IBAZNIHJ ^j^jn^fc^jtaHJba^^'——«—¦_____Ł__ DBŽAV V NAŠI DRŽAVI. Državni proračun načelno sprejet. Na- čelna razprava o proračunu je bila 27. II. zaključena, na kar se je vršilo glasovanje. Od 280 navzočih poslancev je glasovalo za proračun 192, 88 pa proti. S tem sta bila proračun in finančni zakon v načelu sprejeta. Podrobna razprava o proračunih posameznih ministrstev je začela 1. marca. Iz parlamenta. Petomajski poslanec g. Stanko Lenarčič je v parlamentu zahteval od predsednika, naj odstrani iz sejne dvorane »Slovenčevega« belgrajskega dopisnika. Ko predsednik ni hotel ustreči njegovi zahtevi, je zapretil, da bodo slovenski opozicijski poslanci v nasprotnem primeru sami to storili. Iz tega se zrcali visoko pojmovanje poslančevih dolžnosti v sedanjem resnem času. — V razpravi o proračunu je govoril tudi petoijiajski posla c dr. Jančič iz Maribora. Omenil je premeščenja uradnikov in izjavil, da je med njimi tudi nekaj takih, ki so bili prostovoljno v vojni na jugoslovanski strani. Končno je vprašal: »Ali se bodo vsi ti v morebitni bodoči vojni še tako hrabro borili za domovino, kakor so se v pretekli vojni?« Kdo si vendar drzne dvomiti, da bodo uradniki in nacionalni delavci proti domovini izpolnili svojo dolžnost?! — G. Mravlje, član JNS kmetijcev, je v parlamentu zopet gonil staro lajno o klerikalizmu, ki je baje sovražnik države, o katoličanih, ki so baje sovražniki pravoslavnih Srbov itd. Ali se na tal. način zastopajo kmečke koristi ? Pripombe je vredno, da so si poslanci nedavno povišali dnevnice. da ima vsak na dan 300 Din .iet. Iz zasedanja gospodarskega sveta Male zveze. Gospodarski svet držav Male zveze je zadnji teden zaključil svoje zasedanje v Dubrovniku v Dalmaciji z zelo važnimi gospodarskimi sklepi, ki bodo prinesli mnogo koristi Jugoslaviji, Čehoslovaški in Romuniji, ako se bodo izvajali. V Dubrovniku je bilo sklenjeno, da bodo Narodne banke omenjenih treh držav med seboj tesno sodelovale. Industrijsko sodelovanje bo osredotočeno v Gospodarski centrali v Pragi, ki bo za bodoče vršila zamenjavo poljskih pridelkov za industrijske potrebe. Od 1. marca naprej bo začela sodelovati med Iržavami Male zveze Mostna unija (združitev). Ukinejo se potniški vizumi, vse tri države bodo med seboj pospeševale tujski promet in bodo skupno uredile vprašanje železniškega, poštnega in zračnega prometa. Sestavljen je bil podroben načrt za izmenjavo blaga v prihodnjem letu. Sijajna zmaga JRZ pri občinskih volitvah. Zadnjo nedeljo so se vršile v osmih občinah občinske volitve, od katerih je dobila JRZ sedem. Na Štajerskem s volili takole: na Hajdini JRZ 17 odbornikov, opozicija 1, Zibika JRZ 15, opozicija 3. Na Kranjskem so bile volitve na Golniku, kjer je dobila JRZ vseh 8 odbornikov. Križe: JRZ 2, opozicija 16. Metlika okolica: JRZ 23, opozicija 1: Na Motniku je volilo JRZ 57.5%. Semič JRZ 21, opozicija 3. Trebelno JRZ 11, in dve opozicijski listi, od katerih je dobila prva 1, druga pa nobenega odbornika. V DRUGIH DRŽAVAH. Po obisku nemškega zunanjega ministra na Dunaju. Zadnjič smo pisali o demonstracijah hitlerjancev na Dunaju ob priliki obiska nemškega zunanjega ministra dr. Neuratha. Kričavi nastopi avetrijsk"" '-^erizma so gotovo glavnl vzrok, da ni rodil Neurathov obisk avBtrijske vlade zaželjenega uspeha m da se je vrnil nemški