Stev. 253 ¥ Trstu« v nedeljo dne ti. oktobra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredniitvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikeg« Si- 20. !. nadstr. — VM doptii naj se pofcl)a}o uredništvu lista. Nefrankiraiia pisav te m sprejemajo in rokopisi se oe vračajo. Izdajatelj ta odgovorni urednik Štefan Godina. Ustnik konsotcU Usta .Edinosti*. — Tl«k tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge m omejenim poroltvoni v Trstu, ulica Sv. Frančiški Astikega ŠL M. Telefon oredniitva in uprave štev. 11-57. Narolalna znala: Za celo leto........K 24*— m pol leta .............................12*— mm M mesece..........-...... f"T~ Za nedeljska Izdajo za edo leto.......• 5* ca pol leta 2 tO Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-_ vsaka naialjna vrsta............„ 2-_ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Ipr&va In Inseratnl oddelek se nahaNta v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — Pofcnohranilničr.i račun št 841.652. Podrobnosti o zavzetju Antuerpna. - Smrt romunskega kralja Karlo I. BERLIN, 10. (Kor.) Generalni stan ja- i premagati samo večji sektor kake znamenite vlja: Veliki slavni stan, 10. oktobra ob trdnjave, da tako z našim molilnim ognjem 11. uri dopoldne. Cela trdnjava Antwer-1 povzročimo tudi drugim delom nevzdržlji-pen z vsemi utrdbami je v naši posesti. vost KOPENHAGEN, 10. (Kor.) Dopisnik lista »Berlingske Tidende« v Antwerpnu pripoveduje o obstreljevanju mesta sledeče: Obstreljevanje je začelo točno o polnoči z veliko silo. Bombe so kar deževale in sicer vedno in vedno silnejše, najhujše ob 2. uri zjutraj. Zrak je poln skakujočih bomb. atmosfera se trese od brezupno ljutih kanonad, ki jih ni mogoče opisati. Na potu na Holandsko sem videl Ant-werpen v plamenu. Krvavo rudeč odsev je bil nad mestom, ki je razsvetljeval tudi nad njim valeči se gosti dim. Granate so eksplodirale nad njimi kot nebroj zvezd ter trosile smrt in pogubo nad zadnje branitelje mesta. LONDON. 10. (Kor.) Neko poročilo dopisnika »Daily News« v Gentu o bojih na črti Schelde se glasi: Tri cele dni in pretežni del noči so grmeli topovi iz enega brega na drugega. Na 15 milj dolgem prelivu med Termondom in VVetterenom so morale belgijske čete veliko prestati. Ležeče v globokih jarkih so bile večkrat ure in ure izpostavljene šrapnelom. Ambulan-ce so imele vsak dan veliko opravila. Zelo veliko je bilo število padlih častnikov. 2ivci vojakov so bili do skrajnosti razburjeni. Dalje doli proti jugu sem prišel v bližini najljutejšega artilerijskega dvoboja. Tam se je posrečilo sovražniku, ko se je jelo svitati, premostiti reko in poslati nekaj pehotnih stotnij na ono stran. Ko so se belgijski topovi postavili v bojno vrsto, so most takoj popolnoma razstrelili. Streljanje je bilo tako strahovito, da so se mogli oni, ki so prišli preko mosta, rešiti samo v hitrem begu. Belgijci so nadaljevali s streljanjem, dokler niso popoldne začeli odgovarjati nemški topovi in sicer so streljali Nemci s tako gotovostjo, da tega nikoli ne pozabi oni, ki je to doživel. Natančnost nemških strelov je bila strahovita. Granate so spremenile postojanke, ki so nam prej služile v kritje, v pravi kaos. BRUSELJ. 10. (Kor.) It dne 28. septembra je belgijska vlada vsprejela ponudbo, da se za slučaj, če pride do obstreljevanja Antu erpna, po možnosti prizanese zgodovinskim spomenikom mesta. Belgijska vlada je poslala po posredovanju ameriškega poslaništva v Bruslju dne 8. t. m. zvečer, torej skoraj en dan potem, ko se je pričelo obstreljevanje mesta, nemški civilni upravi seznam dotičnih najvažnejših zgodovinskih spomenikov in pa obris mesta samega, na katerem obrisu so bili ti spomeniki posebno zaznamovani. Precejšnje število takih obrisov, na katerih so bile zaznamovane tudi bolnišnice in dobrodelni zavodi, je civilna uprava taktu odposlala zapovedniku oblegajočih čet, kateri jih je še isto noč poslal naprej na posamezne pozicije artiljerije. BERLIN. 