojevniške organizacije »Stahl-helm«, v katerem imenovani stahlhelmov-ski prvak ostro obsoja nedavno >romanje« zastopnikov Stahlhelma v Rim. Kot znano, so se tedaj stahlhelmovsiki »romarji« poklonili tudi Mussoliniju. Povodom tega obiska je prišlo do raznih manifestacij faši-stovske - stahlhelmovske vzajemnosti. Zastopniki »Stahlhelma« so dalje položili venec na grob italijanskega neznanega vojaka.
Diistelberg očita oni skupini stahl-helmovcev, da je storila s tem vencem popolnoma neumestno in neskladno gesto. Tak nastop bi bil dopusten kvečjemu tedaj, če bi postopala Italija s tirolskimi Nemci z
večjo pravičnostjo nego do sedaj. Dtistel-berg graja dalje odposlanstvo Stahlhelma tudi zato, ker je izročilo Mussoliniju znak Stahlhelma brez doroljnja vodstva te organizacije.
Ako nastopa Mussolini nekaj časa sem za revizijo versailleske mirovne pogodbe,
—	nadaljuje Diistelberg dobesedno —, in ako se kaže germanofila, dela to samo zato, ker misli, da služi s tem italijanskim interesom. Dokler ne bodo sledila njegovim izjavam dejanja in globoka sprememba metod na Tirolskem, moramo smatrati vse tako govorjenje za popolnoma brezpomembno.
Italijansko prebivalstvo stalno narašča. Potrebna je torej razširitev ozemlja. Tuniško vprašanje, vprašanje Korsike in nek-
daj italijanskega ozemlja Nice in Savoje — ta vprašanja se ne dajo rešiti mirnim potom.
S svojim sistemom prisrčnih odnošajev z Nemčijo, Grčijo, Bolgarijo in Madjarsko Mussolini obkoljuje kraljevino Jugoslavijo. Za bitko s Francijo sta mu potrebna Anglija in podpora Nemčije. Zato je Mussolini sedaj germanofil, in sicer ne glede na to, ali je v Nemčiji na krmilu nacionalistična ali kaka druga vlada ...
Toda — zaključuje Diistelberg — svetovna vojna je dokazala visoko vojaško vrednost irancoskcga in srbskega vojaka. Vsled tega si je treba stvar dolgo premisliti, preden »e odločimo za sodelovanje z Italijo. Naša sedanja slabost nam narekuje rezerviranost, dostojanstvo in ponos.
Klofute med tržaškimi fašisti
Dunaj, 13. decembra, d. Agencija »SOK« poro-Za: Nekako pred enim letom se je v Trstu pojavil neki gospod Domcnegliini, na katerega so postali pozorni, ker je začel izdajati zakotni listič »La Fiamma«, čeprav je bil reven kot cerkvena miš. Kot varovanec fašizma je kmalu postal tajnik tržaškega sindikata in prišel kot tak tudi v fašistovski parlament. Baš je poteklo leto dni, pa je že vzbudil zanimanje svoje okolice, ker si je kupil vilo. Moralo je priti do govoric, da Domenegliinijevo blagostanje ne sloni baš na solidni podlagi, in nihče ni bil presenečen, da je posegel v zadevo g. Banelli, ugleden zastopnik režima, in dovedel do razkritja nepoštenih manipulacij, zaradi česar je Doinenegliini padel. Toda g. Doinenegliini je menil, da si mora oprati svoje nečedne roke na obrazu g. Banellija, in je velikega fašista na javni cesti tako neusmiljeno oklofutal, da so morali priletnega g. Banellija odpeljati z rešilnim vozom. Viteško! Zares »faseisti-camente«! Neka priča je menila, da bi se bilo težavno zavzeti za enega ali drugega izmed obeh, »aj sta oba fašista, pa je šla po svoji poti.
Otvoritev koroškega deželnega zbora
Celovec, 13. decembra, d Danes dopoldne se je sestal novo izvoljeni koroški deželni zbor poa predsedstvom starostnega predsednika socijalne-ga demokrata Julija Lukasa, ki je sprejel zaobljubo poslancev. Poslanci so bili okrašeni s cvetlicami svojih strank. Oba narodna socijalista sta prišla na sejo v rjavih srajcah. Seja je potekla brez kakega posebnega dogodka.
Rešitev vladne krize v Franciji
Pariz, 13. decembra. AA. Nova vlada ima 30 članov, 18 ministrov in 12 državnih podtajnikov. V njej je 6 senatorjev in 24 poslancev. 3 pripadajo levemu demokratskemu krilu v senatu, eden republikanski uniji v senatu, dva demokratsko-radikalni uniji senata, dva sta republikanska socijalista, pet spada med radikalne levičarje, pet ministrov pripada republikanski levici, 1 je socijalno radikalni levičar, 1 minister je izven strank. Steeg bo danes ob 10. predložil listo svoje vlade predsedniku republike. Nova vlada pa se bo predstavila parlamentu prihodnji četrtek.
Pariz, 13. decembra. A A. Ker so gg. La-val, Flandin, Pištri in Ricolfi odklonili sodelovanje v novi vladi, je bila davi ob 2-20 sestavljena ta-le lista nove vlade: predsedništvo vlade in kolonije Steeg, notranje ministrstvo Levgues, vojna mornarica Sarraut, pošte in telegrafi Bonnet, narodno zdravje Qiieui!le, pravda Clieron, zunanji posli Brinnd, finance Germain Martin, proračun Palmares, vojska Bar-thou, prosveta Chautemps, trgovina Lou-eheur, poljedelstvo Boret, erradnje Dala-dier, zrakonlovstvo Palnlevč, trgovinska mornnrica Pnnielou, delo Grinda, pokojnine Thoumulc.
Poleg teh ministrov so bili izbrani še ti-le državni podtajniki: v predsedništvu
vlade Marchandeau, notranjem ministrstvu Renay Cotty, v narodnem gospodarstvu Meyer, v poljedelstvu Cautry, v letalstvu Richot, za trgovino Berthod, za kolonije Brunet, za fizično vzgojo Brunet, za finance Parrctti, za delo Mounicr, za gradnje Gourdeau, za vojsko Millot.
Pariz, 13. decembra. AA. Novi državni podtajnik Richet, ki pripada levemu krilu soc. rad., je poslal pismo predsedniku Steegu, v katerem mu sporoča, da umika svoj načelni pristanek o vstopu v novo vlado, ker la vlada ne temelji na pogodbi, ki je izvirala iz dnevnega reda poslednje seje parlam3iita.
Pariz, 13. decembra. AA. Predsednik Doumergue je danes podpisal ukaz o imenovanju novih članov kabineta.
Pariz, 13. decembra, d. K danes zjutraj sestavljeni vladi le malo listov zavzema v večernih izdajah svoje stališče. Le »Journal« piše: na prvi pogled gre za levičarski kabinet, ki ne more obstati brez podpore socijalistov. Sodelovanje malega števila oseb iz sredinskih strank ne bo zadoščalo, da bi kabinetu dalo značaj resnične koncentracije. Večina, na katero se bo vlada opirala, bo najbrže prav majhna in dvomljiva. Prvi sestanek s poslansko zbornico bo najbrže precej oster. »L’Ordre« piše: Steeg je nemogoč. Francija ni zaslužila, da gleda njega na čelu.
Nj. Vel. kralja Aleksandra.
G. Mihalokopulos je nadalje izjavil, da veruje v veliko možnost gospodarskega sodelovanja med Grčijo in Jugoslavijo, Gr-ško-jugoslovanska udruženja v naši državi in trgovske zbornice bi mogle pomagati obema vladama ter ju opozoriti na vse možnosti sodelovanja na polju narodnega gospodarstva in trgovskih odnošajev. Kar se tiče politike, sta naši dve državi zvesti s strani Društva narodov postavljenemu idealu miru ter izvajata v tem smislu skupno politiko.
Grški monarhistični list o obiska dr. Marinkoviča.
Atene, 13. decembra. AA. Atenski monarhistični list «Proia< prinaša danes na uvodnem mestu članek o obisku dr. Marinkoviča in pravi, da bo ta obisk mnogo doprinesel k ureditvi odnošajev med Grčijo in njenimi sosedi. Ta obisk spada v program dosedanje grške zunanje politike. Komentira izjavo Marinkoviča ter predaja važnost izjavi, kjer je Marinkovič dejal, da se politični krogi v Beogradu niso za-mali za verzije o priliki Venizelosovega obiska v Ankari in ustvaritvi nekih blokov. List naglaša, da je grška javnost z velikim zadovoljstvom sprejela to Marin-kovičevo izjavo.
Krstna slava N j. Vel. kralja
Boograd, 13. decembra. AA. Danes na dan slave Nj. Vel. kralja, sv. Andreja Prvoznanega, se je vršila popoldne svečana služba božja v dvorski hišni kapeli. Službo božjo je opravil pa-trijarh Varnava ob asistenci protojerejev Popoviča, Božiča in drugih duhovnikov. Službi božji so prisostvovali Nj. Vel. kralj Aleksander, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. kraljevič Peter, Nj. Vel. romunska kraljica Marija, Nj. Vis. kneginja Olga, Nj. Vis. princesa Ileana, Nj. Vis. princesa Marina, Nj. Vis. knez Pavle, Nj. Vis. knez Aleksander, predsednik vlade general Peter Živkovič z vseini ministri z gospemi, minister dvora Jeftič, maršal dvora Aca Dimitrije-vič z dvorsko civilno in vojno hišo. Po službi božji se je vršilo svečano kosilo, kateremu so prisostvovale vse omenjene osebe. Rezanje kolača je izvršil Nj. Vel. kralj Aleksander s kraljevičem Petrom, knezom Pavlom in Aleksandrom ter enim redovom kraljeve garde. Po re zanju kolača je kraljevska rodbina sprejemala čestitke.
Proslava rojstnega dne N j. Vel. kralja
Kraljevska banska uprava razglaša:
V sredo dne 17. t. m. se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot državni praznik.
V proslavo tega praznika se bo na ta dan ob 10. uri darovala v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem Te Deum s pripadajočo molitvijo za kralja.
V pravoslavni kapeli se bo vršila svečana služba božja ob 9. uri, v evangelski cerkvi pa ob 10. uri.
Istega dne sprejema ban dravske banovine od pol 12. ure naprej v banski palači (Bleiweisova cesta 10) poklonitve in čestitke.
V šolah se pouk ne bo vršil in državni uradi ne bodo poslovali. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo biti na ta dan zaprte.
Sestra N j. Vel. kraljice v Beogradu
Beograd, 13. decembra. 1. Snoči je z brzovla-kom ob ‘22.10 prispela v Beograd romunska princesa Ileana, sestra naše kraljice. S postaje »se je princesa odpeljala v dvorec na Dedinja.
Naš častni konzul v Salzburgu
Beograd, 13! decembra. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja, na predlog ministra zunanjih zadev in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je imenovan za častnega konzula v Salzburgu direktor Banke Aleksander Robert MilAn.
Vremenska napoved
Dunaj, 13. decembra, d. Večerna vremenska napoved za jutri: XrntVo trajno izboljšanje, kasneje negotovo vreme. Mogoče nastop mraza s snegom.
Kriza gozdne in lesne industrije
Odgovor ministra za gozdove in radnikc zvezi lesnih indnstrijeev in trgovcev o
rešitvi te krize.
Beograd, 13. decembra. AA. Iz kabineta ministra za gozdove in rudnike je izšlo tole sporočilo:
G. minister za gozdove in rudnike inž. Dušan Sernec je, ko je prevzel svoj resor, takoj začel proučevati vprašanje težke krize naše gozdne in velike lesne industrije. V zvezi s tem je minister podal svoje mišljenje, s katerim je te dni odgovoril zvezi industrijcev in trgovcev gozdnih proizvodov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu.
Minister je v tem svojem odgovoru naglasil, da je voljan načeti vprašanje znižanja gozdne seče in prodaje, če se to uvede kot enoten in splošen ukrep za vso gozdno industrijo in s potrebno kavtelo in sankcijami.
G. minister je obljubil svojo podporo tudi veliki lesni industriji v vprašanju znižanja režije, delovne sile, železniških tarif, železniških tovorišč in industrijskih tirov, vprašanju delavskega zavarovanja, davkov in visokih bančnih obresti pri pristojnih ministrih, v kolikor to dovoljujejo oziri so-cijalne in finančne prirode. Minister vidi
v	krizi naše lesne industrije del svetovne gospodarske krize, katere rešilni problem leži v vprašanju znižanja prodajnih cen lesnih produktov. Ker ni izključeno, da bo to težko stanje v lesni industriji trajalo delj časa, je minister mnenja, da je glavni protiukrep znižanje cen proizvodom, da se naša lestna industrija reši konkurence svetovnih tržišč. Od prodajnih cen polizdel-
Gospodarska
kov odpade na gozde takse, to je na cene, sirovin 10°/«. Ker minister misli, da se greši, če se posveča premalo važnosti znižanju kupne cene, to je ceni lesa v gozdu, je minister voljan načeti proučevanje vprašanja pri odgoditvi preliminarijev za leto dni iz obročnih plačevanj gozdnih taks in zmanjšanja obrestne mere ter nadaljnih proučevanje vpražanja revizije gozdne takse tehničnega lesa. O reviziji gozdih taks za gorivo in trhel les zdaj ni mogoče misliti, ker take revizije pogodb ni mogoče izvesti, ker se je o priliki sklenitve pogodb imelo pred očmi padanje in naraščanje prodajnih cen.
Minister inž. Sernec misli, da je treba načeti racionalizacijo proizvodnje, ker naša lesna industrija do danes temu vprašanju ni posvetila zadostne pozornosti. Mi. nister uvideva potrebo velike gozdne industrije, da se po državi garantira lojalno in pravilno izvrševanje in izvajanje pogodb, vendar isto zahteva tudi država od velike gozdne industrije. Minister je obljubil, da bo storil vse, ker je v bodoče nemogoče izvršiti sklenjene pogodbe kakršnekoli vrste, če se ne naslanjajo na odredbe v pogodbah. Vse prejšnje naredbe, ki niso več potrebne in proti katerim so se pritožile velike gozdne industrije in za katere se dožene upravičenost, bodo ukinjene, ali pa se bodo prilagodile Čim boljši in pravilnejši izvedbi pogodb.
bidta v Italiji
Veliko dejanje
Z zlatimi črkami bo zapisana v zgodovini jugoslovanskega kmeta četrtkova seja ministrskega sveta v Beogradu, ko je pod predsedstvom Nj. VeL kralja Aleksandra I. izdala vlada gen. Petra Zivkoviča celo vrsto odredb, s katerimi je bilo nakrat na učinkovit in izdaten način pomagano jugoslovanskemu kmetu v sedanji težki gospo* darski krizi. Ta pomoč je tem bolj dragocena, ker je bil dosedaj jugoslovanski kmet samo vajen, da je dobivaj obljube, skoraj nikdar pa ni dočakal, da bi te obljube po-sta>le tudi meso. Vedno je ostalo le pri obljubah in najsi je propadala kmetija za kmetijo. Sedaj pa je brez obljub nakrat prišla velika in izdatna pomoč in jugoslovanski kmet ve, kdo je njegov pravi in resnični prijatelj.
Vladne ukrepe pa ceni jugoslovanski kmet posebno vsled tega, ker ve, da v Jplošni gospodarski krizi tudi vlada sama nima lahkega stališča. Ce je kljub temu pomagala kmetu tako hitro in tako izdatno, potem je v tem še poseben dokaz njene dobre volje in njene resnične ljubezni do kmetskega ljudstva, ki je in mora ostati steber države. Ni več jugoslovanski kmet samo tisti malo cenjeni stan, ki so ga poznali le ob volitvah, temveč danes se v resnici zaradi njega dela in vodi politika. Zavladala je prava politika, ko se hoče ljudstvu pomagati, ne ga pa samo izkoriščati. In ko kmetsko ljudstvo to vidi, se tudi z vsem zaupanjem oklepa svojega vladarja, čegar največja zasluga je, da je prišlo do tega velikega dejanja v korist jugoslovanskega kmeta
la da je bila četrtkova seja ministrskega sveta v resnici veliko dejanje, se vidi takoj, pa čeprav se le površno pogledajo njeni sklepi. Znižana je bila zemljarina in mesto 720 milijonov, bo plačal jugoslovanski kmet od svoje zemlje le 600 milijonov davka. Celih 120 milijonov je prihranjenih jugoslovanskemu kmetu, za celih 120 milijonov je znižan kmetu davek. Obenem pa je bila znižana tudi trošarina na vino za 50 odstotkov. Tudi s tem so bili prihranjeni jugoslovanskemu kmetu težki milijoni, saj je znano, da se vedno vse trošarine prevale na malega človeka. Vsled znižanja trošarine pa se je doseglo tudi to, da bo dobilo vino boljšo ceno, da ga bo mogel kmet prodati in da mu ne bo hiapelo v kleti. Ko pa je vlada znižala trošarino na vino, je hkrati poskrbela, da država ne izgubi na svojih dohodkih in to na naVn, ki zopet odkriva njeno dobro voljo, da pomaga kmetu Povišala je namreč trošarino na pivo in špirit, na dva izdelka, ki že itak uživata veliko carinsko zaščito. N )-benega vzroka zato ni, da bi morala vsled tega pasti cena sliv in hmelja, ker morajo tovarne same plačati povišano trošarino. Visoka zaščitna carina in skoraj monopolno stališče jim več ko dovolj zasigurajo zadosten dohodek in upamo, da imajo ludi sami to uvidevnost.
Odpravljena je nadalje izvozna carina na volno, ki je znašala nič manj ko 6 in pol dinaiia za kilogram. Ker izvažamo sedaj okoli deset milijonov kilogramov volne, se pravi to, da je jugoslovanskemu kmetu prihranjenih na ta način 65 milijonov d''nar-jev. Dejansko pa §e mnogo več. Sele sedaj se bo namreč mogla prav izvažati volna, vsled česar ee bo tudi ovčjereja vse drugače razvila. Gledalo pa se bo sedaj tudi bolj na kakovost volne, ker se bo to izplačalo.
Znatno pa bo izvoz kmetijskih pridelkov olajšan tudi vsled znižanja železniških tarif. Obenem pa bo vlada skrbela tudi za zgraditev elevatorjev, s čemur bo šele mogoče poslati na svetovni trg čisto tipizirani jugoslovansko žito. Sele to pa bo tudi imelo pravo ceno. Ne smejo doma gniti in propadati naši pridelki, temveč morajo v svet, da prinesejo domov denar, od katerega bodo imeli dobiček trgovci, indu9trijalci in obrtniki. To je tudi končni cilj vladnih odredb, da se namreč pomaga kmetu, ker je podlaga vsega našega narodnega gospodarstva in ker je od njegovega blagostanja odvisno tudi blagostanje vseh drugi stanov.
Enako velike važnosti je tudi sklep vlade, da prepusti čisti dobiček države pri Privilegirani agrarni banki za znižanje obrestne mere. Že takoj bo mogoče znižati obrestno mero za en odstotek, verjetno pa je, da tudi za poldrug odstotek.