minister praznih rok v Berlin. Znano je, da je dr. Neurath nastopil na Dunaju proti povrnitvi Habsburžanov na avstrijski prestol. Za slueaj, da bi se Avstrija odrekla Otonu Habsburškemu, ji je ponudil nemški zunanji minister obrambno zvezo: Nemčija, AvEtrija, Italija in Madžarska. Avstrijski kancler dr. Schuschnigg s tem predlogom ni bil zadovoljen, ker smatra habsburško vprašanje za čisto avstrijsko notrajno zadevo, v katero se nima vmešavati nobena tuja država. Komaj je zapustil dr. Neurath Dunaj, že poriva avstrijsko vladno časopisje v ospredje potovanje avstrijskega kanclerja in zunanjega ministra v Rim k Mussoliniju, ki je za obnovo habsburške dinastije. Romnasko vlado so preosnovaH. Radi odstopa roraunskega notrajnega ministra se je hotela posloviti celotna Tatarescova vlada, kar pa ni bilo po volji kralja. Ker je kralj odklonil ostavko vlade, je bila sklicana konferenca voditeljev strank, ki so sklenili, da se Tatrescova viada samo preosnuje. Ministrski predsednik Tatarescu je prevzel še notrajne ministrstvo. Za državnega podtajnika v notrajnem ministrstvu je bil imenovan general Marinescu, do sedaj upravnik policije v Buka rešti. Dosedanji kmetijski minister Barcsu je prevzel ministrstvo pravde, bo pa do nadaljnega vodil tudi kmetijski resor. Nedavno ustanovljeno ministrstvo za oborožitev je ukinjeno in bo njegove posle vodil vojni minister, ki mu je general Ga_eanu prideljen kot državni podtajnik. Dosedanji pravosodni minister Gevuara in notranji minister Juca ostaneta v vladi kot ministra brez portfelja. Preureditev Poljske na voditeljstveni podlagi. Pravi gospodar Poljske je maršal Rydz-Smigly, ki dela z vsemi močmi na to, da bi preosnoval Poljsko na voditeljstveni podlagi in bi bil neomejen gospodar v državi po vzgledu Hitlerja in Mussolinija. Poikovnik Koc, ki je maršalova desna roka, je že izdal na narod proglas, v katerern puziva na osnovanje nove državne stranke, ki bi naj postala nositeljica Rydz-Smig_yjevega diktatorskega režima Iz Kocovega proglasa je razvidno, da sc priprave za preosnovo že dozorele in čakr samo še na ugoden trenutek, ko bo raareal Rydz-Smigly proglašen za poljskega diktatorja. Blokadi (zaprtju) Španije se je pridnižila še Rusija. Zadnjič smo poroeali, da je sklenil londonski odbor za nevmešavanje v špansko državljansko vojno, da ve_ lesile zapro Španijo na suhem in na morju, da preprečijo dotok prostovoljcev in dovoz vojnega materijala. Sklep londonekega odbora fco sprejele velesile. Francija je zaprla mejo na suhem, francosko, angleško in nemško vojno brodovje pa z morske strani. Portugalska ne bo zaprta, pač pa bodo vršili v njenih pristaniščih nadzorstvo angleški uradniki. Prvotno je bila sovjetska P'"sija izključena od sodelovanja pr: blokadi. Pozneje ji je bil odkazan za kontrolo z nekaj ladjami ozek pas ob atla_tski ob;" Menda iz hvaležnosti, da Rusija ni bila čisto izključena od sodelovanja pri .aprtju Španije, je Bklenil svet ljudskih komisarjev 24. II., da tuc1: on osvo.ii " " ¦"¦ ' — ^ons.rega od- bora. Sovjc so prepovedali vsako propagando in pošiljanje prostovoljcev na Špansko. Prepovedan je tudi prehod prostovoljcev za Španijo preko ruskega ozemlja. Isto velja tudi za prevoz prostovoljcev po morju. Ta prepoved je stopila takoj v veljavo. Skaljenje odnošajev med italijo in