10. (Kor.) Zbog padca Ant-uerpna vlada v mestu veliko navdušenje. Vsa poslopja so v zastavah. Strokovnjaški krogi trdijo, da pomeni tako slavno izvojevani padec Antuerpna, ki je po velikosti druga svetovna trdnjava, katere utrdbe so bile v pravem pomenu besede moderne, dogodljaj, ki ga je prištevati med najslavnejše utrdbenih bitk vseh časov. LONDON. 10. (Kor.) Kakor poroča list »Times* iz Roser.daala, je poslalo hoiand-sko višje poveljništvo 1200 z živili preskrbljenih vojakov na mejo. ROTTERDAM 10. (Kor.) Dopisnik lista Rotterdamscher Courant«, ki ie včeraj zapustil Antv.erpcn, javlja iz Rosen-daala z dne 9. t. m.: Zjutraj so začeli Angleži umikati se proti zapadu. Belgijci so zapalili včeraj pet shramb za petrolej, da bi ne prišle v nemške roke. Potopili so tudi vse z žitom naložene ladje. Tudi več drugih ladij so potopili, da bi onemogočili prevoz po reki Scheldi. Različni nemški listi o padcu Antuerpna. BERLIN 10. (Kor.) K padcu Antwerpna piše „ Berlin er Tageblatt": Eno najvažnejših sveto* nh utrdb smo iztrgali sovražniku v komaj 12 dneh. Za belgijskim braniteljem je Premaganje Antwerpna v enajstih dneh vsebuje v sebi kal premaganja Pariza Padec Antwerpna je tak udarec, da isti ne vrže ob tla samo Belgijcev temveč zadene v živo tudi Angleško. Antwerpen je predstavljal glavo mostu za napad Angležev proti našemu boku ali našemu hrbtu. V Antwerpnu so se zaslepljeni BHgijci čut li skoraj v direktnem angleškem varstvu. Angleška pomoč se je izka/ala ničvredno in ni mogla zadržati usode Antvverpna, še manj pa odstraniti isto. V naše posebno začudenje je, da je tudi Angleška direktno vpletena v ta poraz. „Kreuzzeitung" piše V strategičnem pomenu je padec Antwerpna za Nemčijo ravno tolike vrednosti kakor Hindenburgove zmage v vzhodni Prusiji. Ovacije pred nemškim konzulatom na Dunaju vsled padca Antwerpna. DUNAJ 10. (Kot.) Pred nemškim konzulatom je prišlo danes vsled padca Antuerpna do prisrčnih ovacij od strani velike zbrane ljudske množice. Prepevali so »Die VVacht am Rhein« in cesarsko himno. Angleški letalec vrgel v Dusseldorfu na shrambo za letala bombo. BERLIN 10. (Kor.) „Reinisch Westfalische Zeitung" piše iz Essena: Angleškega letalca, ki je v Dfisseldorfu vrgel bombo na novo shrambo za letala, so že v daljavi zapazili in streljali nanj. Iz shrambe za balone so streljali nanj s šrapneli in puškami. V bližini shrambe se je letalec spustil na tla, tako da se je mislilo, da je zadet. Očividno se je hotel na ta način samo izogniti ognju, da bi tako s svojo bombo lahko boljše zadel. Letalec je vrgel bombo in zadel shrambo približno v sredi strehe. Takoj se je pokazal plamen in deset minut se je valil kvišku gost d m. Od zunanje strani ni na shrambi ničesar zapaziti. Domneva se da gre za izdajo, ker je letalec moral vedeti, da je 2e tri dni spravljen v shrambi en Zeppelin. Po verodost jnih izpovedbah Zeppelin ni bil na-poljen s plinom. Volne sUn Nemčije. LONDON 9. (Kor.) Vojaški poročevalec lista »Morningpost« piše: Odkod jemljejo Nemci Čete, da svoje vojne črte tako raztegujejo, medtem ko vzhodno od Može protinapadajo, je tajnost, ki je sedaj ni mogoče razjasniti Potrebna posledica tega je, da si moramo predstavljati, da vojne sile Nemčije še dolgo niso vse razvite. Za izvežbanimi četami prve in druge vrste in starimi črnovojniki je približno 100.000 na pol izve ž ban i h in 5 milijonov še neizvežbanih mož, ki so po svoji starosti