S posebnim zadoščenjem pa moramo pozdraviti vso skrb vlade za asanacijo va«si. Je pravzaprav bil že škandal, kako je bilo vse polno vasi brez vode. Samo v prihodnjem letu pa se bo zgradilo 650 vodnjakov, 100 vodovodov, 160 cistern in 66 vrelcev. To Je asanacija vasi v velikem obsegu, ni
Prisilno zapiranje trgovin. — Rim, 13. decembra, n. »Giornale d’ Ita-Iia< nadaljuje z informacijami o vladni akciji za znižanje cen, pa poroča o energičnem postopanju komisij, ki nadzorujejo to gospodarsko gibanje. V samem Rimu, pravi list, so v poslednjih dneh zaprli 28 trgovin, katerih lastniki se niso hoteli pokoriti in znižati cen svojega blaga. V De-siju je neki hišni posestnik Vare streljal •l revolverjem na svojega najemnika, nekega Salo, ker je zahteval, naj mu zniža najemnino, a se je Vale tega branil. Nasilnega hišnega posestnika so zaprli. Fašistovski listi so pričeli sedaj objav-
Samomor trgovca v Zadra.
Ijati obširna poročila o težavnem gospodarskem položaju po vsej Evropi in Ameriki, da bi tako potolažili nezadovoljno ljudstvo. Tako poroča >Giornale d’ Italiac, da vlada po vseh francoskih kolonijah izredna nezaposlenost.
Zadar, 13. decembra, n. Prisilno znižanje cen v Italiji je tudi v Zadru silno odjeknilo ter povzročilo celo usodne posledice. Te dni je legel neki trgoovec z manufakturo k počitku in si pognal dva strela iz revolverja v glavo, ker ni maral doživeti propasti svoje trgovine.
Ustanovitev jugosl.- madjar-ske trgovinske zbornice
Beograd, 13. decembra. AA. V svrho razvoja čim intenzivnejših trgovskih zvez med našo kraljevino in Madjarsko se je osnovala jugoslovansko-madjarska trgovinska zbornica, katere sedež bo v Budimpešti. Dela pri organiziranju te zbornice se nagibajo h koncu. Ze ta mesec začne zbornica aktivno delovati.
Jugoslovansko-itaiijanski sporazum o obmejnih imovinskih odnošajih v Ka-stavščini.
Pulj, 18. decembra, d. Mešana italijansko-ju-goslovanska komisija je danes podpisala splošen dogovor .in posebne sporazume o ureditvi imovinskih odnošajev med provinco Istro in med jugoslovanskim ozemljem, ki je pripadalo Istri. Podpisani sporazumi se nanašajo na Poharjevo ustanovo, na zemljišča kmetijskega kreditnega zavoda in dalje na zemljišča bivše občine Kastava, cestnega odbora Volosko-Opatija in kmetijskega konzorcija v Kastvu.
Naši zastopniki v stalni komisiji DN za zavarovanje delavcev.
Beograd, 13. dec. AA. Dušan J e r e m 16, načel :k oddelka za socijalno politiko v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje’ in Milan Glaser, generalni direktor SUZORa v Zagrebu, sta izvoljena za člana stalne komisije za zavarovanje delavcev pri mednarodnem uradu za delo v Ženevi.
Nova nemška nota proti Poljski
Berlin, 13. decembra. AA. Nemški generalni konzul v Ženevi je izročil Društvu narodov novo nemško noto ki izpopolnjuje noto nemške vlade izza druge polovice novembra o nemški manjšini na Poljskem.
Smrt dr. Fritza Pregla
Gradec, 13. decembra, d. Danea je tu umrl predstojnik vseučiliškega instituta za medicinsko kemijo dovrni svetnik dr. Fritz Pregl. Star je bil 61 let Zbolel je za vnetjem pljučne in rebrne mrene. Pregl je leta 1827. dobil Noblovo nagrado za kemijo.
Izvoz naše živine v Francijo
Beograd, 13. decembra. AA. Kraljevsko poslaništvo v Pariza je ukrenilo pri francoski vladi vse potrebno giede dovoljenja izvoza naše živine v Francijo. Poslaništvo je dobilo od poljedelskega ministrstva tole obvestilo:
Uvoz goveda, ovac in svinj je dovoljen samo tedaj, če je živina poslana naravnost v klavnice v Parizu, Strassbourgu, Modani, Metzu ih Mulhou-*u, če gredo pošiljke po kopnem, v Nantesu pa, če gredo po morju. V klavnice v Reimsu in Bou-lognu sprejemajo samo ovce. Ovce in svinje se lahko pošiljajo preko vseh carinarnic, ki so odprte za uvoz živine. V vsakem primeru sine prevoz čez Italijo iti v Francijo samo čez carinarnice v Breuiillu in Modani ter Ventiinigli. Živina mora imeti izkaz uprave krajevnega oblastva o izvoru in izpričevalo, da ni zadnjih 6 tednov v dotičnem kraju bilo nikake nalezljive bolezni na živini dotične vrste. V tem izkazu mora biti navedeno število živine in njen opis. Izkaz ne sme biti starejši od 3 dni pred oddajo živine na vožnjo.
Vrhu tega je živina podvržena veterinarsko-zdravstvenemu pregledu na uvozni postaji.
Jugoslovanskim izvoznikom ni treba zahtevati nikakega posebnega dovoljenja za uvoz blaga, če so izpolnili vse naštete pogoje.
Prepovedana brošura
Beograd, 13. decembra. AA. S sklepom ministrstva zunanjih zadev I. Br. 57.275 z dne 8. t. m. je prepovedan uvoz in razširjanje v naši državi brošure »The Greatest Claim of History« Jovana Gjubranovifia.
Celovški mesarji znižali cene mesu
Celovec, 13. decembra, d. Zadruga mesarjev, prekajevalcev in sorodnih obrtnikov v Celovcu je glede na padec nakupnih cen na izredni skupščini sklenila, da od 15. t. m. dalje zniža prodajne cene za vse vrste mesa za 20 groSev.
Teroristična zarota v Galacu
Bukarešta, 13. decembra, n. Povodom odkritja sovjetske teroristične zarote v Galacu je policija aretirala okrog 50 oseb, med njimi Mihaj-la Snjegova, ki je izjavil, da je bila zarota v zvezi t moskovsko GPU in da je nameravala vreči v zrak železniško postajo v Ploestiju, centru romunske petrolejske industrije. Nekoliko oseb so aretirali v Cetada Albi. Aretiranci so po večini priznali, da so prekoračili Dnjester kot ribiči in odšli v Rusijo.
Strašna nesreča na beograjski postaji
Beograd, 13. decembra, k. Danes okrog 4. ure popoldne se je dogodila strahovita nesreča. Okrog 4. popoldne, ko je prihajal mešani vlak iz Karlovca na glavno postajo, so stale kmetice Marija Milasinčičeva, Vrha in Katica Bučarjevi na tiru ter se živo razgovarjale. Nenadoma pa je po tiru pridrvela garnitura 6 vagonov sredi med kmetice, ki so si ravno nalagale svoje košare na glavo. Katico Bučarjevo so vagoni silno razkosali, da je bila na mestu mrtva. Tudi Mila-sinčičeva je prišla pod vozove. Njeno sestro Va-Bičevo pa so strašno Tazmesarili. Strahovita nesreča je povzročila paniko med ljudmi na peronu. Oblasti so takoj uvedle preiskavo in poslale na postajo posebno sodno komisijo.
Električna usmrtitev treh banditov
Newyork, 13. decembra. A A. Danes so usmr-tili na električnem stolu v Sing-Singu tri bandite in sicer Bolgerja, starega 19 let, Butierja (20 let), ker so umorili lekarnarja v okoli«! Longi slanda.
Lokalen vojaški upor na Španskem
Posadka mesta Jaca se je spuntala - čete iz Saragose so upornike premagale ~ Punt ima republikanski značaj
Madrid, 13. decembra, d. V mestu Jaca v Pirenejih na' severnem Španskem je včeraj izbruhnila vojaška revolucija. Tamošnji trdnjavski topniški polk, dva pehotna polka in drugi oddelki, skupaj okrog 2000 do 3000 mož, so vladi zveste častnike, med njimi dva generala, prav taiko pa tudi nekaj višjih uradnikov, kakor tudi škofa v Jaca aretirali. Dalje so zasedli vsa vojaška poslopja, mestno hišo in kolodvor ter vzeli v posest vse utrjeno mesto Jaco. Vstaja ima izrazito republikanski značaj. Visoke osebe iz drugih delov Španije, tudi iz Madrida, so zapletene v zaroto. Prve vojaške čete, ki* so bile iz okoliških garnizij poslane v Jaco, da za-tro vstajo, so prešle k vstašem. Nekatere voditelje, posebno tudi vojaškega guvernerja de Huesca, so zaprli. Civilno prebivalstvo iz Jace to okolice se je pridružilo vstašem. Kot voditelja vstajo v Jaoi veljata polkovnik Maganda in stotnik Gala. Oba sta bila zapletena £e v druge vojaške vstaje. V Madridu je ves dan nepretrgoma zasedal ministrski »vet. V Jaco so bile odpsolane močne vojaške čete. Cenzura se izvaja zeio strogo.
Madrid, 13. decembra. AA. Ministrski predsednik Berenguer je sklical sejo mi-i.istrskega sveta davi ob 2. Odhajajoč 8 seje je izjavil hnančni minister, da se je uprla garnizija v Jaca, tod ada so že na poti žete iz Saragose, ki jih vodijo gene-
Odplačevanje davčnih ostankov
Beograd, 13. decembra. AA. V zvezi z odlokom, sprejetim na seji ministrskega sveta 11. t. m. v dvoru, je minister za finance i včerajšnjim datumom poslal vsem davčnim oblastvom v državi tole okrožnico:
Davčni ostanki od zadolžitev po starih zakonih
o	neposrednih davkih ter o davkih na poslovni promet, do konca leta 1930, se morejo poravnati v enakih obrokih in največ v petih zaporednih letih, počenii s 1. januarjem 1931, in sicer v
končno je treba še omeniti naravnost očetovsko skrb vlade, da bodo državni gozdo-
vi	v resnici v dobro prebivalstvu.
Nismo našteli vseh dobrot, ki jih prejme jugoslovanski kmet za božič, ali že to, kar smo našteli, dokazuje, da je bila četrtkova seja vlade v resnici veliko dejanje, ki ga nikdar ne bo pozabil jugoslovanski kmet. Danes ve jugoslovanski kmet, da ima vlada srce za njega in za njegove potrebe, in ta zavest je znova priklenila jugoslovanskega kmeta na rodno grudo.
Tako je veliko dejanje vlade za utrditev kmeta tudi veliko dejanje za zmago jugoslovanske misli. Iz dobrega se rodi dobro in to se je sedaj znova izkazalo.
rali. da uduše upor. Prometne zveze so slabe v teh piedelih Pirenejev.
Garnizija v Jaca šteje vsega 2000 vojakov. Uvedena je cenzura za vse časopisne vesti o vstaji in morebitnih stavkah. Po-kret je sindikalističnega značaja.
Madrid, 13. decembra. AA. Po seji ministrskega sveta je bil izdan ob 3. zjutraj še drug uradni komunike o stanju v Jaca. Vlada naglaša v komunikeju, da je vsta-ški pok ret še manjšega pomena, kot se je moglo sklepati po prvih vesteh. Del posadke so je takoj na mestu uprl vstašem ter se jim krepko uprl. Vstaja bo likvidirana v nekoliko urah. Vstaja je nastala zaradi tega, ker so neki ljudje republikanskega mišljenja prišli v Jaca vestjo, da je bila v Madridu proglašena republika. V borbah z vstaši so padli en narednik in dva orožnika.
Madrid, 13. decembra. AA. Predsednik španske vlade Berenguer je izjavil novinarjem, da so čete iz Saragose in Hoesee pobile upornike v bližini vasi Ajrerre in prijele 100 ujetnikov. Vladne čete prodirajo proti Jaca Berenguer je na kraju dejal novinarjem, da lahko smatrajo uporniški pokret za likvidiran.
temle redu:
1. Odplačila v toku 1929-1930 se smatrajo neodvisno od zakonskega predpisa, da gredo prednostno na račun oddolžitve zagolženih davkov po novem zakonu;
2. ako so s temi odplačili pokrite zadolžV.ve odnosno davki po novem zakonu za 1929-30, se bo presežek, ki ostane, odbil od dolga iz leta 1928, ostanek pa se bo smatral kot davčni dolg po starem zakonu;
3. ako odplačila v letu 1929-1930 ne pokrijejo zadolžnega iznosa po novem zakonu, se bo smatrala kot davčni dolg po starem zakonu ena vsota ki je prenešena iz leta 1928;
4. tako dobljena vsota zadolžitve po starih zakonih se bo ■ rdečilom vpisala v drugo rubriko davčne glavne knjige in Um razdelila na pet enakih delov, od katerih je treba prvega plačati na vsak način najkasneje v teku leta 1931, drugega najkasneje v teku 1932, tretjega najkasneje v letu 1933, četrtega najkasneje ▼ roku 1934 in petega najkasneje v roku 1935;
5. Vsak del te mora plačati ▼ dveh polletnih obrokih in sicer prvi najkasneje do 15. avgusta drugi pa do 15. novembra vsekega zadevnega leta;
6. za tako dobljene vsote dolgov zadolžitve po starih zakonih ae bodo računale 3% obresti od dneva plačila.
Zadolžitve po novem davčnem zakonu se ▼ nobenem primeru ne morejo izpremeniti v m navedena obročna plačila in na obrestne mer« 1%. (Is davčnega oddelka finančnega ministrstva.)
PoMonifev odbora Kmetijske družbe
novemu banu.
172
Manufaktura
SLaA-k^
Ljubljana, Aleksandrova c. 8
Le prvovrstno
blago je vredno Vašega težko prisluženega denarja.
Kreditni sistem
naSo tvrdke Vam edini omogoča, da kupita blaso, nad katerim ne boste razočarani.
V	petek 12. t. m. se je glavni odbor Kmetijske družbe poklonil novemu banu dr. Dragu Marušiču. Odbor je vodil predsednik vlad. svetnik Detela, ki je iskreno pozdravil novega liana. Pri tem je omenil, da je g. ban že v svojem nastopnem govoru povdaril pomen kmetijstva in obljubil svojo pomoč kmetskemu stanu kot najvažnejšemu v državi. G. predsednik je tudi pripomnil, da bo slovenski kmet 8 hvaležnostjo do Nj. Vel kralja vzel na znanje ravno istega dne objavljeni manifest vlade o znižanju davščin, trošarin in drugih dajatev, ki so dosedaj najtežje obremenjevale ravno kmeta. Ta vladna izjava je pravo božično darilo za našega kmeta, ki si v današnji krizi ne ve pomagati. G. predsednik je nadalje naprosil g. bana, naj blagovoli podpirati tudi Kmetijsko družbo kot glavno kmetijsko korporacijo Dravske banovine v njenem delovanju- usmerje--lem za zboljšanje gospodarskega stanja našega kmeta.
Ljubljana, 13. decembra.
Sinoči je predaval bivši izseljeniški komisar v Parizu g. dr. Kuhar o naših izseljencih v Franciji, Belgiji in Luksemburgu. Predavanje je bilo v »Unionu«, poslušalcev pa ni bilo toliko, kakor bi jih človek pričakoval pri tako zanimivi in aktualni temi, kakor je bila ta o naših izseljencih.
G. predavatelj je orisal najprvo splošno stanje naše emigracije v zapadnih državah, potem je govoril o njih socijalni zaščiti ter se končno pomudil pri vprašanju o emigraciji kot pojav v domačem gospodarstvu.
Štirje vali izseljencev t zadnjih 10 letih
Prvi val izseljencev iz Slovenije je prišel v Francijo 1. 1921. in 1922. Te je dobra usoda privedla v dobre prilike. Drugi val 1. 1923. je prišel iz Nemčije, odkoder so prišli naši rudarji po premogovni krizi. Ti so bili organizirani in eo prinesli med naše izseljence smisel za organizacijo in narodni čut. To leto je bilo ustanovljeno prvo rudarsko društvo sv. Darliare. Položeni so bili temelji za poznejše dušebrižne postaje. Izseljenci v 1. 1925., 1926. in 1927. so bili pa po poklicih mešani, nekvalificirani. Z njimi so prišli med izseljence tudi prvi avanturisti. Z njimi so prišli tudi izvabljeni delavci in taki, ki niso imeli čiste vesti (tihotapci, ubežniki pred alimenti itd.). Tajne agenture so jih spravljale čez mejo. Od
I. 1928. se je začelo pa organizirano izseljevanje v transportih od 200 do 300 ljudi. To pretirano izseljevanje je omogočila družba v Zagrebu, ki je ukinjena, kateri so pa služili celo naši uradi pri tem delu. Tem potem se je izselilo 1. 1928. okoli
II.000 naših ljudi. To je bila dezorganizirana reka ljudi iz vseh krajev države, iz Črne gore, iz Dalmacije itd. Ti ljudje niso bili vajeni težkega dela, so demoralizirali naše kolonije in jih cepili.
32 podpornih društev in 4 dušebrižne postaje
V	tej dobi so začeli ustanavljati dušebrižne postaje med našimi izseljenci. Ledino je tu oral sedanji kaplan na Bledu g. Gornik. Zdaj imajo izseljenci že 4 dušebrižne postaje s slovenskimi duhovniki in 2 manjši postaji. Področje vsake postaje je pa zelo obsežno, tako približno kakor teritorij bivše Kranjske. V zadnjih 7 letih so ustanovili tudi 32 slovenskih podpornih društev. Naselbine so po velikosti različne. Ona na severu ima 6000 izseljencev, ona v Luksemburgu 5000, manjše pa imajo od 200 do 1000 izseljencev. Naši izseljenci imajo tudi 12 knjižnic, 14 zastav, svoje godbe itd. Da so rudarji v srcu najboljši ljudje, priča to, da so 1. 1929 nabrali med seboj
140.000	Din za vdove in otroke ponesrečenih rudarjev. Prihrankov žal naši ljudje ne pošiljajo domov, razen Kočevarjev. Dalmatinci, Črnogorci in Bosanci pa ostanejo vci ni svoji družini in ji pošiljijo denarne podpore.
Socijalna zaščita izseljencev
Izseljenci uživajo socijalno zaščito v tuji državi, če je med državama sklenjena reciproci-
Gospod ban se je zahvalil za pozdrav in povdaril, da so mu delno znane dosedanje zasluge Kmetijske družbe za zboljšanje kmetijstva v Dravski banovini, ve pa tudi kakšne naloge jo še čakajo v bodočnosti, za to ji bo posvetil vso svojo pozornost. Pozna pa tudi težki položaj kmeta v današnji krizi, ki zahteva intenzivno delo za omiljenje tega stanja. Za zboljšanje krize je pa potrebna koncentracija vseh gospodarskih sil v Dravski banovini, zato bo tudi on, ki ga je zaupanje Nj. Vel. postavilo na to visoko a odgovorno mesto, nadaljeval na delu za združenje vseh kmetijsko-gospodarskih korporacij v banovini. Le s skupnim delom bo mogoče prebresti težke čase, ki jih sedaj preživlja slovenski kmet. Obljubil je tudi vso podporo Kmetijski družbi pri njenem delovanju.