Anglijo. Italija in Anglija sta se bili čisto spoprijateljili s sktepom pogodbe, da osta.ne položaj ob Sredozemskem morju neizpremenjen. S tem paktom sklenjena prijateljska vez je sedaj popustila, ker hoče Anglija povabiti h kronanju novega kralja Jurija VI. tudi abesinskega neguša, ki živi po pregnanstvu iz domovine na Angleškem. H kronanju angleškega kralja bodo povabljeni vsi monarhi in med temi bi bil tudi italijanski kralj in cesar Abesinije Viktor Ernanuel. Če je pa prejel povabilo k svečanostim kronanja od Italijanov pregnani neguš, bo moral izostati italijanski vladar. Neguš izjavlja, da se sicer sam ne bo udeležil kronanja, vendar pa se fao dal zastopati po* enem od svojih poglavarjev ali rasov. Vsekako je omenjeno povabilo neguša hudo vzlovoljilo Italijane in to še posebno radi tega, ker je Anglija s preosnovo svojega zastopstva v AddisAbebi v generalni konzulat priznala _asedbo Abesinije po Italiji in se je s tem tudi na tihem zadovoljila, da je bil neguš pregnan s prestola! Po atentata na podkralja v Abesiniji. V zadnji številki smo poročali, da je bil izvršen v abesinski prestolici v AddisAbebi z ročnimi granatami napad na abesinskega podkralja in maršala Grazianija ter na njegovo spremstvo. Atentat je bil znamenje za upor domačinov v več pokrajinah, ki je Italijane hudo presenetil. Da bo zadeva z upornim gibanjem resna, dokazuje dejstvo, da je začela Italija iz doraovine pošiljati močne vojaške oddelke v pobunjeno ozemlje. Sedaj je tudi znano, da je prišlo do vstaje radi tega, ker.postopajc Italijani preveč strogo z domačini in jih za vsako malenkost streljajo v množinah. Koj po atentatu so oficirji in vojaki, ki so bili v spremstvu Grazianija, zaeeli oddajati iz samokresov in pušk salve v množice, ki so bile zbrane krog maršala, ko je razdeljeval darove ob priliki proslave rojstva sina italijanskega prestolonaslednika. Ob tej priliki je bilo ustreljenih tam več sto oseb, nad 300 ranjenih in pokolj je bil kriv, da so napadalci ušli v splošni zmedi. — Po dosedanjih poročilih je bil Graziani hudo zadet od drobca ročne granate in ima poškodovan hrbtni mozek. Iz Rima se je odpeljal v letalu v Abesinijo znameniti kirurg profesor Frunoni. Ta bo maršala, ki ni za prevoz, operiral v Addis-Abebi. Zadnji pregnanemu negušu zvesti ras (poglavar) __t.eljen. Že v italijanskoabesinski vojni je povzročal južn: italijanski armadi pod poveljstvom Grazianija največ pcrazov mladi ter vojaško izšolani ras Desta. Po razbegu abesinske vojske se ras Desta ni udal, ni zbežal iz domovine, ampak je na jugu Abesinije s preostanki svoje armade netil upore, napadal italijanske oddelke in je bil sploh organizator ter duša vseh. nemirov v Abesiniji od zasedbe po Italijanih do atentata na maršala Grazianija. Maršal je skušal večkrat zlepa pridobiti Desto, a ta se ni udal. V zadnjem času je imel 15.000 vojakov, proti katerim je bila odposlana kazenska ekspedicija, ki je potisnila Destova krdela po hudih bojih v pokrajino jezer, kjer je prišlo do odločilne bitke, v kateri so z občutnimi zgubami zmagali Italijani. Po porazu se je zatekel Desta v težko dostopno gorovje, kjer so ga Italijani obkolili ter zajeli. Postavili so ga pred vojaško sodišče in dve uri po zajetju je bil ustreljen. Zaplenili so mu štiri topove, 30 strojnic, nad 5000 pušk in zaloge streliva.