v potrebi obvezani vojaški službi. Ruski friMorski brodovje. BUKAREST, 10. (Kor.) Kakor poročajo listi, se je rusko brodovje, obstoječe iz osmih velikih in desetih majhnih enot, včeraj dopoldne pokazalo pri KonstancL Brodovje je plulo proti jugu. BUKAREST, 10. (Kor.) Romunska pomorska parobrodna družba je ustavila promet Konstanca-Carigrad. Car se Je vrnil z bojišča. PETROGRAD, 10. (Preko Berlina.) Car se je vrnil s poseta aktivne armade v Carskoje Selo. Tekom svojega bivanja na bojišču je car sprejel poročila velikega generalnega štaba ter armadnih poveljnikov Russkega in Ivanovega. Poleg tega je car posetil mesta Rovno, Brešc Litow-ski, Bjelostok in Wi!no ter trdnjavo Osso-wiec. V Rovnem in Wilni je car posetil ranjence v lazaretih. Amerikansko tihomorsko brodovje odplu-lo na Filipine. STOCKHOLM, 10. (Kor.) Iz Newyorka poročajo brzojavno, da je skoraj celo se-veroameriško tihomorsko brodovje od-plulo na Filipine. Odkar so Japonci zasedli Filipine, so v izmenjavah važne brzojavke med ameriški, angleško in japonsko vlado. Kari l.v kralj romunski, umrl. BUDIMPEŠTA 10. (K,) Ro- munski kralj Karel je danes zjutraj umrl. Karel L, Eitel Friderik Cefirin, kralj romunski, je bil rojen 20. dne meseca aprila I. 1839. v Sigmaringenu kot drugi sin kneza Karla Antona Hohenzollernskega in je vstopil leta 1857. v prusko armado. Stud ral je na vseučilišču v Bonnu, je potem napravil daljša potovanja in se je udeležil pozneje vojne proti Dancem leta 1864. Bil je ritmoj-ster v 2. gardnem dragonskem polku, ko so mu Romuni ponudili romunsko knežjo krono. Meseca aprila leta 1S66. je bil izvoljen za dednega romunskega kneza. 22. dne majnika istega leta je prispel v Bukarešt in 12. dne meseca julija je prisegel na ustavo. Prvo desetletje njegovega kneževanja je bilo zelo težavno, ker se je moial boriti proti notranjim nemirom v svoji driavi. Nato je sledila rusko-turška vojna, v kateri so romunske čete hrabro sjdelovale. Pri Plevni, kjer so romunske čele odločile zmago nad Osmanom pašo, je imel kralj K^rel vrhovno poveljništvo nad združen mi romunskimi in ruskimi oblegovalnimi četami. Romunske. Berolinski kongres je potruil ta ukrep in 26. marca leta 1881. je bila Romunska povišena v kraljevino. Kralj Karel se je leta 1869. poročil z Elizabeto, princezinjo W edsko, ki je znana v pisateljskem svetu pod imenom Carmen Sylva. Iz tega zakona se je por. dila samo ena hčerka, ki pa je umrla. Ker ni imel kralj K: rel lastnih potomcev, je poskrbel za to, da je bil za prestolonaslednika določen njegov netjak princ Ferdinand, drugi sin kraljevega starejšega brata kneza Leopolda Hohenzollet nskega. Prestolonaslednik se je leta 1893. poročil z Marijo, najstarejso hčerjo vojvode Edinbu škega Najstarejši potomec iz tega zakona, princ Karel, je sedaj po svo- Karel, do teuj-j samo knez romunski, je takoj v začetku vojne proglastl samostojnost je/da ^je nastopilalmrrvsiedIrčne" kapi! sestanek se je vršil 14. dne meseca junija t. 1. in se je tedaj sklenila zaroka prestolonaslednika Karla z drugo hčerko ruskega carja, veliko kneginjo Tatjanovo, ki naj bi dobila za doto precejšen kos ruske Besa rabi je. V sedanji vojni je Romunska, gotovo pred vsem po prizadevanju umrlega kralja Karla varovala strogo nevtralnost, in prav tako je upati, da ostane nevtralna tudi pod novim vladarjem. Da se je Romunska v kratkem času svoje samostojnosti povzdignila v vsakem pogledu na tako visoko stopnjo duševnega in materijelnega napredka, s kakoršniin se ponaša danes kot vodilna država na Balkanu, je zasluga kralja Karla, ki je znal modro in previdno krmiti svojo državno ladjo skozi vse klečeti evropske politike. Romunska ga bo gotovo vedno slavila kot svojega