Na to se je razgovarjal z odborniki ter si zabeležil njih želji za zboljšanje gospodarskih razmer v kmetskih občinah.
tetna delavska pogodba. Ker te ni bilo in so izseljenci pustili svoje družine v domovini ter se potem v tujini ponesrečili, so bile naše družine oškodovane za 40 milijonov Din. Te družine namreč niso imele pravire do kakršnekoli podpore, pokojnine ali odškodnine. Konzularna pogodba ščiti tudi izseljence. Od 14. aprila 1. 1929 šele uživajo po pogodbi naši izseljenci v tujini iste ugodnosti kakor domačini, le da so zaščiteni za bolezen samo 45 dni, za onemogle in sirote pa tudi še ni preskrbljeno. Obstoji tudi že osnutek za mednaroden fond, iz katerega naj bi dobivali pokojnino delavci-izseljenci, ki so izgubili doma pravico do pokojnine, ker so se izselili in te pravice tudi v tujini niso pridobili. Končno ščitijo izseljence naši izseljeniški komisarjati, ki ro zdaj v Parizu, Diisseldorfu in Bruslju. Ti posredujejo, da pridejo vdove ali otroci do svojih pravic itd. G. predavatelj je pojasnil tudi, kakšne so prilike glede plač in stanovanj ter povedal, da delajo Slovenci največ v rudnikih, dočim Hrvate ni mogoče spraviti v jame pod zemljo. Dalmatinci večinoma krošnjarijo, Črnogorci in Bosanci pa opravljajo dela na progah, v gozdih itd.
Od izseljevanja domovina nima prav nobene koristi
Izseljevanje je treba popolnoma preprečiti ali ga omiliti do skrajnosti. Najbolje je, če naše zdrave delovne moči ostanejo domu. V prvih letih po vojni nisino znali omejiti izseljevanje, izgubili smo 5% vsega prebivalstva. Nas Slovencev je zaradi izseljevanja vedno manj, namesto da bi rasli po številu kakor drugi. V timotskem okraju so cele vasi iztrebljene. Isto v Črnigori. Ali je izseljevanje potrebno? Tudi v prvih letih po vojni bi ne bilo potrebno, če bi naše tedanje vlade znale izvesti kolonizacijo doma. Zaradi gospodarske krize pri nas izseljevanje ni potrebno. Zgodilo se je pa, da se je izselilo mnogo naših zdravili fantov s kmetov zaradi nekega nezadovoljstva na domači gnidi. Zahotelo se jim je po vinu in ženskah v tujini, kakor so se nekoč izrazili. Seveda v tujini ge ne cedi med in bili so razočarani. Nedopustno je izseljevanje družin ter deklet. Tudi dobičkonosno ni izseljevanje v nobenem pogledu. Iz emigracije se vračajo dela-nezmožni, izčrpani ljudje, ki so v breme domačih občin. Prihranijo tudi nič. Izseljevanje ruši tudi družine in etično razruši ljudi. Slabi tudi odporno moč domovine. Našim ljudem je treba sistematično vbiti v glavo, da je tujina mačeha, treba je izseljeništvo omejiti do skrajnosti, za izseljence, ki bo že v tujini, pa se pobrigati na ta način, da se jim omogoči 8 podporami organizacija in duhovno udejstvovanje v tujini. Domovina mora imeti stik z njimi. Kako velikega pomena je bila n. pr. turneja naše Glasbene Matice za naše izseljence v Franciji. Nikdar ne bodo pozabili teh dni in utrdila se jim je narodna i.avcst. Povedati je treba našim ljudem resnico
o	tujini in odpreti jim je treba oči za domačo grudo, da jo bodo vzljubili. Kdor zemljo ljubi, teira ljubi tudi zemlja. Zadružništvo pa mora na-
šega kmeta gospodarsko podpreti, da bo vztrajal doma in mu ne treba v tujino. Izvesti pa je treba notranjo kolonizacijo. S tem bi bilo izseljevanje naših ljudi zelo omejeno in domovina bi rasla in se razmahnila, ker ima zato vse pogoje.
H koncu smo videli precej skioptičnih slik o revirjih, kjer delajo naši delavci v Franciji, njih naselbine in društva. G. predavatelju se je občinstvo, ki ga je vseskozi napeto poslušalo, s sploskanjem zahvalilo za izvajanja, ki so marsikomu odprla oči, da je spozual, kako je z našo emigracijo v resnici.
Škofjeloški občinski porra-čun za I. \95i
Škofja Loka, 12. decembra.
Na zadnji seji škofjeloškega občinskega zastopa, ki se je vršila 6. t. m. v mestni posvetovalnici pod predsedstvom župana Josipa Hafnerja je bil z malimi izpremembi sprejet občinski proračun za 1. 1931.
Občinski odbor je najpreje pretresal proračun krajevnega ubožnega zaklada, ki izkazuje skupno 16 835 Din dohodkov in 61.300 Din izdatkov. Izdatki, ki bo dokaj višji, izkazujejo 44.465 Din
primanjkljaja.
Bedni proračun občine predvideva 84.240 Din prejemkov in 415.440 Din izdatkov. Primanjkljaj v znesku 331.200 Din 8e bo kril z 90% doklado na vse državne neposredne davke in z občinsko trošarino. Pritožbe glede doklad in trošarin je vložiti do 21. decembra pri kr. banski upravi v Ljubljani.
Dohodki občine so: zakupnina odzemljišč 1790 Din; najemnina od poslopij 2300 Din; obresti 700 Din; mostna tehtnica 2500 Din; klavnicu, hlevnina in kamnolomi 30.500 Din, sejmi 3000 Din; domovinska in meščanska pravica 1000 Din; ogled živine in mesa 13.000 Din; stavbni ogledi 1000 Din; zabavne predstave 2500 Din; takse od psov 4500 Din; občini prepuščena lovska najem-ščina 2200 Din; iz posojil 3500 Din; avtovožnje (podpore za ceste) 2000 Din; tiskovine 500 Din; nepričakovani prejemki 3000 Din; hišne tablice 7000 Din.
Izdatki pa so tile: uprava občinskega premoženja (poslopja) 2500 Din; inventar 800 Din; občinski davki 3000 Din; zavarovalnina 400 Din; plača tajniku 15.000 Din; potni stroški 5000 Din; snaženje, kurjava in razsvetljava uradnih prostorov 1400 Din; knjige, zakoniki in tiskovine 1000 Din; Samouprava 100 Din; pokojninski fond za občinske nameščence 2200 Din; mostna tehtnica in vodarina, kurjava in razsvetljava pri klavnici 6900 Din; plača pazniku 3600 Din; vzdrževanje poslopja 6000 Din; inventur 1000 Din; razne podrobnosti 1300 Din, plača in draginjska doklada dvema stražnikoma 24.000 Din; ohlcku 2000 Din; za oglednika živine in živinozdravniku 13.000 Din; izolirnica 200 Din; primanjkljaj ubožnega zaklada 44.465 Din; ceste in mostovi 14.400 Din; kanali, vodnjaki in vodarina 2000 Din; plača cestarju z bolniško blagajno 11.500 Din; cestni napisi 10.000 Din; razsvetljava cest 24.000 Din; za povzdig živinoreje in kmetijstva 250 Din. Prosveta je preračunjena na 182.915 Din; Deška osn. šola 160.000 Din, obrtna in trgovska nadaljevalna šola 4000 Din; kurjava dekliške šole 2000 Din; inventar prosvetnega referenta 4000 Din, plača organistu 12.915 Din. Ljudsko štetje 1000 Din, vojaški nameni 500 Din in občinski dolgovi 19.000 Din. — Bazni izdatki so proračunjeni na znesek
10.000	Din. Primanjkljaj v 1. 1930 je znašal 278.755 Din in se je torej letošnji kljub graditvi osnovne in meščanske šole zvišal samo za 52.446 Din.
BSeisko pismo
Kanalizacija. — Nagrada za izsleditev požigalca.
—	Golf igrišče
Bled, 12. decembra.
Pred kratkim se je vršila seja našega občinskega odboru, nu kateri so sklenili, da oddajo kanalizacijska dela gradbeni tvrdki Slavec iz Kranja. V kratkem bodo delavci pričeli z delom. Kanalizacija bo izvedena skozi vas Grad in dulje po cesti ob jezeru na Mlino in od tam v Savo. Pri omenjenem poslu bo zaposlenih večje število delavcev, saj bo kanalizacija segala po dolžini najmanj 10 km. Na Mlinem si gradi g. dr. Ver-bički iz Beograda lepo vilo, ki stoji poleg vile Vlaste na šetališču kraljice Marije blizu Suvo-bora.
Zdravstvene razmere v naših krajih so na splošno zadovoljive. Vendar se je pred kratkim pojavil v neki vili legar. Obolela je neka gospodična.
Predmet šivahne debate po blejskih lokalih je zagoneten požigalec, pred katerim imajo posestniki največji strah. Marsikdo vstaja ponoči ter obide svoj dom ali ga straži vso noč, boječ se, da se zdaj pa zdaj ne pokažejo nad skednjem rdeči petelini ter mu uničijo hišo ali gospodarsko poslopje. Mnogo je ugibanja o skrivnostnem požigalcu; eni ga opisujejo kot ekscentričnega patološkega tipa, ki uživa, kadar vidi plamen in se raduje, ko pobesneli element požara upropašča imetje domačinov, drugi ga zopet dolže, da izvršuje zločinska početja iz hudobije itd. Domneve so silno različne, še najverjetnejše se zdi, da je požigalec manj nadarjen, duševno zaostal človek. Požrtvovalni naši orožniki ga stalno zasledujejo, toda do sedaj vse zaman. Ker mu krivde ni možno dokazati, kot da ga dobe inflagranti, mu bo težko priti v okom. Vodilni krogi so razpisali nagrado v iznosu 20.000 Din onemu, ki ga izsledi ali poda orožnikom dokaze, na osnovi katerih ga lahko prime in aretira. O Božiču bo poteklo leto dni, odkar je požigalec uničil na Bledu eno naj-večjih gospodarskih poslopij na Gorenjskem. Ker ei i^kliuinna, da se ne bi zločinec, ki ima na vesti
najmanj 15 požigov, lotil sličnega dela še koncem tekočega leta, je priporočati vsem in vsakomur, da stoji budno na straži in pazi na vse sumljive tipe. Zrimčev skedenj, ki je pred kratkim pogorel do tal, bo stal, ko bo prenovljen, pomaknjen proti dvorišču; to pa radi tega, da bo cesta, ki pelje od Bavnika proti hotelu Trohi znatno razširjena, s čimer bo ustreženo številnim pritožbam radi preozkih cest na omenjenem kruju.
G.	Zrimec bo dobil za odstop zemljišča primerno odškodnino od občinskega sveta.
Po zatrdilu najmerodajnejših krogov z Bleda se bo v prihodnjem letu napravilo v Leški gmajni pri Bledu največje evropsko golf igrišče, ki bo hkratu tudi prvo v Jugoslaviji. V ta nameu je prišel pred kratkim nek inženjer iz Pariza ter je prevzel nalogo izvršitve načrta in hkratu podal svoje strokovno mnenje o prostoru. Koliko je za enkrat izvršenega in kdaj bo točno končano to i KriSče, je težko govoriti. Vse pa kaže, da bo Bled pri smotreni propagandi in centru bodisi letnega kakor zimskega(l) športnega delovanja dobil sloves svetovnega letovišča in zdravilišča.
Zborovanje novomeškega učiteljskega društva
Novo mesto, 13. decembra.
Novomeško sresko učiteljsko društvo se je po dveh mesecih danes zopet sešlo na deški osnovni šoli v Novem mestu.
Udeležba je bila zelo lepa. Predstavil se je zborovajcem novi odbor in predsednik g. Mar. vič se je najlepše zahvalil staremu odboru in še posebej staremu predsedniku V. Pirnatu, ki je vodil društvo v težkih dneh deklaracije do sedaj. Nato je predaval učitelj Fr. Žukovec o razvoju sadizma od francoske revolucijske dobe dalje, o sadizmu pri možu in pri ženi ter o fizičnem in psihičnem sadizmu. Razvila se je vejika debata, ki se je je udeležil gost strok, učitelj K. Strbenk, ki je kasneje razglabljal vprašanje sokolske ideje in učiteljstva v njenem sodelovanju. Bičal je prevnete člane, ki 8 svojim nastopom stvari več škodijo kot koristijo in opozarjal na mlačneže, ki bi spet na drugi strani mogli stvari s svojo zavednostjo dosti koristiti. Iskal je srednjo pot in prišel s smernicami, ki so vredne vprašanja in bodo stvari le v korist. Tudi tu je bilo mnogo debato.
Po nekaterih stanovskih vprašanjih se je še sklenilo, da se zboruje odslej ob Otih dopoldne, in okoli ene popoldne so se zborovalci zadovoljni razšli.
Vsakovrstne ure, zlatnina in srebrnina po nizki ceni pri
L. VILHAR, urar
LJUBLJANA Sv. Petra ceala 30
Kamniške novice
»Legijonarji« na Oitalniškom odru.
V	soboto, nedeljo in ponedeljek je uprizoril dramski odsek Narodne čitalnice spevoigro »Legijonarji«.
Kljub temu, da se v splošnem ni igralo tako dovršeno kakor bi bilo želeti, je ta slika iz naše preteklosti napravila na občinstvo najugodnejši vtis, česar do sedaj nismo bili vajeni od našega visoko nad povprečnostjo stoječega ansambla. Vsi nosilci pomembnejših vlog so razmeroma jako dobro izpolnili svojo nalogo. Sko-ro je težko reči, komu bi dali prednost. Lavra gdč. Čižmekove in ing. Basaj g. Goloba sta bila prav čeden zaljubljen par. Gdč. Erjavžkova v vlogi Ane je s svojim prvim nastopom v Kamniku dokazala, da ni samo odlična igralka, ampak tudi povka. Salve smeha je vzbujal g. Bervar v vlogi Ježa. Tudi vloge Raka, Brnjača, Medveda, Ježevke itd. so popolnoma zadovoljile. Da pa je marsikatero vlogo in prizor v »Legijonarjih« težko pravilno pogoditi, smo se tudi prepričali. — Pri igri je sodeloval del salonskega orkestra pod vodstvom dirigenta g. Vromšaka. Solo petje gdč. Erjavškove, gg. Bervarja in Rakovca ter zborovsko petje legijo-narjev je bilo za naše razmere prav dobro. Legijonarji — skoro sami novinci na odru — so bili sicer včasih premalo živahni, nekateri izmed njih pa so dokazali, da nanje lahko računamo tudi v večjih vlogah. Igro je režiral g. Vedlin v splošno zadovoljnost igralcev in občinstva. Občinstvo, ki je trikrat do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je bilo nadvse zadovoljno. Trikrat napolnjena dvorana in splošna želja občinstva, da se igra ponovi še četrtič, sta režiserju in igralcem dovolj veliko priznanje.
»Legijonarji« z »Rokovnjačic in »Naša krit spadajo morda res bolj v preteklo kot v sedanjo dobo, vendar so postali vsled svojega narodnega obeležja, vsled svoje preprostosti, prisrčnosti in učinkovite glasbe takorekoč narodna last, pred katero morajo izginiti vsi pomisleki. — Zaradi dejstva, da ni vse dobro za naš oder, se moramo skrbno izogibati plitkih, brezpomembnih iger iz prevodne literature, s tujim, našemu občinstvu nerazumljivim karakterjem in miljejem. Da naša publika take igre odločno odklanja, je vedno dovolj jasno pokazala z neznatno udeležbo. Naši odri poznajo sedaj te zahteve, zato jim ne bo težko najti prave poti, da bo občinstvo zadovoljno in društvene blagajne polne. Šele ko bo gledališka umetnost prodrla v vse sloje prebivalstva ter tako postala njegova zahteva in potreba, bo mogoč« uprizarjati tudi igre težje vsebine.
Reprezentanca radio-tovarne „INGELEN“ Ljubljana
Telefon 3198 — Poštni predal 281 — Brzojavke Gleichrichter, Ljubljana
INGELEN '
A m	TR1ELEKTRON	SK1 APARAT
8 priključkom Da izmenični tok obsega valovne dol* ■ H IK	žine	20—200 m
Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju
m _	SESTCEVN1	SUPERHETERODYNSKI
■	aparat	s priključkom na izmenični tok. Sprejem valov
od 12—2000 m brez izmenjave tuljav Največja selektivnost, elegantna vnanjost, dveletna garancija
AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA
NA KRATKIH, NORMALNIH IN DOLGIH VALOVIH
V ZVOČNIKU
Zahtevajte specljalne brošure — Pustit* sl aparat predvajati pri Vašem trgovcu!
Resnica o naših izseljencih
Zanimivo predavanje bivšega izseljeniškega komisarja dr. Kuharja Tujina je vedno le mačeha - Izseljevanje moramo do skrajnosti
omejiti
Vcdcvcd v Šoštanju
Ko savinjski ekspres zapusti pri Paški vasi Savinjsko dolino, ki je tu posebno ljubka s svojimi vinogradi in belimi hrami, in jo zavije na desno v sotesko rečice Pake, prisopiha po četrturni naporni vožnji po romantičnem Penku ▼ drugo dolinico, katero pa po Štirih postankih v Šoštanju, Pesjem, Velenju in Selu zopet osta-vi, da se zažene še po hujšem vsponu v Mislinjsko in nato po njej zdrči v Dravsko dolino.
Dr. Fran Mayer, odvetnik in župan v Šoštanju.
Ta soseda Savinjski je šaleška dolina, sicer mnogo manjša od nje, toda enako lepa 8 sočna-timi travniki in rodovitnimi polji ter prijaznimi naselji. Enajst gradov, od katerih še sedem stoji, je bilo sezidanih ob njenih obronkih, zgodovina priča o lepoti in bogastvu te doline. Splošno znana sta državni rudnik lignita in kalorična centrala v Velenju, ki razsvetljuje vso dolino in bo dajala luč do Ljubljane in po Gorenjski.
Kulturno, gospodarsko in upravno središče Šaleške doline je Šoštanj. V zgodovini se omenja že v 14. veku, v 15. je bil last celjskih grofov. Mesto je postal leta 1910. Ima največjo in najstarejšo tovarno usnja ter dobro razvito lesno industrijo in trgovino. Je sedež okrajnega sodišča in davčne uprave ter drugih državnih uradov. Ima fiestrazredno osnovno šolo z mnogimi vsporednicami ter štirirazredno meščansko šolo. Ima štiri društvene dome in eno največjih sokolskih dvoran na podeželju ter moderen gledališki oder. Skoro v vsaki hiši se izvršuje ena ali več obrti ali vodi trgovina; dobro je preskrbljeno tudi s hoteli in gostilnami. Radi bližine gor je Šoštanj izhodišče za bližnje in dalnje planinske izlete: na Goro Oljko 734 metrov, Mozirske planine 1590 m, Smrekovec 1370 m, Mrško 1696 m, Kozjak-Spik 1063 m in druge. V neposredni bližini mesta so senčnati sprehodi po smrekovih gozdovih, ki obkrožajo dolino kot temnozelen pas. Na vse strani so ugodne železniške in avtobusne zveze. V bližini je kopališče in državno zdravilišče za tuberkulozne v Topolšici, ki je največje in najmodernejše in matica sličnih zavodov v državi.
