NISO NAS IZVOLILI ZA ZDRAHE IN BLOKADE
Poslanec Zbora občin v slovenski skupščini Ivan Kuhar govori za Našo skupnost.
Mnogi poslanci se sklicujejo na vo-Ijo volilcev. Kako ste vi v stiku z njimi?
»Takoj po volitvah smo na občini odprli tako imenovano poslansko pi-sarno. Tam smo poslanci republiške in mestne skupščine dvakrat mesečno čakali, da bi se volilci obrnili na nas s svojimi pobudami, predlogi in vpra-šanji. Čeprav smo o tem nekajkrat obveščali prek javnih medijev, več-jega odziva ni bilo. Sicer smo se redno udeleževali različnih sestankov in raz-prav v krajevnih skupnostih ali na občinski ravni, nekatere smo celo sami organizirali. Šlo je predvsem za razprave o plebiscitu, novi ustavi, sta-novanjskem zakonu, lokalni samou-pravi, pokojninski zakonodaji in druge.«
Brez tesne povezave z občinsko skupščino najbrž ni šlo?
»Tako je. Udeleževal sem se njenih zasedanj, sodeloval pa sem tudi z vod-stvom skupščine in njenim izvršnim svetom, še posebej kadar je šlo za sprejemanje za občino pomembnih zakonov v republiškem parlamentu. Njihove pripombe na posamezne za-kone sem kasneje skušal uveljaviti v zakonodajni proceduri. Eden takih primerov je na primer predlog spre-memb zakona o javni porabi. Iz ob-činske skupščine sem dobival tudi vr-sto delegatskih vprašanj, ki sem jih kasneje postavljal v zboru občin.«
Občina Moste je med prvimi orga-nizirala tudi posvetovanje o novi ure-ditvi lokalne samouprave, na katerem ste tudi vi sodelovali.
»Še preden sem postal poslanec sem precej deloval pri razvoju kra-jevne samouprave. zato me te zadeve še posebej zanimajo. Po sprejetju nove ustave sem se dejavno vključil v delo parlamentarnega odbora za lo-kalno samoupravo, ki je predlagatelj bodoče ureditve lokalne samouprave po evropskih zgledih. Gre zato, da bi iz zdajšnje občine Moste nastala ena
ali več mestnih četrti bodoče enotne mestne občine Ljubljana ter dve sa-mostojni občini: Polje in Zadvor. Obe naj bi obsegali zdajšnje krajevne skupnosti iz vzhodnega dela naše ob-čine.«
Slovenski parlament je zaradi blo-kad in zastojev deležen precejšnje kri-tike javnosti. Kako vi gledate na to?
»Ce so bile na začetku delovanja novega parlamenta velike ideološke-ovire, danes te niso več razlog bloka-dam. Menim, da gre bolj za prestiž nekaterih političnih strank in pa ne-dorečena poslovniška določila. Po drugi strani so v parlament prihajali predlogi zakonov, ki v strankah niso imeli večinske podpore, pa tudi med strokovnjaki ne. Tako smo bili priča izsiljevanju enih poslancev na račun drugih in zavlačevanju sprejetja po-kojninsko invalidskega zakona, za-kona o zadrugah, da o lastninjenju ne govorimo. Zato so se pojavljale tudi obstrukcije in blokada je bila tu. Več bi morali biti koordinacije pa tudi pri-pravljenosti na konstruktivno sodelo-vanje med poslanci. Ne nazadnje se moramo zavedati, da ne moremo za-stopati ozkih sebičnih interesov am-pak interese volilcev, ki so širši. Vo-lilci nam prav gotovo niso dali man-data za razprtije in blokade, pač pa zato, da se po svojih trudimo izbolj-šati splošne še posebej gmotne raz-mere državljanov.«
Kot predsedniku komisije za obrambo vam je bilo najbrž najtežje v času junijske vojne?
»To je res, toda te zadeve so se zame začele že prej. Priča sem bil težavnim pogajanjem z generali v Be-ogradu v komisiji za obrambo zvez-nega zbora, ko je šlo za spremembe zveznega zakona o obrambi in zaščiti in zakona o vojaški dolžnosti. Hkrati smo v Sloveniji pripravljali svoja takšna zakona, se borili, da bi sloven-ski fantje vojsko služili doma, proti nasilnemu odvzemu orožja teritori-
alni obrambi, da o dogajanjih v Pe-krah in v Ljubljani ne govorim. To so bili pravzaprav začetki tistega, kar se je kasneje dogajalo v junijski vojni. V komisiji smo sproti ocenjevali raz-mere in posledice agresije, in moram priznati, doživljali smo težke tre-nutke. Kasneje smo se ukvarjali z novo zasnovo obrambe Slovenije, kajti vojna se je širila na Hrvaškem in v BiH. Sodelovali smo tudi pri pri-pravljanju številnih osamosvojitvenih zakonov in seveda uresničevanju Bri-onske deklaracije. Že takrat smo opo-zarjali, da bo prišlo do večjega pri-toka beguncev iz Hrvaške in BiH. Ta tema je bila sicer večkrat na dnevnem redu komisije. Skupaj z drugimi or-gani in visokim komisariatom za be-gunce skušamo te probleme reševati sproti. Toda z vedno večjim številom beguncev se že postavlja vprašanje meje mogočega, doklej bo Slovenija ta bremena še zmogla, saj že zdaj pride en begunec na 45 prebivalcev Slovenije. Vedeti je treba, da ni malo slovenskih družin, ki so se znašle na robu preživetja.«
Izvolitev novega starega obramb-nega ministra ne kaže na kakšne bi-stvene novosti v obrambni politiki?
»Parlament je že nekajkrat zahteval razpravo o zasnovi nacionalne varno-sti. Pripraviti bi ga morala vlada, toda dogodki so medtem prehitevali, tako je izhodišča zanjo pripravilo državno predsedstvo. Ta temeljijo na ustano-vitvi slovenske vojske, to je teritori-alne obrambe, dokler se v Evropi ne dogovorimo o trdnem sistemu kolek-tivne varnosti. Šele potem bi lahko postopno prešli na demilitarizacijo in s sosednjimi državami sklenili ustrezne pogodbe o miru, prijatelj-stvu in nenapadanju ter v zunanji po- -litiki začeli uveljavljati tako imeno-vano politiko aktivne nevtralnosti.«
Volitve so pred vrati, lunalu boste končali svoj mandat. Boste ponovno kandidirali za poslanca?
»Nove volitve bodo bistveno dru-gačne, kot so bile zadnje. Poslanskih mest bo manj, kandidatov strank pa najbrž veliko. Zaenkrat o morebitni kandidaturi še nisem razmišljal, če pa bo volja v stranki in med volilci, po-tem bi se za kaj takega vendarle odlo-čil.«
JOŽE POGLAJEN