osvoboditelja in preroditelja. Smrt Je nastopila nenadoma. BUKAREŠT 10. (Kor.) Vest o kraljevi smrti je napravila v vseh krogih glavnega mesta tem večji vtisk, ker je bilo zdravstveno stanje kraljevo še snoči boljše, nego prejšnje dni. Poslabšanje kraljevega stanja je nastopilo davi tako hitro, da je telesni zdravnik Mamulea proti polisedmim zjutraj mogel ugotoviti uspeha. Dežeia se je pod njim mogočno razvila v kulturnem pogledu in dosegla ponoven napredek v gospodarskem življenju. ljudski naobrazbi in na polju vojaštva. Žalosti romunskega naroda, ki je izgubil modrega in velikega vladarja, boli visokodušne soproge pokojnikove, kraljice Elizabete, in vse kraljeve hiše sc priključujejo globoko ginjene vse prijateljske dinastije in vsi prijateljski narodi. Nikjer se ne občuti ta žalost bolj nego v avstroogrski monarhiji, katere vzvišeni vladar obžaluje smrt dolgoletnega, zvestega prijatelja in v katere mejah je bil sedaj blago zasnuli visoki gospod često pozdravljen kot veledobrodošel in vele-čislan gost. BUDIMPEŠTA 10. (Kor.) Vse časopisje izraža globoko žalost na smrti kralja Karla. »Pester LIoyd« pravi: Tolaž-Ijivo vpliva vočigled težke izgube misel, da njegovo življensko delo preživi kralja Karla. Vest o smrti romunskega kralja v Beroiinu. BEROLIN 10. (Kor.) Vse časopisje posveča umrlemu kralju Karlu tople po-smrtnice, v katerih naglasa, da smrt vi-sokozaslužnega in v vsem svetu cenjenega vladarja v trenutku najvišje mednarodne napetosti pomenja izredno veliko izgubo. Časopisje proslavlja zasluge romunskega kralja, kateremu je Romunska dolžna zahvalo na svoji ekzistenci kot moderna država in poudarja njegovo ulo-go nepristranskega posredovalca in miroljubnega stvaritelja na Balkanu. Soglasno poudarjajo listi, da je kralj Karol, varujoč interese svoje države, od začetka svetovne vojne, vkljub vsem vabam držav tro-sporazuma zastavljal vse svoje moči za nevtralnost Romunske, in izražajo najgloblje prepričanje, da bo dedič njegovega prestola tudi dedič njegove politike. Proglasitev novega kralja. BUKAREST 10. (Agence Telegraphi-que Rumaine.) Parlament je sklican za jutri. Dedni princ Ferdinand priseže pred poslanci na državno ustavo. Po tem slovesnem činu se proglasita dedni princ za romunskega kralja in dedna princezinja za romunsko kraljico. Princ Karol postane dedni princ. Posebna izdaja uradnega lista priobči proglas na narod. stala Angleška, lahko se reče z dvignjenim lem ki si položi kraljevo krono na bičem. Kjer se je v belgijskih srcih le vzbu- S,avo v 59 ,etu SVW starosb (rojen 24 avgusta 1865. 1), podedoval prestolonasled-ništvo. Umrli kralj Karel je kot nemški princ dila misel, da bi se s kapitulacijo napravi! konec brezpomembnemu rušenju in prelivanju krvi tam je Britanija vložila svoj .veto". Vsi so morali ubogati, tudi kralj. Zato pe 1 in bližnji sorodnik nemškega cesarja žive! 1— ~ v najožjem prijateljstvu z Nemčijo in ž njo zvezano Avstrijo vse do zadnjih časov, ko je začela Rusija čim dalje, tem močneje vplivati na javne razmere na Romunskem. Ruski vpliv na Romunskem je dosegel svoj višek v balkanski vojni, v kateri si je Romunska, predvsem s privoljenjem Rusije, osvojila del dotedaj bolgarskega ozemlja, ko se je vršil v Konstanci oni zgodovinski sestanek med kraljem mora sedaj mesto, polno življenja in ljubače delo, veliko trpeti in kletev iz tisočerih in tisočerih ust se bo nekega dne razlegala tam preko preliva. „Vossisci e Zeitung" piše : Mogočnost tako silovitega napada na Antwerpen je bila dana s tem, da Nemci razpolagajo z močnejšimi' topovi, ki so v kratkem času razbili vsa k/i' i in razrušili vsa zidanja „Oeutsrhe Tageszeitung" piše : Padec Ant v.erona dokazuje, da nam je