'■. ~~ ■ '   : .
Nabiralnik na Goricah.
Največji nedostatek mesta Šoštanja pa je bilo pomanjkanje zadostne in dobre pitne vode. Preiskave vode tudi iz najboljših vodnjakov so kazale sledove ainonijaka in železa. Zato se je že pred 70. leti pojavila misel o napeljavi vodovoda. Intenzivneje se je mislilo o tem po dograditvi železnice Celje—Velenje. Do izvršitve tega potrebnega načrta, za katerega je bilo leta 1890 zagotovljeno celo 43% subvencije, pa radi pomanjkanja poguma ter finančnih in političnih razlogov ni prišlo. 16. julija 1928 je občinski odbor na predlog župana dr. Mayerja izvolil nov vodovodni odsek, v katerega so bili razen župana voljeni ravnatelj Korytzky Luce, inž. Klopčič Ivan, Kumer Martin in Rožič Anton. Kot izvirek za vodovod bi prišla v poštev dva vrelca v Belih vodah, in sicer eden pod cerkveno hišo, drugi pa na Razpodovnikovem posestvu nad Grebenškom, tretji pa v Topolšici. Izvirek hladne vode v zdravilišču Topolšica bi bil sicer idealen radi jakosti in bližine, komaj 3800 m od sredine mesta, toda leži komaj 13 m nad železniškim tirom. Radi nezadostnega padca bi bili potrebni posebni rezervoarji in sesalke na električni pogon. Stroški za reden obrat tega vodovoda bi bili dvakrat dražji ko za navaden gravitacijski vodovod. Ker leži vrelec pod cerkveno hišo v Belih vodah predaleč, se je odbor odločil za vrelec na Razpodovnikovem, ki leži v višini 590 m in ki daje tri sekundne litre vode ter po mnenju zvedencev zadostuje za 5—6000 duš, česar v normalnih raz-
merah niti v 50 letih ni pričakovati, ker šteje Šoštanj sedaj komaj 16G2 prebivalcev. Po potrebi pa se ta vrelec lahko pojača z izvirkom pod cerkveno hišo.
Ko si je občina zagotovila ugodno posojilo pri oblastni hranilnici v Celju, je 1. julija razpisala dela. Izmed 4 ponudnikov je bila najugodnejša tvrdka Union, gradbeno podjetje d. d. v Beogradu, ki je zlicitirala dela razen že izgotovljenega zajetja vrelcev za 1,730.000 Din, takoj začela z deli in jih brez posebnih nezgod dovršila 28. novembra t. 1., čeravno ji je tuin-tam nagajalo vreme in plazovje. 29. novembra je komisija dala začasno dovoljenje za obrato-vatnje, ko je preizkušnja vode pokazala brezhiben značaj. Končno dovoljenje se bo dalo od strani higijenskega zavoda v Ljubljani. Po njegovi odredbi se bodo tudi zaprli vodnjaki x manjvredno ali sumljivo vodo.
Dolžina vodovoda od vrelca do mesta znaša 8500 m, mestno omrežje pa 2750 m. Cevi leže povprečno 150 m v zemlji. Nabiralnik na Gorici drži 120 m' in leži 52 m nad žel. tirom, Izvirek pa leži 180 m, prekinjevalni jašek za zmanjšanje pritiska nad Grebenškom pa 60 m nad nabiralnikom. Pod žel. nasipom so vodovodne cevi vložene v posebne jeklene cevi ter opremljene po vsaki strani z zapiralniki; preko Pake Je glavna cev pritrjena pod mostom in
Posvetitev vrelca po župniku Esemko-tu v Belih vodalh • Hani kolavd. komisije.
zavarovana proti spremembam temperature in mokroti s dvojno plastjo impregnirane pluto-vine in pocinkano pločevino. Po važnih točkah ■o hidranti, ki so preiskušeni od gasilcev delovali brezhibno. Vodni pritisk je dosegel 7'/i atmosfere.
V	splošnem je prebivalstvo sprejelo napeljavo vodovoda z navdušenjem in se je dosedaj prijavilo že okrog 100 odjemalcev. Pametni hišni posestniki vedo, da brez žrtev ni napredka, da se z napeljavo vodovoda povzdigne vrednost poslopja in zmanjša nevarnost požara in okužitve po slabi vodi. Z vodovodom je Šoštanj vstopil v vrsto naprednih mest.
Če bo občina mogla sčasoma urediti moderno letno kopališče, hotelirji in zasebniki pa opremiti primerno število lepih tujskih sob, se bo z uspehom moglo agitirati za tujski promet.
Glavna zasluga za napeljavo vodovoda, za ta očiten napredek mesta, gre predvsem županu dr. Mayerju, ki se vkljub belim lasem in poklicni zaposlenosti ni ustrašil neštetih hudih neprilik in potov in prošenj in pogajanj in moledovanj. Ni odstopil od začrtanega cilja in je zmagal. Postavil si je trajen spomenik. Zahvaliti se imamo za ta napredek pa tudi sedanjemu režimu v državi. Pod prejšnjim brezplodnim prerekanjem strank bi vodovoda še dolgo ne dobili.
Pismo iz Zagorja
Razdeljevanje rudarskih podpor. — Sokolski vaditeljski tečaj in drugo.
Zagorje, 13. decembra.
V	sredo 10. t. m. so imeli v Trbovljah v pisarni ravnateljstva TPD konferenco pristojne rudarske oblasti, TPD in zaupniki druge skupine rudarske zadruge kot zastopniki delavstva glede milijona dinarjev, ki ga bo razdelila TPD med delavstvo za olajšanje bede najrevnejšim.
Kot podlaga za podporo potrebnih se je določil trimesečni povprečni zaslužek za mesece september, oktober, november in sicer:
1. kategorija do 4200 Din (kopači, pomožni kopači, profesijonalisti);
2. kategorija do 3000 Din (vozači in drugi);
3. kategorija do 1800 Din (ženske in mladoletni).
Vsi_ oni torej, ki so v zadnjih treh mesecih zaslužili manj, kakor povedo gornje številke, bodo deležni podpore.
Do podpore pa niso opravičeni vsi oni, ki so v treh mesecih naredili 69 šihtov ne glede na višino zaslužka. Izvzeti so tudi vsi oni, kateri so v omenjenem roku naredili »3 blauc, ali imeli neopravičen dopust in oni, ki so v bolniškem stanju.
Kot delež se smatra za delavca ali delavko 1*/*, za ženo 1, za vsakega posameznega otroka do 6 otrok pa 0'40°/o od deleža, čigar višina pa še ni določena. Odvisna je vsekakor od števila podpore potrebnih.
Vsem opravičencem se bodo podpore nakazale še pred Božičem, toda ne v denarju, temveč v nakazilih. Vsakemu je dano po volji, da u-veljavi svoje nakazilo kjer hoče, vendar pa v okrožju rudnika.
Vaditeljski tečaj se vrši redno po skrbno
izbranem programu. Glavno delo opravlja župni prednjak br. Burja. V četrtek zvečer je predaval pred mnogobrojnim sokolskim občinstvom br. dr. Murnik o »Sokolski miselic. Prihodnje dni pride k nam župni starosta br. Smertnik, ki bo takisto predaval. Obisk v tečaju je prav zadovoljiv in je zanimanje zanj zelo veliko.
S 1. januarjem prihodnjega leta bo upokojen občinski uslužbenec g. Janez Uršič. V občinski službi je bil nameščen 20 let in bo prejemal pokojnino 700 Din. Za razpisano službo pri občini se je potegovalo 124 reflektantov, izmed katerih je imelo mnogo srednješolski zrelostni izpit in celo nekaj semestrov univerze. Občinski odbor je imel težko delo, da je izbral izmed tolikega števila prosilcev enega, ki se mu je zdel, da bo odgovarjal potrebam.
Narava se res letos igra z nami. Dež, sneg, blato, solnce. Tri dni smo imeli sneg, nenadoma pa so zopet solnčni dnevi. No solnčnih rebrih so se že pokazale rumene trobentice, ki pa ne bodo priklicale pomladi, temveč zimo.
Tekstilbazar <1. z o. z. Ljubljana, Krekov trg it 10
audi po celo ugodni ceni vsakovrstno ma-oufakturno blago najboljše kvalitete ca dame in gospode	447
Karambol dveh avtomobilov
Novo mesto, 10. decembra.
Danes okoli desetih dopoldne bi se bila onstran mostu na kandijski strani kmalu zgodila težka nesreča. Ob Kastelčevi trgovini se cesta razcepi v tri dele. Državna cesta se okre-ne v skoro pravem kotu ob hotelu Windischer proti Zagrebu. Ovinek je zelo nevaren in čudo, da se že večkrat ni tam kaj zgodilo. Od zagrebške strani je pridirjal osebni avto 3.162. Šofiral je Božo Haluza. Zalet je bil tolik, da vozač ni mogel spraviti voza v desni tir in se je s precejšnjo silo zaletel v baš preko mostu došli avto 2.1640, ki ga je šofiral sam lastnik, trgovec Franjo Bulc iz Mirne. Ta je vozil pravilno po desni in opazivši nevarnost zavozil na ravno dokončani trotoar in čisto k zidni steni. Da je bil kak človek tam, bi jo bil dobro skupil. Bulčev avto je dobil sunek spredaj na levo, kjer je bilo kolo vse zvito, enako blatnik in os je bila skrivljena, hrvaški avto je prošel ceneje, le levi blatnik je bil malo utisnjen. Policija je takoj intervenirala. Treba bi bilo prehitre vozače eksemplarično kaznovati, ker ne upoštevajo ne ovinkov, ne blatne ceste.
Pot vas pelje tudi mimo izložbe
•	staroznane	tvrdke
C. I. HAMANN
na Mestnem trgu št. 8.
Blagovolite sl ogledati in našli boste primerno darilo ca svojce. (922)
KI nRllirC gladke, razne dlakaste, IUUDIMC trde (poloiiindre), športne ter zimske in športne čepice, samo zadnje novosti v oblikah in barvah, nudi v lepi izberi specijalna trgovina klobukov in čepio M. Bogataj, prej Pok, Ljubljana, Stari trg 14. — Sprejemajo se popravila.
Cene zmerne! Solidna postrežba! 879
Termalno kopališče Medija-Izlake
Tam v zagorskem zaledju, eno uro in pol od zagorske železniške postaje leži v idilični dolini Valvazorjevo kopališče Medija-Izlake. Krog in okrog je obdano od visokih hribov, porašenih z gozdi, le proti vzhodu so odprte toplice južno-vzhodnim vetrovom, zato je tu podnebje izredno milo. Nobene	industrije ni	v bližini, zato	vlada
tu oni mir, ki	vpliva tako	blagodejno	na	živčno
bolne, ki se sprehajajo nemoteno po hrastovih gozdovih okoli kopališča.
V	bližini so	lepe izletne	točke, tako	«v.	Gora,
sv. Planina in	Čenšeniška planina. Pot	na	vse te
vrhove je kaj lahko dostopen ter vodi večinoma po položnem pobočju in prijetni senci. Na vseh teh vrhovih se shaja v poletnem času mnogo planinarjev in pozimi smučarjev in sankarjev.
Kopališče upravlja »Antimonska družba Trojane«, ki hoče dvigniti ugled kopališča do one vi-Sine, ki mu pristoja ter ga oskrbeti z vsemi udobnostmi, ki jih uživa razvajen gost v modernih kopališčih.
Kopališče samo je iz betonskega masiva; v dveh po 10 metrov dolgih in 5 metrov širokih odprtih bazenih je kristalno čista do 26° C topla voda. Nad bazenom je betonirana terasa za soln-čenje in pod njo je 32 kabin za slačenje. Poleg odprtih bazenov je pod visoko kupolo družinski bazen s tudi pozimi toplo vodo. Ta prostor se po zimi umetno segreva, vsled česar je tu prijetno kopanje v mrzlih zimskih dnevih. Za 20 metrov dolgim betoniranim podzemeljskim hodnikom je izvor vode; tu je kadunja za 4 ljudi in kakor pod kupolo se kopajo tu večinoma pozimi.
Kopanje v tej vodi je priporočljivo pri ženskih boleznih, za nego kože, posebno pa za ozdravljenje oči in želodca. Priznano je posebno hitro celjenje odprtih ran, kar je že Valvasor omenil.
Kopališka restavracija nudi prvovrstno penzijo s solidno postrežbo po zmerni ceni. Dogovorjeno
■	upravo kopališča se dobi tudi delna hrana ali samo stanovanje, kar je ugodno za one posetnike ki računajo z vsakim izdatkom. Kopališče poseduje 30 tujskih sob, dobi se pa tudi stanovanje v bližnji okolici pri kmetih, ki računajo sobo e 2 posteljama 15 Din dnevno. V neposredni bližini je tudi mlekarna, ki nudi dnevno sveže mlečne izdelke.
Za prevoz i postaje do kopališča je na razpolago kopališki avto kakor tudi avtobu^sagorskega
Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
avtopodjetnika, ki je na postaji pri vsakem vlaku.
Marsikateri gost tega kopališča se je pri svojem odhodu o uspehih kopanja pohvalno izrazil in kdor je enkrat našel in preživel nekaj časa v tem mirnem kotičku, se še vedno rad povrne.
H.	P.
Smrtna nesreča v Trbovljah
Transmisija je zdrobila v cementarni mladega delavca
Trbovlje, 13. decembra.
Danes ob 11. uri dopoldne se je na nakladalni rampi cementarne v Trbovljah pripetila strašna nesreča, pri kateri je mlad delaveo izgubil življenje.
Po moderniziranem odpreniljenju cementa v bunkerje je zaposlenih le malo delovnih moči, ker je delo po večini mehanizirano. Prevoz cementnih vreč se ne vrši več v vozičkih, pač pa je za ta prevoz prirejena posebna pnevmatična naprava, ki s pomočjo komprimiranega zraka dovaja cement v veliki bunker, iz katerega se polnijo papirne vreče s posebnimi napravami; te se potem s posebnimi mehaničnimi transmisijskimi pripomočki tovorijo v vagone.
Pri tem delu Je bil zaposlen mlad delavec Ferdo Drofenik. Na dosedaj še nepojasnjen način Je transmisija prijela delavca in ga pritegnila. Na obupen krik so prihiteli v bližini zaposleni delavci, ki so nesrečnega mladeniča napol mrtvega Izvlekli iz kolesja. Rešilni avto rudniške uprave je bil takoj na mestu in je odpeljal ponesrečenca v tukajšnjo rudniško bolnico. Vendar je bila vsaka pomoč zaman, nesrečnik je med prevozom izdihnil. — N. v m. p.I
2 nevarna tatova aretirana v vlaku
Slov. Bistrica, 18. decembra.
V	soboto zjutraj sta bila obveščeni orožniški postaji v Poljčanah ln Slov. Bistrici, da se vozita v jutranjem ljubljanskem vlaku, v takozva-nem šolskem vlaku, dva uzmoviča, ki sta kradla v Grobelnem. Na postaji v Poljčanah so stopili v vlak orožniki ter ga pregledali. V zadnjem vozu ata sedela moža ter se vedla tako sumljivo, obračala sta se in bila sploh nemirna, da so postali sopotniki pozorni. Ko so stopili orožniki v voz, sta oba uzmoviča naglo skočila pokonci, prebledela in vzdigovala roke v zrak. Orožniki so ju legitimirali in jima napovedali aretacijo. Tatvino sta priznala oba takoj že v vozu. Orožniki so ju uklenili in odpeljali. Od-premili so ž njimi tudi zavoje, v katerih je bilo ukradeno blago. Kolikor se je izvedelo, sta aretiranca dva poznana svedrovca.
Pismo iz Poljčan
S kakim daljšim pismom se zdaj že dolgo nismo oglasili, zato bodo novice iz našega kraja in bližje okolice gotovo dobrodošle. Ne bomo govorili o Miklavžu, ki ga je Sokol prav lepo obhajal, ker je ta že za nami i ker imamo še važnejše stvari.
Vlomilci spet na poslu
Ker Jim pri nas zelo gledajo na prste, so se oglasili te noči v sosednji laporski fari, in sicer v kratkem razdobju kar na treh krajih. Najprej so se oglasili pri trgovcu VVutteju na Križnem vrhu, kjer so se nadejali bogatega plena. A so bili nerodni. Pri tatinskem poslu Be je eden med njimi — bili so baje trije — spodtaknil ob nek predmet, ki je padel z ve-likiin hruščem na tla. Tako so se domači zbu-dili m vlomilce prepodili. Kmalu za tem bo 8e oglasili pri posestniku B. P., kjer pa so bili pregnani. V tretje pa se jim je sreča nasmehnila in to v hiši Bogatinovi. Odstranili so krize z okna z zadnje strani, kjer ni nihče spal. Tu so nemoteno pobrali vse, kar jim je prišlo pod roke: obleko, obutev, perilo itd., tak oda trpi s tem prizadeta družina veliko škodo.
Dom jim je zgorel
V	Gabernlku pri Poljčanah onstran Boča sl je oskrbnik Ivan Verglez pred tremi leti kupil malo hišico. Svoj dom si je zadnje dni prav lepo uredil. Te dni pa je namah objel hišico rdeči petelin in zaplesal neusmiljeno nad njo, tako da je ostal na mestu lep kup pepela. Kako je nastal ogenj se ne ve. Pogasiti ni bilo moči nič, ker v bližini ni bilo vode. Zgorel je ves živež, vse pohištvo, obleka, perilo, sploh z eno besedo vse in bedna družina z otroci je zdaj prisiljena prositi vbogaj-me usmiljene ljudi, ki naj jim bo pred očmi znan rek: Kdor hitro da, ta dvakrat da.
Ormož
Gospodarstvo. Sinoči je bila burna ln zanimiva seja mestne občine. Sprejel se je proračun za leto 1930-31. Predlog, naj se trošarina na alkoholne pijače zniža, ker prizadene (neposredno) predvsem gospodarsko šibkejše sloje, to je delavce in uradnike, je proti trem glasom propadel. Trošarina bo s prihodnjim letom znašala: na vino Din 125 od litra — dosedaj Din 0 75, pivo 1 25 Din, dosedaj 0‘60 — na žganje Din 15’— od hi stopnje, dosedaj Din 2'— Itd. — Tako je propadel tudi predlog, naj se pobira taksa po Din 100 od vagona uvoženega lesa. — Kakor se govori, bo proti sprejetju proračuna v tej obliki vložen
•	ugovor.
Po banketu na čast mojstru Aljehinu v Ljubljani.
Maribor
m Proslava kraljevega rojstnega dne. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra bo v torek 16. t. m. zvečer v gledališču slavnostna predstava »Prodane neveste«.
m Sprejem dr. Aljehina. Včeraj je prispel z ljubljanskim brzovlakom ob 15. uri v Maribor svetovni šahovski mojster dr. Aljehin. Na glavni postaji ga je pričakovala velika množica ljudi. Prvi ga je kot zastopnik občine pozdravil v ruščini magistratni svetnik dr. Rodošek, nato podžupan dr. Lipold, v imenu politične oblasti okrajni glavar dr. Marko Ipavic.Za mariborski šahovski klub sodni svetnik Emil Kramar, za avtomobilski klub pa predsednik veletrgovec Pinter. K sprejemu so prišli tudi mnogi tukajšnji Rusi. Po sprejemu se je dr. Aljehin odpeljal v hotel »Orel« kjer se je nastanil. Od tu se je s predsednikom avtomobilskega kluba Pintarjem in nekaterimi drugimi odpeljal na Fatlo, kjer si je ogledal elektrarno in Dravsko dolino. Zvečer ob 20. uri je imel v veliki kazniski dvorani predavanje, nato pa je odigral simultanko.
m Sanatorij t Mariboru, Gosposka ulica 49, tel. 2358. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Lastnik: primarij dr. Mirko Černič, špecijalist za kirurgijo.
m Za koncert slovitega Španca Juana Manč-
na, ki bo v ponedeljek ob 20. uri v Unionski dvorani, je v Mariboru in okolici živahno zanimanje. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji.
m Trenchroati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Huhertus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše. čez 300 vrst krzna, kakor tildi vso mn-nufaktnrno blago na obrose, L. Ornik, Maribor. Koroška 9.	852
m Nedelja v gledališču. Danes v nedeljo popoldne ob 15. se bo igrala opereta »Aleksandra«. Kuponi. Zvečer ob 20. uri pa se bo ponovila zabavna Nušičeva satirična komedija »Gospa ministrica«. Kuponi.
m Nesrečna smrt znanega trgovca. Včeraj zjutraj je odšel znani mariborski trgovec, 571etni Mariin Gajšek že bb 5.30 v svoj lokal na Glavnem trgu in se vanj zaklenil. Ko je ob 8.30 prišla pred trgovino žena in našla vrata zaprta, je takoj slutila, da se je moralo nekaj zgoditi. Pozvala je zato ključavničarja, ki je odprl vrata in slutnja se je potrdila. Gajšek si je sam vzel življenje. Kaj je uglednega moža gnalo v prostovoljno smrt, ni znano, zdi se pa, da je svoje dejanje izvršil v trenutku zmedenosti. Po komisijskem ogledu je bilo Gajškovo truplo prepeljano v mrtvašnico na Pobrežju. Naj v miru počiva, žalujočim naše sožalje!
m Nova aretacija v Gradcu. V Gradcu je bil te dni aretiran in v Maribor pripeljan 481etni delavec Matija Topolovec, ki ga zasle.duje deželno sodišče v Ljubljani in okrajno sodišče v Kranjski gori radi tatvine.
m Zaplenitev. Policija je v petek zasegla vse izvo'1 v milanskega dnevnika »Corriere della sera«.
Vlomilec odnesel za 7000 dinarjev čevljev
Ljubljana, 13. decembra.
V	noči od 12. na 18. decembra je bilo vlomljeno v trgovino čevljev Alojzija Zalokarja na Gosposvetski cesti št. 8. Vlom je bil izvršen skozi sobo, kjer spe služkinje, baš v času, ko so bile te še na delu. Vlomilec se je nekoliko pred polnočjo splazil iz dvorišča v sobo in je od tu s ponarejenim ključem prišel v trgovino. Vrata je vlomil najbrže z železnim drogom.
Storilec je imel dosti časa. V delavnici se ni mudil, posegel je le po obutvi v trgovini. Vzel je vse, kar mu je prišlo pod roko. Pobasal je 10 parov gojzdaric, 8 parov nizkih rjavih in nekaj parov visokih ženskih čevljev. Vrednost u-kradenega blaga znaša približno 7000 Din.
Tatvino je prva opazila služkinja v gostilni Kmet Antonija Gartner, ki je prišla okoli ene ure iz službe. Našla je vrata odprta in je takoj poklicala stražnika Smolnikarja. Za storilcem za enkrat ni sledu.
Begunje pri Cerknici
Smrt na cesti. Gregor Zorc, delavec pri gradnji nove ceste, se je vračal v sredo popoldne v družbi zidarskega mojstra proti domu. V klancu pod vasjo Topol pa kar nenadoma pade na tla. Spremljevalec ga pobere in sestavi na noge nič hudega sluteč. Zorec pa ne reče drugega kot »Slabo mi je!«, prestopi še par korakov in zopet omahne na tla. Zastonj ga je poskušal zidar zbuditi, v njem ni bilo več življenja. Zadela ga je kap. Pokojni je bil družinski oče iz Beruljaka in vojni invalid. Naj počiva v miru!
Sneg in lepo vreme se pa res vrtita knkor kolo sreče. Hribe je pobelilo, v vasi pa je krasno jesensko vreme.
Dolenji Logatec
Proslava Nj. Pel. kralju rojstnega dne bo v Sokolskem domu 17. t. m. z raznovrstnim programom. Vsak narodno zaveden Logatean naj ne ' zamudi prilike in naj se udeleži narodne proslave.
Naše ceste so bile zuduje čase v tako slabem stanju, da je bil promet popolnoma nemogoč. Končno so jih začeli posipati z gramozom.
Logatčuni nikar ne pozabite, da dobite »Jugoslovana« v dnevni razprodaji za 1 Din v trafiki g. Smoleta. Nedeljska številku pa tudi v trafiki g. Ivana Jerina.
Beračenje po hišah postaja vedno neznosnejše.
V	kolikor te ne nudlegujejo berači iz okoliških občin, prihajajo še Bosanci, in sicer kar v grupah, kateri pa so jako vsiljivi.
Kvanf
»Dijaška vprizoritev Čapkove RUR«. »Podmladek rdečega križa« na državni realni gimnaziji v Kranju vprizori danes popoldne ob štirih v dvorani Ljudskega doma K. Čapkovo kolektivno dramo »RUR« (Rossums Universal Robots). Režira g. prof. Niko Kuret. V odmorih igra dijaški or kester.
Proslava kraljevega rojstnega dne. Aktivni in rezervni oficirji mesta Kranja priredijo v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. v torek, dne 16. decembra ob pol
4.	uri v veliki dvorani Narodnega doma drugi svečuni ples. Oficielni sprejem bo od pol 9. do 9. ure. Vstop le proti vabilu.
»Peg-srček moj*. Včeraj zvečer tako uspela veseloigra se bo ponovila danes popoldne ob štirih, na kar zlasti opozarjamo okoličane. Železniške zveze ugodne.
Rezultat dražbe občinskih dohodkov. V petek
12.	decembra sc je vršila ob enajstih dopoldne v mestni pisarni dražba občinskih dohodkov za leto 1931. Tehtnico v Kokriškein predmestju je zlicitiral g. Anton Boh za 4000 Din, tržnino na živinskem trgu g. Franc Pajer za 20.000 Din, tehtnico pri kolodvoru in štantnino v mestu pa g. Ivan Engelman za 12.000 Din oziroma 17.500 Din.
Otvoritev novega hotela. V nekaj dneh bo otvor-jen novi hotel »Stara pošta«, lastnina g. F. Gorjanca. Poslopje je najvišje v mestu in ho naj-moderneje opremljeno. V prvem nadstropju bo elegantna kavarna.
Poštne vožnje: pošta—kolodvor v zakupu. Na včerajšnji dražbi za poštno vožnjo: Kranj, pošta— Kranj, kolodvor se je dosegla zakupnina 16.000 Din letno. To vsoto je ponudil posestnik g. Lovro Semen.
Kamnik
Iz športnih krogov. Z zgradbo kopališča pa je tudi športni klub dobil novih impulzov in sedaj si na idealnem prostoru ob Nevljici ureja veliko umetno drsališče. Nove člane sprejema samo še danes g. mr. ph. Igor Kraut.
Trbovlje
Razdelitev podpore rudarjem. Podpore prejmejo oni delavci, ki v zadnjih treh mesecih, t. j. septembru, oktobru in novembru t. 1. niso mogli napraviti več kot 24 šihtov. Oni delavci pa, ki niso napravili v navedeni dobi 25 in več šihtov, ne dobe podpore. Ce pa so, ne oziraje se na število izvršenih delavnikov, v zadnjih treh mesecih in sicer kopači in profesi-jonisti povprečno Din -.400, kopaški vajenci in v te kategorije spadajoči delavci Din 1.000-— in ženske in mladoletni Din 600 — dosegli, ne sprejmejo podpore. Oni, ki so bili sprejeti v delo po mesecu avgustu ali pa so neupravičeno izostajali od dela (blau), istotako ne prejmejo podpore. Delavci, ki so se nahajali v bolniškem stanju dalje kot 3 dni, ne sprejmejo podpore, ker so sprejemali bolniščnino. Podpora bo razdeljena po deležih, od katerih sprejmejo: samski delavci in vdovci brez otrok po^ 1 delež, oženjeni delavci za sebe 1 in pol deleža, oženjeni delavci za ženo 1 delež, za vsakega otroka do števila 6 po 0 4 deleža. Nezakonske otroke, ki so v skupnem gospodinjstvu s sta-riši, se šteje kot zakonske. Vdovci, ki imajo otroke, prejmejo zase 1 in pol in za vsakega otroka po 04 deleža. Podpore se bodo delavstvu nakazale po nakaznicah za živila in manufakturo na ime enega konzuma ali trgovca v revirju, pri katerem želi delavec potrebščine nabaviti.
Zagorje
Doba »furežov« se pričenja. Toda letos so fu-reži redki, dasi niso prašiči tako dragi kot druga leta. Kriza se pozna vsepovsod. Pred leti pa so bili taki-le fureži pravi domači praznik.
Opozarjamo na kolportažo »Jugoslovana«, ki stane ob delavnikih 1 Din in ob nedeljah 2 Din. Naročnikom pa priporočamo, da opozore na kolportažo lista vse prijatelje in znance. Zlasti pa opozarjamo vse prijatelje, da zahtevajo list povsod, kamor zahajajo, tako v gostilnah, kavarnah, restavracijah, brivnicah itd.
Upravičeno razburjenje je med potniki, ki gredo na postajo, ker je cesta dostikrat zaprta z rudniškimi vozički »hunti« pri mostu proti rudniški rampi, če morujo čakati, da se vozički od-muknejo, se prav lahko zgodi, da vlak odide potniku pred nosom.
Višnja gora
Podstrešni tat. Neznan uzmovič je obiskal Janeza Vovka v Križki vasi. Ponoči se je splazil na podstrešje ter odprl skrinjo in pobral iz nje okoli 1600 Din ter nekaj tobaka. — Pred kratkim je obiskal tudi Janeza Jamnika iz Nove vasi. Stikal je tudi v podstrešju, a so ga prepodili. Upamo,, da pride kmalu pravici v roke.
Nove občinske table. Vse tukajšnje občine so dobile nove občinske table in nove hišne tablice.
Lepa zima. Ljudje se vesele tako lepe zime brez snega, pregovor pa pravi, da volk ni še nikdar zime snedel in je najbrže tudi letos ne bo.
Trebnje
Akcija za znižanje cen mesu. Na ukaz Breškega načelstva v Novem mestu morajo v srezu mesarji prodajati meso po sledečih cenah: goveje meso 16 Din, pljučna pečenka po svobodni konkurenci; teletina 18 Din, svinjina 18 Din, Špeh 18 Din, mast 20 Din, krave 10 do 14 Din za kg. Prekoračenje teh cen Se bo strogo kaznovalo. Cene veljajo za vse občine sreza Novo mesto.
Nabava trsnega materijala. Vinogradniki, ki potrebujejo za obnovitev vinogradov trsni materijal, bodisi ključe, korenjske ali cepljenke, naj to takoj prijavijo županstvu, ki bode navedene nabavke izvršilo za vso občino.
Škofja Loka
Svež grob. Po dolgotrajni, mučni bolezni Je preminula v petek zjutraj v Škofji Loki obče znana in priljubljena gospa Kristina Flešova, soproga zastopnika pivovarne Union za škofjeloški okraj g. Ludvika. Pokojnica, ki je bila nadvse blagega srca, dobra mati in skrbna gospodinja, zapušča poleg globoko užaloščenega soproga hčer Zinko, soprogo inž. Barda pri Mestni plinarni v Ljubljani. Rodom Srbkinja se je gospa brž navadila v naše razmere; zgolj v Škofji Loki je preživela polnih 18 let. Vseskozi je bila ga. Fle-ševa podporna članica Sokola in ni odklanjala so-pomoči v okviru danih možnosti. Prerano umrlo ohranimo v hvaležnem in častnem spominu. Pokoj njeni duši; preostalim naše globoko sožalje.
Iz občinske seje. Kolo jugoslovanskih seBter in Elizabetna konferenca izrekata občini za denarne prispevke zahvalo. Dopisi sreske izpostave glede koncesije za avtovožnjo v smeri Sorica—Škofja Loka Pavlu Frelihu ni ugovora. Prošnja Gašperja Jesenovca za nakup zemljišča pri Kamenitniku se odstopi gospodarskemu odseku. Stanje celotnega položaja pri oknih ubožnice ostane neizpreme-njeno. Zadeva nakupa Štravsove hiše na Glavnem trgu v Škofji Loki se bo pospešila. V domovinsko
zvezo se sprejme Božnar Matevž iz Podpulferce. Odkloni se predlog, naj se 75% doklada na vino in vinski mošt pobira šele z dnem odobritve proračuna. — Prejemki od neposrednih državnih davkov bodo znašali 148.709 Din; od vina in vinskega mošta od 1000 hi 75.000 Din, od 1 hi pive 17*500 Din, od raznih vrst alkoholnih tekočin
60.000	Din in od trošarine na meso 30.000 Din. Skupno 331.209 Din.
Cerknica
17. december, rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo tudi Cerknica lepo počastila. Zjutraj ob 9. uri bo v farni cerkvi sv. mašh. Popoldne bo pa sokolska deca ponovila v Sokolskem domu otroško igrico »Dve Marički« v režiji tukajšnje učiteljice ge. Kuljiševe.
»Deseti brat«. Sokolsko društvo bo »Desetega brata« vprizorilo šele po božiču. Tembolj se za Sokolsko društvo že sedaj pripravlja na Silvestrov večer.
Šmartno pri Litiji
Pogreb g. Vinka Nutzaka je bil v petek 12. t. m. ob veliki udeležbi prebivalstva in društev, kakor Sokola, Gasilnega društva in pevskega društva »Zvon«, na farno pokopališče v Šmartnem. Pogreb je pokazal, kako je bil pokojni v vsej dolini čislan.
V	cerovškem pretepu smrtnoranjeni Jože Smrekar je pretekli teden v ljubljanski bolnici podlegel, zdravje težko ranjenega Karla Zidarja, ki je ostal v domači osrkbi, se obrača na bolje. Sodišče je odredilo aretacijo še dveh drugih oseb v zvezi s tem groznim tepežem.
Pocenitev mleka. Tukajšnja kmetijska zadruga je znižala ceno mleku za 25 para pri litru, tako da se oddaja polnomastno mleko sedaj po 2-25 Din za liter.
Božična in novoletna voščila za »Jugoslovana« sprejema za Šmartno, Polšnik, Sv. Križ, Čatež in Vače g. M. Ludvlger v Šmartnem. Istotam se lahko naročite na list ter dobite druge informacije.
Prosvetni oder priredi v nedeljo 14. t. m. po večernicah znani igrokaz »Veronika Dese-niška«. Vloge so v rokah najboljših igralcev. Ne zamudite
SVove zneslo
Gledališke predstave. Snoči so uprizorili tukajšnji osmošolci v Sokolskem gledališču G. Leskovčevo dramo »Dva bregova«. Nocoj jo po-nove.
V torek na predvečer rojstva Nj. Vel. kralja nastopi Sokol s Petrovičevo dramo »Gozd«. Igralci so sami stari preizkušeni diletanti, ki Jamčijo za umetniški užitek.
Jadranska Straža pripravlja javno predavanje, kako je prišlo pred 12timi leti do okupacije Trsta in kaj se je zgodilo z našim dreadnaugh-tom »Viribus Unitis«. V zalogi ima še nekaj kaledarjev. Člani in prijatelji opozorjeniI
Litija
Visoka stanarina. Z uradno določitvijo cen mesu in kruhu se je življenje že nekoliko pocenilo. Teži pa nas še vedno visoka stanarina. Ako so se pocenila živila in se nameravajo poceniti tudi industrijski pridelki, bi moralo paralelno k temu nujno slediti znižanje visoke stanarine, ki je mnogokrat vzrok bede med delavstvom in uradništvom. Saj bo tudi država svojemu uradništvu znižala stanarino.
Zobni atelje E. Glavič v Litiji
se je preselil iz vile dr. Ukmarja v hišo Nežko Zoos (med hišo mesarja Vrhovca in gostilno Franko Cerar), kjer je nanavo uredil moderen-higijenski atelje	909
Članstvu Sokola v pojasnilo. Prednjaški zbor sokolskega društva v Litiji je Črtal iz svojega imenika par članov, kar pa ne pomeni izključitev iz Sokola ali kako osebno postopanje, kakor nekateri domnevajo. Po sokolskem statutu je strogo predvideno, da se mora vsak telesno zdrav član do svojega 26. leta redno udeleževati društvene telovadbe. Prizadeti pa kljub pozivu niso niti enkrat v mesecu prišli k telovadbi in so se s temi sami črtali iz- sokolskega imenika. — Prednjaški zbor.
Slovenjgradec
V proslavo rojstnega dne Nj. Pel. kralja uprizori šolska mladina tukajšnje osnovne šole v nedeljo 21. t. m. ob pol 16. uri v Sokolskem domu mladinsko igro s petjem in plesom v 3 dej. in z živo sliko: »Desetnik in sirotica«. Ker je čisti dobiček za nabavo šol. potrebščin in za božičnico revnih otrok, pričakujejo prireditelji polnoštevilno udeležbo!
Inšpekciji. Sre6ko načelništvo je nadzoroval okrožni inšpektor iz Maribora g. dr. Schaubaeh, okrajno sodišče pa predsednik okrožnega sodišča v Celju g. dr. Vidovič.
Odprta noč in dan so groba vrata. Nagle smrti je umrla širji okolici znana 84-letna Titz Martina, znana pod imenom Tinca, stanujoč v majhni leseni hišici na Gradu pri Slovcnjgradcu. Prejšnji dan je še prepevala, a naslednjega dne je ni bilo na izpregled. Odstraniti so morali okno in jo našli v smrtni borbi. Pokojnica je bila kljub visokim letom zelo šaljiva in rodom iz Ljubljane. N. p. v m.l
Vešči vlomilci. Sokol ima po raznih lokalih kovinaste pušice za zbiranje prostovoljnih prispevkov za Sokolski dom. V te nabiralnike so že dvakrat vlomili premeteni zlikovci in odnesli ves denar.
Razdelitev diplom razstavijalcem sadja in občni zbor »Sadj. in vrt. društva« bo v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri dop. v gostilni g. Cajnka.
Božičnico prirede »Zaščita dece«, >Podr. Kola jugoslov. sester* in »Drž. osn. šola« v torek 23. t. m. ob 14. uri v IV. r. osn. šole, pri kateri bo obdarovanih preko 150 revnih šolskih otrok z obuvalom, obleko in perilom. Človekoljubnemu delu prirediteljev in darovalcev moramo samo čestitati!
Kmetskega praznika v Zagrebu se je udeležilo iz našega okraja preko 70 ljudi, vsekako lepo itevilo.