treba direktno Karlom in ruskim carjem Nikolajem. Ta Avstrijsko poslaništvo je dvignilo zastavo na pol droga. Vtisk v Bukareštu. BUKAREŠT 10. (Kor.) Vest o smrti kralja Karla, o kateri so izvedeli široki sloji prebivalstva po posebnih izdajah časopisov, je povsod napravila pretresujoč vtisk. Javna in zasebna poslopja so izobesila žalne zastave. »Universul« piše: Kakor strela nas je zadela vest o smrti ljubljenega kralja. Danes, ko se je vse naše upanje obračalo k njemu, je iztrgala kruta usoda voditelja moderne Romunske iz naše srede. Ministri so se sestali danes zjutraj k ministrskemu svetu in so nato odpotovali v Sinajo. .Vtisk smrti kralja Karla na Dunaju in v Budimpešti DUNAJ 10. (Kor.) »Wiener Abendpost« piše: Iz Bukarešta nam je dospela pre-tresuioča žalostna vest, da je umrl danes zjutraj romunski kralj Karel. Sredi sve-tovnozgodovinskih dogodkov je bil odpoklican vladar, ki je skoraj pol stoletja modro, vdano in z največjim uspehom vodil usodo svoje države. Kralj Karel je štel med najznamenitejšimi vladarji našega časa. Neumorno skrben, delaven vladar, znamenit vojskovodja, daleko viden državnik: kot tak je v 481etih svojega vladanja vodil Romunsko od uspeha do Bolgarske vesti o trpinčenju Bolgarov v grški Macedoniji dementirane. DUNAJ 10. (Kor.) List »Politische Kor-respondenz« objavlja razglas grškega poslaništva, ki izrecno dementuje od Bolgarov raztrošene vesti glede grozodejstev tolp v grški Macedoniji in pa trpinčenje Bolgarov in Muzelmanov v imenovani pokrajini. Ukrajinski odposlanci na Bolgarskem. SOFIJA 9. (Kor.) »Kambana« pozdravlja prihod obeh odposlancev odbora za osvoboditev Ukrajincev, lvovskega odvetnika Hankie\vicza in kapelana Me-leuskega. Odposlanca sprejemamo po Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo z zadovoljstvom sprejeti topli izraz zveste udanosti, ki ga je sporočilo vaše blagorodje v imenu prve, v vojnem Času se vršeče glavne skupščine mestnega odbora glavnega in prestolnega mesta Budimpešte, in izreka za izraz vdanosti, izrečen povodom požrtvovalnega državljanskega delovanja mestnega odbora v sedanjih resnih časih, najrnilostljiveje naj-prisrčnejšo zahvalo. Po Najvišjem nalogu: Daruvary. Brzojavka nadvojvode Friderika budini-peštanskemu županu. BUDIMPEŠTA, 10. (Ogr. kor. urad.) Od vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika je prispela županu sledeča brzojavka: V imenu vseh prpiadnikov na bojišču stoječe oborožene sile izrekam vam, gospod župan, kakor tudi mestnemu odboru glavnega in prestolnega mesta Budimpešte prisrčno zahvalo na izrazih lojalnosti, iz-virajočih iz globokega patrijotičnega čustvovanja. Domovina bo mogla biti ponosna na svoje sinove. Nadvojvoda Friderik, general pehote, vrhovni poveljnik. Sožalje cesarja grofu Montecucoli. DUNAJ 10. (Kor.) Cesar je bivšemu poveljniku mornarice, grofu Montecucoli, izrazil ob priliki smrti njegove soproge v prisrčnih besedah braojavno sožalje. Kolera. DUNAJ 10. (Kor.) Sanitetni oddefek ministrstva za notranje zadeve razglaša: Dne 10. oktobra se je bakterijologično dognalo na Dunaju pet slučajev azijatske kolere, po en slučaj v Ljubljani, Brnu in Velikem Njemšicu (okraj Auspitz). Na Dunaju, v Ljubljani in Brnu gre za iz gališkega bojišča vrnivše se vojaške osebe. V Galiciji sta bila, kakor povzemamo iz 10. t. m. došlih poročil, po dva slučaja v Krakovu in Ropi (okraj Gorlice), štirinajst slučajev pa v Novem Sandecu. Gre izključno za vojaške osebe. Papežev državni tajnik umrl. RIM, 10. (Kor.) Agenzia Štefani javlja: Kardinal državni tajnik Ferrata u-mira. RIM, 10. (Agenzia Štefani.) Kardinal državni tajnik Ferrata je ob 2.05 popoldne umrl. Kardinal se je zavedal do zadnjega trenotka in se