Lesna tvrdka Steiner in sinovi si je zgradila novo mično hišico nasproti postaji, ki ji bo služila za pisarno mesto prodane gostilniške hiše g. Marčiču.
Brsoturnlr a dr. Aljehinom.
Dnevne vcsii
— Važna odločba glavnega prosvetnega sveta. Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani je prejelo od ministrstva prosvete uradno obvestilo naslednje vsebine: Glavni prosvetni svet je sklenil na svoji seji 27. oktobra t. L:
1. da so letna spričevala državne muzičke akademije v Zagrebu ekvivalentna letnim spričevalom državnega konservatorija v Ljubljani,
2. da so diplome o umetniški zrelosti državne muzičke akademije v Zagrebu ekvivalentne diplomam državnega konservatorija v Ljubljani in veljajo za nastavitev v smislu čl. 74 in 76 zakona o srednjih šolah.
— Veliki oficirski bal. Oficirski kor Ljubljan-skog garnizona priredjuje na dan 17. decembra tek. god. u svima prostorijama Sokola I. na Taboru u čast rodjendana Nj. V. kralja Aleksandra I. svečanu zabavu sa igrankom. — Odelo: za dame balska toaleta, za gospodu frak i smoking, za oficire svečano van stroja sa svima dekoracijama. Samo pozvati imaju pristup. Početak zabave u 21'30 časova.
— Tradicionalni reprezentančni ples akademikov Aleksandrove univerze se bo vršil 31. januarja 1931. Ker pritegne ta ples vso elito Slovenije, je v interesu vseh društev, da za isti dan opuste nameravane prireditve . 928
Ob svoji dvajsetletnici je tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, izdatno znižala cene zimskim suknjam, trenchco-atom in vseh vrst oblekam za gospode, dečke in otroke.
Za športnike najnovejši wind-breakerji, bluze, plašči, pelerine. Krasna izbira v jopičih in haljah za dom. Ogled v trgovini brezob-vezen.	889
— Organizacija bolgarskih železniških uradnikov pristopila v Ligo slovanskih želez, uradnikov.
V	dneh 6.-9. XII. se jc vršil v Sofiji drugi kon-greš organizacije železniških uradnikov bolgarskih drž. želez. Na ta kongres so bili povabljeni tudi zastopniki Lige, katere sedež je v Pragi. Delegacija je bila ljubeznivo Bprejeta od bolgarskih kolegov, ki so se potrudili, da napravijo bivanje v Sofiji v vsakem pogledu udobno. Na drugi dan zasedanja kongresa je organizacija per aklaina-tionem zaključila svoj pristop v Ligo. Pristop v Ligo je bil od vseh navzočih burno podravljen. Tretji dan kongresa je deputacijo Lige sprejel tudi minister saobračaja bolgar. drž. žel. prof. g. Stajnov, kjer je sprejel poročilo o pristopu bolgarske žel. organizacije v Ligo in obenem po-vdarjal, da želi tesnega delovanja s svojim urad-ništvom. Dne 9. XII. se je kongres zaključil ter so delegati odpotovali v Beograd, kjer so bili sprejeti od našega g. ministra saobračaja ing. Kadivojeviča. Delegacija je naprosila g. ministra za ugodno rešenje reciprocitete družinskih članov, ki naj enako kot aktivni uslužbenci dobe enkratno brezplačno karto v slovanskih državah. Poleg tega mu je predložila še poseben referat o vseslovanskem delovanju dr. Jan Pospišila minist. svetnika CSD, ki si je pridobil že pred vojno nevcnljivih zaslug zn zbližanje slovanskega želez, uradništva. S tem je Liga kot prva združila vse Slovane in jih bo vodila do medsebojnega spoznavanja in zbližanja.
— Za Božič in Novo leto je CMD izdala prav lepe razglednice. Dobe se v trafikah, trgovinah in družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2.	923
— Prebivalce našega Posavja, predvsem krajev Brežice, Krško, Rajhenburg in Sevnica opozarjamo na koncert ljubljanske Glasbene Matice v zagrebškem gledališču v torek 16. t. m. zvečer. Izvajala bo dramatično legendo za soli, zbor in orkester »Faustovo pogubljenje« delo slavnega francoskega komponista Hektorja Berlioza. Prebivalcem zgoraj omenjenih krajev je poset tega koncerta omogočen, ker bo vozil par minut pred 1. uro ponoči iz Zagreba proti Zi-
•	danem mostu poseben vlak, ki pelje Glasbeno Matico v Ljubljano. Ta vlak se bo ustavil na postajah Brežice, Videm-Krško, Rajhenburg in Sevnica. Vse one, ki nameravajo posetiti torkov koncert, opozarjamo, da morajo kupiti vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni zagrebškega velikega gledališča. Za to ugodnost se moramo zahvaliti naši železniški direkciji, ki gre v resnici vsakemu in kolikor je le mogoče na roko.
Najprimernejša darila
za božič in novo leto NOVA ZALOŽBA
Vam nudi
r. z. z o. z.
Ljubljana, Kongresni 19. Knjige
domače in tuje, slikovnice in vse mladinsko slovstvo,
pisarniške potrebščine
tudi cele garniture, risalno orodje, nalivna peresa itd. itd.
dekorativni predmeti
za stanovanja in pisarne,
Bogata izbira božičnega nakita in vseh vrst koledarjev.
Cankarjevi in Finžgarjev! zbrani spisi v posebno lepi opremi.
— Slovence v Zagrebu opozarjamo na koncert Glasbene Matice Ljubljanske, ki bo v torek 16. t. m. v zagrebškem gledališču. Podrobnosti so že in bodo še prinesli vsi zagrebški dnevniki.
— Obleke, prinešene v kemično snaženje in barvanje ter pranje in svetlolikanje perila izgotovi do praznikov tovarna Jos. REICH. 660
— »Soča« v Sokolskem domu v Mostah. Drevi ob 20. bo gostovala družina »Soča« v Mostah s Strindbergovo trodejanko »Oče«.
— Stariši! Svoji klavirski mladini darujte za Božič 10 povesti skladatelja Vasilija Mirka, ki so izšle v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Cena izdaji, ki se lahko naroča na naslov založnika, pa je naprodaj tudi v vseh knjigarnah — je 15 Din.
— Gramofone in plošče po starih cenah dobite pri Gramofon A. Rasberger. Čitatjte današnji oglas.	931
— Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	838
— Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki I. Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra
F. Fajdiga sin
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov
Ni težko biti obdarovan — vendar Je težko izbirati darila.
Kulturni ljudje obdarjajol Veliko veselje storite z našimi predmeti.
Naše cene so brezkonkurenčne.
Božičku se včasih mudi — zato še danes k
OMNIA" Mlkloiiževa c. 14/1.
Zahtevajte kataloge gratls in Iranko naših: alpacca jedilnih priborov, gramofonov, ku-hijnjskih vag, karaf, doze, pregrinjal, torbic, kukal, namiznih prtov itd.
Čudili so bodoto naiim cenam. 87f)
Demske zimske platče
g kožuhovino ali brez od 290 Din, otroške v vseh velikostih od 160 Din naprej v veliki izbiri priporoča
F. I. Goričar, tjubljana. Sv. Petra čada 29 799 Oglejta sl blago ia etnt v naših izložbah I
VIKTOR MEDEN
veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač 915
LJUBLJANA, Celovika cesta 10
— Nehigijenične pekarije v Beogradu. V Beogradu je te dni pregledavala posebna komisija pekarije v svrho ugotovitve higijenične urejenosti delavnic. Poročilo komisije navaja, da pečejo v Beogradu kruh 359 pekarij in 3 tovarne, ki izdelajo skupno na dan 28.000 kg kruha. Način proizvajanja je isti kot pred 50. leti. Večina delavnic ne odgovarja najprimitiv-nejšim higijenskim zahtevam. Komisija je ugotovila, da je 163 pekarij, ki se jih da zlahka popraviti, 151 jih je treba v interesu zdravja zapreti. Komisija je nadalje zahtevala, da se
l 629 prodajalnie kruha v Beogradu mora prepovedati prodajo 394 prodajalnam.
— Avtobus je podrl včeraj v Zemunu 80 let starega Djoka Ninkoviča. Starec je dobil pri tej priliki težke kontuzije po glavi in nogah. Proti šoferju je bila uvedena preiskava.
— Trgovci z mrliči. V Pančevu so povsem slučajno prišli na sled trgovcem z mrtvimi trupli. Dva pijana neznanca sta se v neki kavarni na periferiji mesta pričkala o nekem truplu, kar je vzbudilo pozornost kavarnarja. Poklical je policijo, ki je obadva aretirala. — Radi totalne pijanosti nista mogla ničesar pozitivnega izpovedati in sta šele naslednjega dne priznala, da že dolgo prodajata trupla nekemu beograjskemu zdravniku. Možakarja sta hodila po vseh vaseh v Banatu, da sta dobila kako truplo umrlega, ki po možnosti ni imel nikakih sorodnikov. Truplo sta zašila v vrečo in jo odnesla kirurgu.
— Ubegli kaznjenec prijet. Neki Boško An-drijevič je pred mesecem z tovariši pobegnil iz kaznilnice okrožnega sodišča v Novem Sadu. Te dni so ga zasačili v Bos. Samcu in aretirali. Andrijevič je po begu izvršil več tatvin.
— Radi ljubosumnosti je bil oklan s noši od
svojih prijateljev 20-letni Andrija Marčac iz vasi Leskovac. Ni jim bilo po volji, da ga je neko dekle rajši videlo kot druge. Počakali so ga v zasedi, ga vrgli na tla in mu zadejali smrtnonevarne sunke z noži.
— Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7 uri v Ljubljani 755.2, v Mariboru pa 745.8. Temperatura je bila ob tem času v Ljubljani
—	0.6, v Mariboru pa 0.0 C. Pihali so zapadni in severni vetrovi. Mimo je bilo v Mariboru, Mostarju, Sarajevu in na Rabu. Oblačnost je znašala 10 v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Brez megle je bil samo Maribor. Deževalo Je v Beogradu (5 mm padavin). Najvišja temperatu ra je bila v Ljubljani 2, najnižja pa — 2.6 C. Najnižje temperature so bile v Mariboru 0.0, v Mostaru — 0.3, v Zagrebu 3, v Beogradu 0,0, v Sarajevu 0.2, v Skoplju pa — 2 st. C.
Nedelja 14. decembra 1930.: Spiridijon. Pravoslavni: 1. decembra, Vojmir.
Ponedeljek, 15. decembra 1930.: Kristina. — Pravoslavni: 2. decembra, Cvetana.
Nočno službo imata danes v nedeljo lekarni P i c c o 1 i na Dunajski cesta jn B a k a r š i č na Sv. Jakoba trgu; jutri v ponedeljek pa lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesta in Hočevar v Šiški.
I	Današnje predavanje Antona Ocvirka: »Slovenski kulturni problemi«, katerega prire-a ob pol 11. uri dopoldne Slavistični klub D. S. F. F. v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu bo obravnavalo vprašanje osnovnih temeljev slovenske miselnosti, problemov naše duševnosti na podlagi različnih svetovnih nazorskih teorij. Predavanje bo zaključila sinteza o našem sedanjem kulturnem stanju. Ker je to predavanje prvi poizkus, vzbuditi v širokih krogih našega izobraženstva zanimanje za reševanje naših važnih življenskih vprašanj, se pričakuje čim večje udeležbe. Vstopnine ni.
M Komemoracija v proslavo 1500-letnice sv. Avguština se vrši danes dopoldne ob enajstih v zbornični dvorani na univerzi. — Vabljen je vsakdo.
i	Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 15. decembra ob pol 7. uri zv. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg (vhod iz Streliške ulice) V. vajeniško predavanje. — Predava tajnik »Aerokluba« v Ljubljani g. dr. Stane Rape o »Doživljaju v zračnem morju«, s skioptičnimi slikami. — Vstopnina prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
■ Sestri umetnici iz Beograda. V petek dne 19. t. m. koncertirata v Filharmonični dvorani dve sestri umetnici in sicer Marija Mihajlovi-čeva, violinistka in Olga Mihajlovičeva, pianistka. Obe sta rodom z Beograda, kjer tudi delujeta kot glasbeni pedagoginji. Svoje glasbene študije pa sta dovršili na konservatorijih v inozemstvih. Predprodaja vstopnic od torka dalje v Matični knjigarni.
■ Interna produkcija gojencev državnega konservatorija bo v sredo 17. t. m. zvečer ob 6. uri v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Posamezne točke sporeda izvajajo konservatoristi, natančni Bpored bomo objavili. Na to interno vajo opozarjamo stariše gojencev in vse prijatelje drž. konservatorija. Produkcija se vrši v Filharmonični dvorani. Vstop prost.
■ Razstava Strahlove umetnostne zbirke stik, starinskega pohištva itd. je odprta dnevno od devetih do petih v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem domu.
■ Vzgleden dar. Osebje Higijenskega zavoda v Ljubljani je naklonilo na mesto venca na grob pok. inž. B. Trohi znesek Din 255 Narodni galeriji, katera se 8 tem darovalcem iskreno zahvaljuje.
■ Zalivala. Uprava banovinske ženske bolnice se tvrdki I. C. Mayer v Ljubljani najiskre-neje zahvaljuje za velikodušno poklonjeno darilo za božičnico.
RESTRAVRACIJA »ZVEZDA«. Vsako soboto in nedeljo domače koline. —■
Se priporočata Fran in Roza Krapež.
Črne suknje, obleke, smokinge Itd.
kupite najbolj ugodno pri sil
10$. ROJINA, Ljubljana
■ Društvo državnih policijskih Bameščencev in vpokojencev r Ljubljani priredi v soboto dne 3. januarja 1931 v prostorih hotela »Union« običajno letno plesno zabavo. Čisti dobiček je namenjen pogrebnemu in podpornemu skladu društva. Za blagohotno naklonjenost prosi veselični odsek.
■ Redni ietni občni zbor pevskega društva »Krakovo-Trnovo« se vrši v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Sokliča (pred Konjušnico) z običajnim dnevnim redom. Podpornikom in ustanovnikom društva se posebnih vabil ne bo razpošiljalo, kar naj blagovolijo vzeti na znanje. Odbor.
■ Sokolsko društvo Zg. šiška priredi v četrtek, dne 18. t. m. ob 20. uri v telovadnici svoje prvo predavanje, katerega se mora udeležiti vse članstvo, kakor določajo društvena pravila SKJ. Predavali bo o sokolski ideji in organizaciji br. J. Jesih, član saveznega tehničnega odbora. Odbor pričakuje z gotovostjo polnoštevilno udeležbo članstva. Vabimo tudi goste Vstopnine ni. — Zdravo I
■ Odprta noč in dan so groba vrata! Od 5. do 13. t. m. so umrli v Ljubljani: Marija Pirc, zasebnica, 80 let, Florjanska ulica 14; Marija Celarc,. žena zidarskega mojstra, 56 let, Vidovdanska c. 9; Apolonija Sluga, hiralka, Vidovdanska c. 9; Marija Fettich Frankbeim, vdova brivskega mojstra, 70 let. Reber 7; Neža Cerer vdova kajžarja, 84 let, Hrenova ul. 1 *; Ivan Dolinar, bivši šluga, 39 let, Vidovdanska vesta 9 Uršula Klanček, bivša branjevka, 77 let, Strmi pot 4; Alojzija Widmayer, žena delavca, 51 let Križevniška ul. 2; Beka čop, posestnica, 54 let. Zaloška c. 11 Žirovnica; Marija Kržišnik, zaseb niča, 81 let, Vidovdanska c. 9. V bolnici: Tere zija Kuzmin, branjevka, 72 let, Gradišče 17
Vjncenc Frontelj, sin delavca, 5 me.secev, Vodovodna c. 8; Amalija Pavlica, vdova železničarja, 45 let, Moste; Franc Zupan, čevljarski pomočnik, 27 let, Kranj; Janez Križman, drvar, 75 let, Emonska c. 10; Frančiška Stenovec, žena posestnika, 55 let, Rajhenburg 57; Ang. Žonta, hči delavca, 2 leti, Trbinje pri Mirni; Marija Mayer, vdova gozdarja 59 let, Sv. Petra c. 15; Franec Musec, posestnik, 52 let Brod pri Logatcu; Hedvika Boljko, hči delavca, 3 mesece, PoJ-gora 38; Zofija Bole, žena uradnika, 26 let, Rožna dolina; Blaž Černe, zidarski mojster, 49 let, Križevniška ul. 7; Danica Dermastija, hči čevljarja, 5 mesecev, Cesta na Loko 37; Alojzij Ficker, brivec, 18 let, Resljeva c. 29; Ada Peterlin, hči delavke, 4 mesece, Janševa ulica 1: Frančiška Jereb, hčj posestnika, 3 mesece, Goličevo; Norma Dobaj, 5 mesecev, hči delavca, Vošnjakova ul. 18.
Klub Primork prosi za siromašne primorske rudarje v Srbiji vse one, ki imajo moško obnošeno in tudi strgano obleko, da blagovolijo to javiti g. Maši Gromovi, Dolenjska cesta 14, kii pošlje po nje. Eventualne -denarne prispevke sprejema ga. Guštinova, Bleiwei«ova 22.
Tatvina 8 zajčkov. Krojaškemu mojstru Josipu Plešku, stanujočemu na cesti na Loko št. 23, je nekdo ukradel iz nezaklenjene drvarnice 8 mladih zajčkov.
Koks za kovale in centralne kurjave
Iz angleškega premoga
75 Din za 100 kg
! 743	franko	plinarna nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
JOSIP OLUP
W	LJUBLJANA,	Stari trg 2.
Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat in perila lastnega izdelka. Po Dajnižjih konkurenčnih cenah.
B Nesreče in nezgode. 15-letni učenec Zdra-vič Jože iz Banjeloke pri Kočevju si je hotel že pred mesecem lastnoročno popraviti raztrgane čevlje. Pri tem pa je postopal tako nerodno, da je sunil s šilom v desno oko. Zdravili so ga najpreje doma, raua pa je postajala vedno hujša in sedaj so Jožeta prepeljali v bolnico. — Delavec Ilujan Franc iz Most je 12. t. m. prenočil na podstrešju gostilne Komidar v Mostah. Ko je zgodaj zjutraj vstal, se mu je še malo vrtelo v glavi in je stopajoč po lestvi niz-dol padel na glavo iz višine 2 metrov. Možakar k sreči ni odnesel, razen prestanega strahu, ni-kake občutnejše poškodbe. V spomin na dogodek mu je zrasla na glavi precejšnja bula. Pivar Avgust je bil zaposlen kot delavec pri stavbenem društvu »Slavec« na Bledu. Pri gradbi novega hotela »Turist« na Bledu je kopal zemljo. Nenadoma se je plaz zemlje usul. Pivar je sicer hitro odskočil, na ilovici pa mu je spodrsnilo in nesreča je hotela, da si je zlomil levo nogo pod kolenom.