je na ginljiv način poslovil od svojih sorodnikov in prijateljev. Solun okužen. PARIZ, 10. (Kor.) Agence Havas poroča iz Soluna, da je zdravstveni urad označil Solun za okužen s kugo. Pogreb kneza Schvvarzenberga. TREBONJ 10. (Kor.) Danes ob U dopoldne se je vršil pogreb kneza Adolfa Josipa Schuarzenberga. Kot zastopnik Nj. Veličanstva je bil navzoč najvišji dvorni hlevar grof Kynski, kot zastopnika vla- de pa naučni minister Hussarck in trgo-bratsko, piše list, ker sta zastopnika u- [ vinski minister Schuster. krajinskega naroda, ki je Bolgarom ljub, čigar velik del pa vzdihuje v krutem suženjstvu ruskega carstva in ki je dal človeštvu pesnika narodnega žalovanja in tipanja. Tarasa Ševčenka. Naši ukrajinski slovanski bratje molijo danes, da bi bila premagana vojska ruskega carizma, ker to pomenja osvoboditev Ukrajine. Proii zatiranji! Bolgarov v Macedoniji. SOFIJA 9. (Kor.) »Agence Tel. Bulg.<; javlja: Sporočilo tiskovnega vodstva poroča, da je bolgarski poslanik v Nišu pred kratkim posredova! pri srbskem ministrskem predsedniku zaradi neznosnega vladnega ravnanja , ki ga morajo trpeti Bolgari v Macedoniji. Svoje posredovanje je gotovo podprl z nepobitnimi podatki. Sodeč po komentarjih, ki so izšli v srbskem časopisju, ni našel ministrski predsednik Pašić v svojem odgovoru dovolj prepričevalnega izraza niti dovolj prepričevalnih dokazov, da bi zavrnil pritožbe bolgarskega poslanika ali jim pa ugodil. Srbsko časopisje navaja proti vsem upravičenim pritožbam in protestom Bolgarov pravljico o navadno po bolgarski vladi vzdrževanih četah. ltaiijanskc-bolgarski sporazum SOFIJA 10. (Kor.) »Agence Tel. Bulg.« javlja: Objava »Makedonije«, lista, ki v grškem jeziku izhaja v Solunu, da se namreč italijanski odposlanci nahajajo v Sofiji v svrho, da bi sklenili italijansko -bolgarski sporazum glede skupne akcije, je popolnoma izmišljena. Cesarjev odgovor na udanostno brzojavko budimpeštanskega župana. BUDIMPEŠTA, 10. (Ogr. kor. urad.) Kot odgovor na udanostno brzojavko glavnega mesta Nj. Veličanstvu je prejel župan dr. Barczy iz kabinetne pisarne sledečo brzojavko: Borza. LONDON, 9. (Kor.) Razpoloženje na cestni borzi je bilo slabo; konsoli so notirali nižje. Akcije domačih bank so se držale trdno; tudi inozemski državni papirji so imeli v obče trdno stališče. Prednost sta imeli amerikansko in japonsko posojilo. Promet v amerikanskem papirju je mrtev. Canada-Pacific akcijo so imele medlo tendenco. Anteerpen — Pl« Spomini ob smrti romunskega krsiia Karle I- Včeraj zjutraj smo prejeli brzojavno vest, da je padel Ant\verpen, najmočnejša in z vsemi mogočimi modernimi obrambnimi sredstvi utrjena belgijska trdnjava. Komaj osem dni se je mogla ta trdnjava upirati strahovitemu ognju iz velikih nemških oblegovalnih topov. Danes je trdnjava že v nemških rokah. Prav tako včeraj, v prvih popoldanskih urah pa je prispela vest, da je umrl romunski kralj Kari L Nehote nam prihaja tu v spomin obleganje drugega utrjenega mesta, pri katerem je aktivno sodeloval umrli romunski kralj, ki pa se je vršilo v vse drugačnih razmerah in ki je trajalo dolge mesece, preden ste združeni, pod vrhovnim vodstvom kralja Karla, tedaj še samo kneza romunskega, stoječi armadi, romunska in ruska, dosegli svoj cilj. Bilo je to obleganje — Plevne v rusko-turški vojni leta 1877. Bilo je 21. dne meseca julija tistega leta, ko se je bila prva velika bitka pri Plevni med rusko-romunskimi četami in turško armado, ki jo je pripeljal iz Vidina Osman paša. Od tedaj so se začeli boji okrog Plevne, ki so trajali vse do 10. decembra; skoraj celih 5 mesecev. Pet ve- Stran II. »EDINOST« St 253. V Trstu, dne II. oktobra 1914. likih bitek je bi.'o in nešteto