B S steklenico po glavi. Pečarski mojster Fr. Dermastija iž Glinške ulice 11 je sedel s svojo ženo v gostilni Bevc na Tržaški cesti. Pri drugi mizi so sedeli 4 neznani mladeniči, ki so se prepirali. Med prepirom so se prerivali in Zbijali po mizi, kjer je sedela zakonska dvojica. Dermastiji to ni bilo po godu, kar jim je tudi povedal. Brez besede je eden od- mladeničev pograbil za steklenico piva in udaril z njo Der-mastijo po glavi, ki je bila na enkrat vsa v krvi. Poškodba k sreči ni težka.
Celje
* Službe božje na rojstni dan Nj. Vel. kralja.
V	sredo 17. decembra, na rojstni dan Nj. VeiL kralja, se vršd slovesna služba božja v župni oerkvi ob 9., v pravoslavni kapeli v kasarni kralja Petra ob 10., v evangeljska cerkva ob 9. Poleg tega se vršijo še službe božje za šole. Zvečer priredi oficirski zbor zabavo v Narodnem domu. — Trgovine so ta dan odprle od 7.30 do 11 ter damski saloni od 14. do 17. ure.
* Prijava ustanov. Mestno načelstvo opozarja vse one, ki upravljajo kako ustanovo ali kak sklad, na razglas na uradni deski, po katerem so dolžni, da najkasneje do 11. januarja prijavijo ustanovo kr. banski upravi v svrho vpisa v ustanovni register.
* Zdravstveni dom. Na prot it u berk ul ozn em dispanzerju Zdravstvenega doma je nastavljen zdravnik g. dr. Stjepan Ivič kot špecijalist za pljučne bolezni. Ordiniral bo vsak torek, sredo in petek od 8. do 10.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je dne 13. t. m. umrl 54-letnii brezposelni hlapec, ki je nazadnje stanoval na Lari, in v katerem niso mogli dognati pravega rodbinskega imena, ker ima dvoje listin, ene na ime Croato, drugo pa na ime Horvat Ivan. — V Gaberju št. 151 je
13.	t. m. umrla 64-letna Leškovšek Jožefa, vdova po delavcu.
* Zlata nedelja. G remi j trgovcev v Celju razglaša,' da ostanejo vse trgovine v področju mesta Celja na zadnjo nedeljo pred Božičem, to je na dan 21. decembra 1930, odprte.
* Pouk na celjski gimnaziji se pričenja od 9. t. m. ob 8.15 zjutraj radi rednih zamud jutranjih vlakov.
* Sprememba rodbinskega imena. Go6pa Križan Roza, pisarniška uradnica v Celju, varuhinja Rzeničnika Antona, rojenega 1920 v Lepi njivi, pristojnega v Mozirje, je zaprosila pri kr. banski upravi za spremembo imena svojega varovanca v Križan.
* Dobava hrane za celjsko garnizijo. Komanda 39. potka je razpisala licitacijo za nabavo hrne za celjsko vojno bolnico za čas od 1. januarja do 31. marca 1931. Licitacija se vrši jutri v ponedeljek, 15. decembra ob 11. v pisarni komande, na kar se interesenti opozarjajo.
Združftev kmetijskih strokovnih listov
Prvi korak je storjen 8 tem, da se bo »Kmetovalec« začel izdajati v povečani obliki in da bo za vsako kmetijsko panogo odločen prostor v določenem obsegu. List bo razpravljal o sledečih panogah: splošno gospodarstvo, poljedelstvo, hmeljarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, vinarstvo in kletarstvo, živinoreja, konjereja, čebelarstvo, kmetijsko gozdarstvo, zadružništvo, gospodinjstvo in društvene zadeve. Vsaka panoga dobi svojega urednika, kar bo gotovo pripomoglo, da bo vsebina pestra in zanimiva.
Posledica povečanja »Kmetovalca« je podra-ženje naročnine, ki bo zvišana na 30 Din, kar pa pri bogati vsebini gotovo ni previsoko.
Drugi korak je v tem, da sta Vinarsko društvo v Mariboru in Konjerejsko društvo v Ivanj-kovcib pripravljeni, smatrati list kot svoje glasilo in opustiti svoja dosedanja glasila: »Naše gorice« in »Konjereje*«, pod pogojem, da m na njih odpadajoči del »Kmetovalca« urejuje po dosedanjih urednikih v intencijah društva. Društva pa pobirajo ut sebe članarino posebej, ločeno od naročnine za Ust
S tem dobi Dravska banovina dober strokovni list, ki bo odgovarjal današnjim potrebam in bo služil prosveti kmeta. Oblika in vsebina bo odgovarjala našim kmečkim razmeram, vpo-števajoč dejstvo, da večina kmetijskih posestev obsega vse važnejše kmetijske panoge. Potrebni pouk iz teh panog bo našel kmečki posestnik v razširjenem strokovnem listu, bo pa pouk cenejši, ker bo posestnik našel v enem listu vse, kar mu je potrebno.
Za pokret je treba pozdraviti in ga bo kralj, banska uprava tudi moralno in materijalno podprla, ker smatra vsestransko kmečko prosveti-tev naroda posebno sedaj v dobi novega u-■tvarjanja za neobhodno potrebno in je racionalizacija in združitev delovnih sil v enem pravcu gotovo na mestu. Spopolnjeno glasilo bo na višini, vendar mu bo pa cena primerna in skromna, vsekakor pa dosti nižja, kakor za tri, štiri specialna glasila, ki jih je dosedaj- držal vsak boljši posestnik.
Pocenitev kmetijskega pouka in prosvetitve kmečkega naroda iz tega vidika odkrito pozdravljamo!
Huda zima?
Ste lahko brei skrbi f
Vs« potrebne oblačilne predmete
Fr. Pavlica:
Zdravilnost kozjega mleka
Ne samo pri nas, tudi v naprednejših državah je razširjena ljudska domišljija, da vsebuje kozje mleko neko posebno zdravilo. Kozje mleko priporočajo v prvi vrsti tuberkuloznim bolnikom. Sam sem opazoval, kako sta bledolični dekletca prihajali dnevno h koqerejcu na pitje mleka. Akoravno se kozje mleko od kravjega razlikuje samo v mali meri po kemični sestavini glede hranilnih snovi in nima nikakih tajinstvenih delcev, je vendar ljudska domišljija deloma na pravi poti. Koza je namreč zelo odporna proti tuberkulozi ip zato je dana možnost piti njeno mleko v surovem stanja, nepovreto. Je to živalski stroj, ki Je boljši od vsakega pastirja, ker nam daje nezmenjano mleko in brez škodljivih bakterij.
Vvseh krajih naše Slovenije, la tudi na Goriškem, je kosa selo obsovražena, Očita se ji, da je uničevalka mladih gozdnih nasadov, dalj«, da fana neprijeten vanj in celo pri naravni obliki ji ne prizanašajo, pravijo, da ni lepa. Nu edini smo ai v eni točki pa le akoro vsi, kozlički so lepi in dobri.
Na Češkem pa je koza upoštevana živalca. Lepe moravske ravnice in tudi najbogatejša Hana daje mesta mnogoštevilnim kozjim čredam. Država je preskrbela najboljše plemenjake siamske paame, da bi zvišala mlečnost domačemu plemenu.
V	republiki Ceškoslo venski odda jejo kmetje vse mleko v mlekarne. Da zadostijo domači potrebi mleka za kavo in pecivo so pa razmnožili konjerejo. Seveda imajo koze predvsem tudi manj imoviti ljudje, da je le dovolj mleka pri hiši. Dobrodošlo je kozje mleko tudi v prašičereji, slasti pri vzreji mladičev v slučaju, če samica mati odpove. Danes se redi na Češkoslovaškem nad poldrugi milijon koz.
Tako v kulturni državi, kjer ima narod zelo dobro hrano in precej mlečno živino. Po-mogU so povečati mlečno produkcijo s kozjerejo, da zadostijo vsem potrebam v gospodarstvu. Pri nas pa imamo prav malo mleka in že tičimo v nekaki krizi. Kaj če bi naše ljudstvo segalo tako po mleku in mlečnih izdelkih, kakor segajo vsi kulturni narodi? V tem alučaju bi ne imeli, niti masla, niti sira, komaj bi zadostili potrebi mlekopivcev. Kako bi s tem osrečili našo deco, koliko pobojev in nesreč bi bilo manj. Vsa vzgoja od spodaj navzgor pa nas še ne more rešiti, če ne bo vzgledov tudi od zgoraj doli. Več kakor pajzlov in podobnih lokalov bi moralo biti mlekarni« v naših mestih, saj je v*y 'a prebivalstvo vendar le trezna. Za nesrečo, ki preti vedno hujše, ne bo pomoglo nobeno zdravilo. Kozje mleko zdravi tuberkulozo, če ga pričenjaš piti o pravem času, — kravje mleko pa zdravi vse bolezni!
Za zboljšanje poljedelstva na Pohorju
Kdor je že kedaj hodil po našem lepem zelenem Pohorju od Sv. Areha v Slov. Bistrico ali kje drugje, je moral prehoditi precej svoje poti po njivah naših kmetov. Vsak, kdor vidi tako njivo, mora na prvi pogled videti, da ni taka, kot bi morala biti. Prvo, kar mu bo gotovo padlo v oči, bodo skale, ki gledajo od 5 do 30 in še več cm iz prsti. Koliko je še teh skal, ki jih sploh ni videti, temveč se skrivajo 15 do 20 cm pod zemljo in so čutne samo oraču, je pa še večje vprašanje, ker je naša pohorska zemlja zelo plitva, posebno na mestih, kjer so njive, ker je kmet gozd posekal zato, ker je veter drevje z lahkoto podrl zaradi plitve zemlje in ni uspevalo drugo kot borovje ali grmičevje. Razumljivo pa je, da te skale ne obsegajo Bog ve kakšnih kompleksov ali poznajo se in prepričani smo, da požrejo najmanj 25 odstotkov pridelka. Kako temu odpomoči, je na dlani. Vsako pomlad pred oranjem kilogram smodnika in sveder in v nekaj letih bo njiva očiščena in izrabna zemlja poglobljena, oziroma pridobljena. Naši kmetje so sicer proti temu zelo skeptični ali potrebno bi bilo, da bi kak napreden gospodar pričel, kajti »besede mi-čejo, izgledi vlečejo«. Drugo, kar bi prišlo v poštev, bi bilo planiranje njiv, kar je itak v tesni zvezi s razstreljevanjem skal. Tretje pa je obdelovanje polj, ki leže na strminah, v tre-sah. Res je, da to zahteva mnogo dela in tudi denarja, ali gotovo je, da se izplača, ker tako obdelujejo zemljo povsod, kjer je kmetijstvo na višku in morajo štediti s semljo, da je ne odnaša voda ali veter. Veter pri nas ne prihaja v poštev, pač pa voda, ki igra veliko vlogo. Poglejte samo njivo, kjer je nasajen krompir. Krompir ni nasajen v vrstah kot na polju, nego posamez in neredno, da se ne izgubi preveč prostora. Tako obdelovanje zahteva mnogo več časa in je negativno, ker'hujša voda vedno še odnaša zemljo in pridelke. Gotovo je, da škoda, povzročena po vodi, ni vedno t j. vsako leto enaka, je pa včasih, posebno letos v jeseni, bila občutna in bi se terasiranje, če mnogo računamo, ie po petih takih letih izplačalo.
V	zgoraj imenovanem članku sem omenil u-metna gnojila. Uporabljanje umetnih gnojil spada v isto vrsto globokega obdelovanja zemlje ne samo v vinogradih, kakor je pri nas napačno mnenje, nego tudi na njivah. Tako zva-no rigolanje je itak v zvezi z omenjenim razstreljevanjem in je tam, kjer se razstreljuje na mestu, lahko izvršljivo. Ni se pa strašiti truda in tako obdelovati tudi vse druge njive. Rigolanje je izboljšanje zemlje s trajnim uspehom, med tem ko večina umetnih gnojil deluje le eno leto, to je tisto leto, ko je pognojeno; kvečjemu še eno leto potem.
Uporaba umetnih gnojil je seveda absolutno strokovna stvar. Umetna gnojila je treba iz-
izborne kvalitete is novo poveiane zaloge po nainiZjih cenah
ključno uporabljati po strokovnih nasvetih strokovnjakov in zato je pri nas merodajna kmetijska podružnica. Vsak, kdor bi rabil strokovne nasvete, naj se obrne na podružnico v Slov. Bistrici, oziroma direktno na predsednika-stro-kovnjaka Gorenjaka Vinka, hotelirja v Slov. Bistrici. Umetno gnojenje brez strokovne presoje kvalitete zemlje je brez haska, ker vsaka zemlja in vsaka rastlina zahteva svoje.
Končno bi prišlo v poštev še izsuševanje močvirij, ki jih sicer na Pohorju ni mnogo, pa so vendarle. Močvirja so na Pohorju tam, kjer Je granitna podlaga škladasta ali nagnjena proti bregu. Taki kompleksi se morajo obdelovati z drenažo. Vsak, kdor bi hotel s drenažo osušiti svoje njive, naj o tem pogleda v Mohorjevi dve knjigi: »Kmetijstvo«. Tam so omenjene vse vrste drenaže z odprtimi in zaprtimi jarki. Tudi že imenovana podružnica kmetijske družbe rada svetuje. Omeniti je končno treba le še, da so banovinska brezobrestna posojila na razpolago vsem kmetovalcem, ki hočejo izboljšati svoje kulture, drenaži rati močvirnate komplekse svoje zemlje, se zavarovati proti pretečim zemeljskim plazovom s rigolanjem kame-nitih njiv in vinogradov. -
Dobro bi bilo, da se k tej stvari oglase tudi drugi, ki so na tem zainteresirani in iskreno žele gospodarsko stanje našega kmeta izboljšati. Začeti pa je vsekakor v kali. V. V. G.
Gospodarske vesti
X Trgovski list prinaša v svoji zadnji številki članek o kontroli pravilne porabe trošarine prostega bencina za pogon motoijev in strojev. Nadaljuje se nadalje zelo žarnimi vo razpravljanje o zboljšanju našega železniškega prometa. Tud* v ostalem je ta številka zanimiva.
X Perutninarski tečaj v Ljubljani. Vkljub skrajno slabemu vremenu so se zbrali številni tečajniki dne 10. decembra v dvorani »Delavske Zbornice« v LjuMjani. Nad 120 udeležencev je bHo iz rasnih krajev naše banovine navzočih. Vidi se, da so se začeli zato važno panogo zanimati najrazličnejši sloji. Pokazalo se je tudii, da so slični tečaji silno potrebni. — Prvi je predaval priznani strokov-njaik g. M. Zupanc, ka je v en in pol uri trajajočem predavanju poljudno in temeljito raztolmačil rejo naše domače štajerske — rjave kokoši. Po kratki debati je »ledilo drugo predava-
nje — o najvažnejših boleznih perutnine. Predavatelj g. vet. Kocjan je žel za svoja lepa izvajanja obče priznanje. Ob % 15. uri so se zbrali tečajniki ponovno k predavanju g. Seherja — o ikapunjenju petelinov, Predavatelj je nazorno razložil bistvo tega opravila. Na to so si ogledali udeleženci tečaja perutninarstvo In živali za pitanje v Linhartovi ulici St. 9. Vodstvo tečaja je poskrbelo za avtobuse, da »o obiskovalce hitro prevoBili k predavanju na univerzi (dvorana min ra logičnega instituta). Predaval Je s pomočjo skioptičnih alik g. prof. inž. Abeec z Grma, in sicer o pasmah perutnine. To predavanje Je v vseh pogledih izredno dobro uspelo. Predavatelj je žel za svojo globoko teoretično in obenem praktično predavanje največje priznanje. — Tečajniki se ifoero zopet 20. decembra v Ljubljani.
X Ustanovni občni zbor perutninarske zadruge v Ljubljani. Odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani namerava pod svojim okriljem ustanoviti perutninarsko zadrugo v Ljubljani. Ustanovni občni zbor te zadruge bo v četrtek, 18. decembra t L ob 17 uri v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Namen zadruga je, razširjati predvsem gojitev štajerske rjave kokoši in sekcija tete, osnovati si dalje pitatfšče za razno perutnino v Ljubljani. Njena naloga bo tudi pomagati svojini članom pri nabavi raznih perutninarskih potrebščin. Za-niimanci se vabijo, da se občnega zbora udeležijo.
X Tečaj za naprav« in preizkušnjo strelovodov v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI priredi v Ljubljani šestdnevni tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov.
X Vaina seja industrijskih korporacij. Pod predsedstvom g. Ignjata Bajlonija, predsednika centrale industrijskih korporacij, je bila včeraj v svečani dvorani Industrijskega doma 15. centralna odborova seja industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije. Poleg zastopnikov gospodarskih organizacij so seji prisostvovali v imenu finančnega ministrstva g. Dušan Letica, v imenu ministrstva za zunanje posle g. Gerasimovič, direktor konzularno-tr-govinskega oddelka tega ministrstva, za ministrstvo za trgovino in industrijo inšpektorja Milan Lazarevič in Boškovid, v imenu zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pa dr. Mi-ljaš in dr. Tomišič. Ob 9"30 je g. Bajloni otvo-ril sejo ■ kratkim pozdravom, nakar je seja prešla na dnevni red. Na dnevnem redu so bile naslednje točke: 1. poročila zastopnikov organizacij, včlanjenih v centrali industrijskih organizacij, o željah industrije; 2. vprašanje industrijskih kreditov v zvezi z zakonskim na-
Zimske plaiie, zimske obleke, zimsko perilo, snežne čevlje, damske, moike ter otroike
Črtom o industrijski banki; 3. zakon o pospeševanju produktivnosti domače industrije; 4. zakonski načrt o skupnem davku na poslovni promet; 5- vprašanje konkurence državnih podjetij zasebni industriji.
X Plenarna seja zagrebške zbornice za TOI.
V	petek je zagrebška zbornica za TOI sklicala plenarno sejo, na kateri so se razni ot rivala ak-tulna vprašanja našega narodnega gospodarstva.
X Omejitve sladkorne produkcije. Pogodba, ki je bila sklenjena med zastopniki nizozemske Jave in Kube odreja, da se naj omeji pridelek sladkorja. Ta omejitev bo znašala na Javi 11-72%, na Kubi 235%. Pogodba je poskus, da se doseže 20'5%na redukcija pridelka v Evropi. Nizozemski odposlanec je odpotoval na Kitajsko, da zagovarja sladkorne interese Jave. V to svrho predlaga, naj bi Kitajska ne sprejela posebnih preferenčnih carin za sladkor s Kube.
X Ureditev vicinalnih železnic. V prometnem ministrstvu je bila daljša konferenca med zastopniki naše države In zastopniki lastnikov vicinalnih železnic v Dunavski in Savski banovini. Konferenca se je začela včeraj in bo trajala še dva dni. Našo državo zastopata glavni železniški ravnatelj inž. Sreplovič in referent Bončina, kot odposlanca prometnega ministrstva, g. Djordjevič pa kot delegat finančnega ministrstva.
X Bafa v naši državi. Posebni poročevalec »Jugoslovanskega Lloyda« v Beogradu povdarja vest, ki jo je prejel is verodostojnih virov; da je končno urejeno vprašanje osnovanja Ratino-vo tovarne v naši državi. Tovarna se bo sezidala v bližini Vukovarja v kraju Borovo. Tovarna se bo pričela zidati ie v teku prihodnje snamJadi.
X Prodaja rasnega blaga se bo vršila potom licitacije dne 15. decembra t 1. pri Glavni carinarnici v Ljubljani. (Oglas in seznam blaga je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Phosphates Tunisiens. na j večja francoska induetrijaka družba, v katere delokrog spada tudi dalmatinska »Dalmatienne« se je fuzijoni-raila a podjetjem umetnih gnojil Ueinee Dior, ld razpolaga z delniškim kapitalom 12 milijonov frankov.
X Obvezno žigosanje jajc v Nemčiji. Nemški perutndnainji »o predložili vladi načrt zakona, ki predvideva sa vsa uvožena inozemska jajca obvezno žigosanje. Žigosanje bd maralo nositi označke uvozne države, poleg tega pa bi morala biti poleg figa odtisnjena črka »K«.
XSeJem vzorcev v Bruslju. Od 8. do 22. aprila 1931 bo v Bruslju 12. mednarodni trgovski sejem vzorcev. Uprava sejma je povabila jugoslovanske gosnodarstvenike. naj pri tej prireditvi sodelujejo.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. decembra t. L ponudbe glede dobave 10 komadov tolkačev za kamenje.
Dne IS. decembra 1.1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave mesa, kruha, zdroba, suhih sliv, sladkorja, čaja, kakaoa itd. (Oglas Je na vpo-
Ob prvem kihu, ob najmanjšem ščegetanju v nosu ali grlu zatecite sc takol k razkulllnim pastil jam
VALDA
ki preprečujejo, lajšajo in odpravljajo vnetje sluznic ter povzročujejo njihovo odpornost zoper prehlajenje, nahod,vnetje krhlja, katar itd. PcMtUJe VALDA sabranjujejo nahoda razširjenje na praa. Toda pazite, zahtevajte vedno samo izvirne posilile VALDA. Prodajajo se Izključno le v škatlicah > napisom ..VALDA- v vseh lekarnah in drogerijah.
Restavracija »Roža«
Ljubljana, židovska ulica 6.
priporoča cenj. gostom ravnokar dospela štajerska bela in rudeča vina. Dobra domača kuhinja. Najnižje cene. (921)
gled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni bolnici.)
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. decembra t 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave grafikonov. Dne 20. decembra t 1. pri .Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave platna za zastave in zastore; dne 22. decembra t L glede dobave odpornic; dne 23. decembra t. 1. glede dobave železnega materijala; dne 24. decembra t L pa glede dobave materijala za vodovodne instalacije. — Dne 22. decembra t. L pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 195.000 komadov škatelj za cigarete. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 20. decembra t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonom-skem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave rezervnih avtomobilskih delov; dne 22. decembra t. L glede dobave telefonskega materijala; dne 23. decembra t. 1. glede dobave rezervnih avtomobilskih delov; dne 24. decembra L 1 pa glede dobave telegrafsko-telefonskega materijala. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Dne 23. decembra t 1. se bo vršila pri Primorski Direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertalna licitacija glede dobave 500 parov čevljev. (Pogoji so na vpogled pri isti direkciji.)
Borzna poročila
Devize. dne 13. decembra 1930.
Devizne in efektne borze v naši državi dane* niso poslovale. V prostem prometu so se v Ljubljani danes imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22'76, Berlin 13*475, Brnselj 789 26, Budimpešta 989*04, Newyork 56*365, Pariz 222‘03, Praga 167 67, Trst 295 78.
Duanaj, 13. decembra. Amsterdam 28602, Beograd 12*5713, Berlin 169*39, Bruselj 99'20, Budimpešta 124'18, Bukarešta 4*215, Kopenhagen 189*85, London 34*4825, Madrid 73*20, Milan 37*175, New-york 710*10, Pariz 27*8950, Praga 21*0713, Sofija 5*1435, Stocholm 190*45, Varšava 79*55, Curih 137*77.
Curih, 13. decembra. Beograd 9*12625, Pariz 20*2536, London 25*0312, Newyork 515*325, Bruselj
na dolgoročno odplačevanj*
Oblačilnici »Ilirija"
Ljubljana
Mestni trg «• Telefon 28-25.
72, Milan 26*985, Madrid 53*75, Amsterdam 207*60, Berlin 122*90, Dunaj 72*55, Sofija 3*735, Praga 15*29, Budimpešta 90*225, Bukarešta 3*06.
Vrednostni papirju
Dunaj, 13. decembra. Bankverein 16*80, Kreditni zavod 46*90, Dunav-Sava-Adria 13*39, Prioritete 86*28, Trbovlje 46*60, Leykam 3*15.
Notacija naiih državnih papirjev v inozemstvu.
London, 13. decembra. 7% Blaire 80*25—fli.
Neujuork, 13. decembra. 8% Blaire 92—92*50, 7% Blaire 80*25—81, 7% pos. dri. hip. banke 79*50—80.
Žitna tržišča.
Novi Sad, 13. decembra. Pšenica: banatska Bega ilep 136—139, gornjebanatska 140—145, baška okolica Novi Sad 140—145. Vse ostalo neizpre-menjeno. Promet: pšenica S vagonov, ove* t vagona, koru »a 12 vagonov, moka 12 vagonov, otrobi 6 vagonov. Tendenca prijazna.
Budimpelta, 13. decembra. Tendenca slaba. Promet miren. Pšenica: marec 15"16—15*17 (15 16— —15*17), maj 15*11—15*16 (15*13—15*14). — Rl: marec 9'70—9*80 (9*72—9*75). — Koruza: maj 12*37—12*49 (12*44—12*45), tran.it maj — (10*34 -10*40).
;* • ■i; i
Stoletnica strnjenih oblek
Velika in obsežna industrija storjenih oblek — konfekcija — slavi letos svojo stoletnico. Kakor večina vseh velikih industrij, kjer je dandanes zaposlenih na stotisoče delavcev in delavk, tako se je tudi izdelovanje storjenih oblek razvilo iz zelo skromnih začetkov.
Industrija storjenih oblek se je rodila na Francoskem, ustanovil pa jo je pariški krojač Pierre Parissot.
Pierre Parrisot je bil skromen krojač, ki Je dan na dan čakal na kakšnega naročnika, kakor je na naročnike čakalo tudi na stotine njegovih stanovskih tovarišev, ki so izdelovali obleke le po meri. Drugačnih oblek tedaj sploh še ni bilo in vsak krojač je ugibal noč in dan, kako bi si pridobil naklonjenost »zlate mladine« z vedno novimi modnimi tvorbami.
Tako je sanjal tudi gospod Parissot, a njegove sanje se kar niso hotele uresničiti. Zlate mladine kar ni hotelo biti k njemu in zato se je zadovoljeval tudi s skromnejšimi naročniki, samo da je mogel pošteno preživeti sebe in svojo precej številno rodbino. Kljub njegovi skrbnosti in pridnosti pa se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi in česar se je mož že leta in leta silno bal: prišel je v konkurz. Zaradi kon-kurza pa je moral po tedanjih postavah v ječo, čeprav le za kratko dobo.
V ječi pa mu je prišla na um rešilna misel.
Med jetniki je videl veliko krojačev in krojaških pomočnikov, naletel pa je tudi na mnogo ljudi, ki bi se bili radi izučili krojaštva. Gospod Parissot je torej predlagal ravnatelju jet-nišnice, naj take ljudi zaposli proti skromni odškodnini. In ker ravnatelj res ni vedel, kaj naj s slabotnimi krojači počne, je na ta predlog pristal.
Bilo je 1. 1830. Parissot si je izposodil nekaj denarja, da je mogel kupiti blago in kar še zraven spada in jetniki so začeli delati pod njegovim vodstvom. Med tem ko so delali prvo partijo moških oblek, si je pa Parissot že uredil malo prodajalno v bližini Temple-a, kjer je stanoval siromašnejši svet. In ravno ob začetku jesenske sezone je Parissot odprl svojo prodajalno, kjer so vabile kupce nove storjene obleke v izložbi. Ceneno bile neverjetno nizke. Danes seveda težko razumemo pomen Parisso-tove ideje; toda če pomislimo, kaj se pravi tipizirati človeško telo, bomo stvar že bolj razumeli. Parissot je takrat stavil vse na eno karto in je igro — dobil! V njegovi prodajalni se je oglašalo vedno več ljudi, ki so si obleke pomerjali, dokler niso našli kaj pripravnega za njih. Obleke so prodajali po stalnih cenah, ki
pa so bile za polovico nižje kakor cene po meri narejenih oblek in zato so rokodelci, delavci, mali trgovci in mali uradniki kar drli k Paris-sotu. Ni minilo niti pol leta, ko je moral gospod Parissot svojo trgovino znatno povečati.
Gospod Parissot se je s svojo trgovino kmalu preselil v bolj obljudeno in prometno ulico, kjer so prodajali cvetlice. Svojo trgovino je imenoval »La belle Jardinlčre«. Tam je prodajal le najcenejše blago, da si je pridobil naklonjenost delavstva.
Trgovina je rastla in cvetela tako, da jetniki njegovih naročil niso mogli več dodelati. Na njegovo srečo pa so takrat iznašli šivalni stroj. Parissot se je takoj oprijel nove iznajdbe. Nakupil je dovolj šivalnih strojev in število novih delavcev in delavk je stalno rastlo. Ze 1. 1855. je znašal njegov letni promet 5 milijonov frankov, 1. 1867. pa že 17 milijonov, zaposlenih pa je bilo redno nad 5000 delavcev.
Tako je Parissot vedno napredoval in imel je v novi industriji nekak monopol. Po njegovi smrti pa so se lotili nove industrije veliki kapitalisti, ki imajo še danes vso to industrijo v svojih rokah.
Novi predsednik republike Švice Haeberlin.
Za predsednika švicarske republike za 1. 1931. je švicarski zvezni svet izvolil dosedanjega podpredsednika zveznega sveta Henrika Haeber-lina. Novi predsednik je star 63 let in je bil sedaj že drugič izvoljen za predsednika švicarske zvezne republike.
Nemško letalo za Francijo.
V veliki tvornici »Rohrbachwerke« v Berlinu grade veliko letalo »Rohrbach-Romarc na račun reparacij za Francijo. Delo bo kmalu gotovo, potem pa bodo odpeljali aparat po vodi do primorskega letališča Travemiinde, kjer bodo letalo preskusili.
Pogoreli parnik »Empress of Scotland«.
V angleškem pristanišču Blyth je zgorel parnik »Empress of Scotland«. Parnik je imel 25.000 ton. Parnik se je prej imenoval »Kaiserin Auguste Viktoria« in je bil last nemške »Ilamburg-
Amerika - Linie«. •
Uspešno sredstvo zoper nahod
V nemškem strokovnem listu »Miinchner me-dizinische Wochenschrift< priporoča profesor na vseučilišču v Bonn-u dr. Weiss nov način zdravljenja nadležnega nahoda, ki ga je preiskusil tudi znani berlinski profesor dr. Bier. Nova metoda pa je porabna in uspešna le v prvih početkih obolenja, ko začne človeka praskati po grlu in srbeti v nosu in ko začne človek kihati. Cim se pojavijo ti prvi znaki nahoda, kane zdravnik eno kapljico joda v kozarec čiste vode, ki jo mora bolnik izpiti na dušek. To zdravilo dela čudeže. Nahod se na ta način »preseka« in se ne more razviti. Profesor Bier je to sredstvo preizkusil v mnogih slučajih in je dosegel i njim vedno izvrstne uspehe; toda le takrat, če se je nahod šele pričenjal. Če je nahod že razvit, to sredstvo nič več ne pomaga.
V svojem članku se dr. Weiss toplo zavzema za to metodo zdravljenja nahoda. On sam je bil vedno tej bolezni zelo podvržen in ga je imel skoro vedno vsakih 6 tednov. Odkar pa se je začel zdraviti na zgoraj omenjeni priprosti način, ga nahod nič več ne napada.
Kdor ne verjame, naj poskusi!
Ali dekle ali vdova?
Angležinja Doroteja Dix se mnogo bavi s statistiko porok, kar je za žensko čisto umljivo. Pri svojih računih je prišla na to, da so iz-gledi na možitev po vsem svetu za vdove mnogo ugodnejši kakor pa za dekleta. Zadnja leta izkazuje statistika porok na Angleškem, da se od 100 žensk poroči 26 udov in le 74 deklet, dočim se je prej poročilo po 92 deklet na 100 porok in le po 8 udov. Na Francoskem se poroči razmeroma še več udov, namreč kar 35 odstotkov vseh porok je udovskih. Udove, ki
Državne železnice v Ameriki
Večina železniških prog v Zedinjenih državah je v privatnih rokah in tako je celo prav malo Amerikancem znano, da ima tudi država dve železnici, čeprav ne na samem ozemlju Zedinjenih držav. Prva amerikanska državna železnica je Usta, ki veže vzhodni del panamske ožine * zahodnim. Ta proga je dolga le 80 km, je pa silno važna iz gospodarskih in političn'j ozirov. Druga ameriška državna železnica ja n; polotoku Aljoški. Ta proga je dolga že 900 kilometrov, vendar pa se še ne izplačuje, tako da mora za njeno opravo država še vsako leto doplačevati po 1 milij n dolarjev. To pi za državno blagajno ni hudo, ker dobe na Aljaski vsako leto najmanj za 7 milijonov dolarjev zlata, torej vsako leto toliko, kolikor so Zedinjene države dale Rusiji pred leti kot kupnino za ves otok.
Od kaznjenca do policijskega šefa
Približno pred 100. leti je objavil šef tajna policije v Parizu gospod Vidocq svoje »spomine«. V teh »spominih« je odkrito povedal in priznal, da je bil Vidocq, strašni policijski šef in genijalni organizator tajne policijske službe, nekdaj navaden — kaznjenec! Kot zločinec ni užival med svojimi nekdanjimi tovariši nič manjšega ugleda kakor ga je užival kasneje v »dobri« družbi kot vsemogočni policijski šef!
»Spomini« šefa pariške tajne policije so izzvali že takrat silno senzacijo, že zato, ker j« pisec v njih brezobzirno razkrinkal vse slabe strani pariške policije...
Evgen Franc Vidocq je bil rojen koncem 18. stoletja v mestu Arrar, ki je današnjemu rodu dobro znan izza svetovne vojne. Njegov oče ja bil ugleden pekovski mojster in tudi svojega sina je namenil za svojo obrt. Deček pa se ni hotel učiti, ampak je rajši pohajkoval in doma kradel denar. Tatvinam pa so prišli na sled in deček je pobegnil od doma iz strahu. Dolgo se je klatil in potikal po svetu, dokler ga niso izsledili in zaprli.
Iz zapora pa je mladi Vidocq kmalu pobegnil in je nadaljeval svoje pustolovsko življenje. Vedno in vedno so ga zapirali, on pa je vedno uhajal, dokler ga niso dali na galero (ladja za kaznjence). Posrečilo se mu je pa uiti tudi od tu.
Po svojem begu je prišel v Lyon, kjer se Je sam javil policiji, obenem pa se je tudi ponudil za policijskega zaupnika. Ker so na policiji vedeli, da silno dobro pozna vsa skrivališča zločincev in vse njihove naklepe in namene, so njegovo ponudbo sprejeli. Kot policijski zaupnik je hodil vsepovsod, kjer so se zbirali zločinci. Ti so ga z odprtimi rokami sprejemali med-se, mu pripovedovali vse, za kar se je zanimal in so ga imeli visoko ▼ čislih kot nekdanjega svojega najboljšega organizatorja. Da ne bi vzbudil kakega suma, se je dal tudi sam prijemati in zapirati, nazadnje pa so zločinci le zvedeli, kako je i njim. Takrat pa je bil Vidocq že šef tajne policije in je začel zahajati med zločince maskiran. V maskiranju (»karakteriziranju«) je dosegel tako popolnost, da ga niso nikdar spoznali. Kot šef tajne policije je celo severno Francijo temeljito očistil zločinskih tolp, nato pa je postal policijski šef v Parizu.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Razdelitev Noblovih nagrad v Stockholmu.
10. decembra, ob obletnici smrti \lfreda Nobel-a, je švedski kralj »večano izročil Noblove nagrade niožem, ki jih je predlagal u-oravni odbor Noblove ustanove. Nagrade so dobili fizik Ramann z Indije, monakovski profesor Hans Fischer, profesor Land-rteiner (rodom iz Avstrije) in ameriški pisatelj Sinclair Lewis.
Zaljubi se o pravem času
Ljubezen, ki jo pesniki in pa taki ljudje, ki sveta in življenja nič ne poznajo, tako silno opevajo in slavč, ima poleg drugih neugodnosti tudi še to neprijetnost, da napada svoje žrtve navadno ob najbolj nepriležnem času. To ve povedati marsikak dijak, ki ga je zaljubljenost vrgla pri izpitih, pa tudi marsikak rokodelski vajenec in marsikak uradnik, ki je izgubil svojo službo zaradi prevelike raztresenosti. Pa tudi gospod Bill Burns ve povedati nekaj o zaljubljenosti o nepravem času.
Gospod Bill Burns je namreč eden od naj-spretnejših vlomilcev v Newyorku, ki je znal vrata raznih trgovin vedno izvrstno odpirati in gospodarje pozdravljati s tem, da jih je z močnim konopcem privezal na stol, da so lahko mirno gledali, kako je on praznil njihove blagajne. Tako je živel gospod Bill Burns leta in leta, dokler ga ni zadela nesreča.
V neki newyorški ulici je imela namreč lepa gospodična Tauber svojo trgovino z nogavicami. Vse je kazalo, da trgovina prav lepo nese in tudi gospod Burns je imel ta vtis. Zato je sklenil enkrat obiskati tudi to trgovino in je vse natanko preračunal: kako močne so ključavnice, kako močan mora biti konopec in kar je še drugih važnih poglavij za vlomilca. Samo z lepoto gospodične Tauber ni računal in to ga je pogubilo.
Že ko je gospodično privezoval na stol, se mu je začela tresti roka; ko pa je odpiral blagajno, se je vedno oziral nanjo, in pri odhodu jo je silno vljudno pozdravil, ampak toliko je bil le še pri pameti, da je ni sam odvezal. Ljubezen pa je naredila vseeno svoje: ko je prišel domov, je sklenil kupiti lepi gospodični krasen šopek za — njen denar, ki ga je dan poprej pokradel pri njej/ Gospodična šopka ni zavrnila in zato je zaljubljeni gospod Burns go-
spodično prosil za sestanek. Toda lepi gospodični Tauber so bile njene nogavice očividno precej bolj na srcu kakor pa gospod Burns in je obvestila o vsem tem policijo, ki je ob nepravem času zaljubljenega gospoda Burnsa počakala na za sestanek dogovorjenem mestu in ga odpeljala v zapor.
Smrt v ledeni puščavi.
Neka kanadska reševalna ekspedicija je te dni našla v ledeni puščavi v britanski Kolumbiji angleškega letalskega kapitana Burke-a in dva njegova spremljevalca, namreč nemškega mehanika Kadinga in rudarskega inženerja Mar-tena iz Aljaške. Kapitan Burke je bil že mrtev, oba spremljevalca pa sta bila še živa. O kapitanu Burke-u že od 11. oktobra dalje ni svet nič vedel, kje da je. — Slika nam kaže kapitana Burke-a.