napadov, izpadov, naskokov in protinaskokov. Tisoči so padli na obeh straneh, a končno je le prisililo pomanjkanje živeža hrabrega Osni an pašo, da je zadnjikrat poizkusil prodreti s svojimi Četami oblegovalno armado, kar se mu pa ni posrečilo, temveč se le mora! udati z vso svojo vojsko. O zaključku te velike plevenske tragedije je tedaj pisalo petrograjsko »Novoje Vrem-ia« takole: 9. decembra zvečer se je koncentrirala armada Osman paše ob Vidu. Nepotrebno orožje so shranili po cerkvah, nekaj baterij fe pustilo svoje topove na nfihovih mestih, da bi bilo gibanje lažje, drugod pa so napravili preseke v baterijah, da bi tako lažje odpeljali topove. Noč je minula v napornem delu in pripravah za boj. Do zore se je Turkom posrečilo s pomočjo voz in desk zgraditi dva mostova. Ob zori so Turki — bilo jih je 40.000 — prekoračili Vid in so se vrgli na tretjo grenadir-sko divizijo, da bi prodrli proti Berkovici, kjer so imeli Rusi močno utrjene pozicije. Skrajno ljut boj je trajal štiri ure. Utrdbe so prehajale iz roke v roko. Zmagoslavni klici »hura« so se izmenjavali z zmagoslavnimi klici »Allah«. Prvi naskok je naletel na sibirski grenadirski polk, ki se je boril z-obupno hrabrostjo in je bil takoj ojačen z rezervami. Med Turki je končno nastala zmešnjava in ruske rezerve so jih vrgle. Tedaj je dospel s svojimi četami general Skobeler in je zasedel Turkom za hrbtom redute, kjer so mislili, da se bodo mogli zakriti in zopet braniti. Rusi so vedno boljinbolj obkoljevali Turke. Na obeh straneh so se borili naravnost junaški. Ob 9 dopoldne so prodrli Rusi v zapuščeno Plevno. Turki so se borili še vedno. Osman paša je poizkusil najskrajnejše. Postavil se je na čelo svojim četam in jih popeljal, vse potegnivši za seboj, k naskoku. Tedaj ga je zadela kroglja. Skupni napad ruskih čet je dovel Turke do obupa. Uvideli so, da jim je nemogoče prodreti, in so razvili belo zastavo. Zaradi megle pa ni bilo mogoče videti bele zastave in Rusi so napadali še dalje. Drugič in tretjič so že pokazali Turki belo zastavo. Nihče ni več mogel pre-dreti bližajoče se verige. V tem pa se je ranjeni Osman paša dal odvesti na brzojavno postajo in ukazal četrtič, naj se razvije bela zastava. Tedaj se je ustavil boj----. K neckij, ker doslej še niso dospeli od njegove visokosti vrhovnega poveljnika ni-kaki ukazi, more sprejeti le popolno, brezpogojno vdajo Vas samega in vse vaše armade. Osman paša je pozorno poslušal te besede in se nato globoko zamislil . . . Čez nekaj časa je močno dvignil glavo in rekel počasi in mirno, obrnjen proti svojemu zdravniku: — Dnevi niso vsi eaaki; dan sledi dnevu, toda drnc ni podoben drugam: eden je — srečen, drugi Je nesrečen . • • Nato je pogledal generala Strukovega in dostavil z zatajenim vzdihom lahno sklon i vsi glavo: — Podvrgavam se željam vrhovnega poveljnika vaše armade. Mirno je izpregovoril Osman paša te besede, ki so ga stale gotovo že velik notranji boj, in bolesten izraz mu je zaigral na obrazu. Strukov je nato takoj poslal po generala Ganeckega. Zdravnik je v tem dokončal svoje delo. Pol ure pozneje je prišel general Ga-necki. Stopajoč čez prag je stari general, ki je pravkar zmagal v usodnem boju, snel svojo finsko čepico ter je s prirojeno preprostostjo starega vojaka podal odkrito in dobrosrčno Osman paši svojo roko. — Čestitam vam! — je rekel, kakor vedno, glasno in kratko, prijazno zroč v turškega poveljnika. — Čestitam! Obču-dovalno ste vodil naskok . . . . ! Zau kažite, da vojaštvo odloži orožje. Nato se je vsedel na klop poleg Osman paše. Nastal je molk. Nihče ni izpregovoril niti besedice. Le tupatam sta se nasprotnika poizvedovaje spogledala. Molk je postajaj že mučen. Dasiravno so turški paše slišali zadnjo željo generala Ganeckega, se vendar ni upal nihče ukazati, naj se odloži orožje. — Ekscelenca, — se je obrnil končno Strukov h generalu Ganeckemu. potegnivši uro iz žepa, — je že pet ura, prepozno bo ... . Ali ne daste izvršiti svojega ukaza? Nato je general Ganeckij dal po svojem tolmaču ponoviti svojo zahtevo. Osman paša je s težavo dvignil roko in je, obrnivši se proti Adil paši, pokazal molče proti vratom. Adil paša se je poklonil spoštljivo, a žalostno, položivši obe dlani na prsi, in ,o je ponehal boj, je bil ruski brigadni | je odše, z generalom Strukovim iz sobice, general Stuskov prvi, ki se je sesel z od 1 poslancem Osman paše, Tevtik pašo, in je nato odšel v neko čuvajnico, kjer se je nahajaj Osman paša. Bil je kritičen moment. ko je general Strukov s svojim malim spremstvom prijahal do turških čet. Na tej in na oni strani so staJi tisoči, s puško v roki. Najmanjši nesporazum, nepreviden strel v zrak. bi bil zadostoval, da zopet zahrumi boj z vso besnostjo. Preko celih kupov mtrvecev je jahal general Strukov. Vrste tisočerih vojakov so se odprle pred njim, a zopet takoj sklenile. Okrog cestne čuvajnice, v kateri se je nahajal Osman paša, je bilo vse polno turških častnikov, paš, bejev, zdravnikov in pobočnikov. Strukov je skočil s konja in vstopil v čuvajnico. Sobica je bila ubožna, vsa zakajena in je imela le dve okenci. Sredi sobice je sedel na leseni klopi Osman paša. Ranjeno levo nogo je držal golo na pločevinastem zaboju za patrone in njegov telesni zdravnik Kasib bej mu jo je obvezoval. Ko je Strukov vstopil, je Osman paša počasi vsial, ga pozdravil po vztočno in mu prvi ponudil roko. — Ranjen ste: prosim, sedite, general! — je pripomnil Strukov in pomagal Os-raanu, da se je vsedel. Nato se mu je Strukov predstavil. Govorila sta francoski, da- da izvrši zadnji ukaz svojega nesrečnega poveljnika. Nato je Osman paša vstal, se zdrznil, kakor bi ga bil pretresel mraz, nato pa hitro odpel sabljo, se z dolgim pogledom poslovil od nje ter jo izročil Ganeckemu. V tem pa je Adil paša zunaj naznanil zadnji ukaz poveljnikov, naj moštvo odloži orožje. Ukazu je sledil silno kritičen trenotek nemega odpora. Mase turškega vojaštva so obstale, kakor bi jih omamil strah. Čule so dobro nujna povelja Adil paše, toda nihče ni niti pomislil, da bi odložil orožje. Morali so posredovati častniki, ki so prvi vrgli na kup svoje sablje in revolverje in nato odšli k svojim oddelkom, da tudi te prisilijo, da store e-nako. Očividno nejevoljno in počasnih, lenih korakov so se končno začeli vojaki z vseh strani zbirati ob cesti in tamkaj odlagati svoje orožje. Trdo, ostro je zvenelo. ko je padalo orožje na orožje. Ne-številne solze so mu sledile .... Tako je bilo v času, ki nam je znan le še iz zgodovine. Tako nekako romantično zveni to poročilo, a kako moderno je padel Antvverpen. Ali bo tudi o tem padcu pisala zgodovina tako, kakor piše o padcu Plevne? ložaju se nahaja mesto po tridnevnem ruskem gospodovanju v njem. V svoje pomirjen je je mogel ugotoviti, da so bile vesti o ruskih nasilnostih zelo pretirane. Na poslopjih v mestu niso Rusi napravili ni-kake škode, dasiravno so prišli v mesto z namenom, da bi ga razstrelili. Kako je prišlo, da so opustiti ta svoj namen, poroča »Pester Lloyd«: Ko |e predstraža prihajajočih ruskih čet, pričuvna patrulja, ki jej je poveljeval častnik, prispela v mesto, jo je sprejel namestnik mestnega župana, Dobay, ki je v svojem nagovoru na poveljnika patrulje prosil, naj ruske čete prizanašajo mestnemu prebivalstvu, in je podal s častno besedo potrjeno zagotovilo, da v Marma-ros-Szigetu ni nikakršnih avstro-ogrskih čet. Ruski častnik je odgovoril: — Dobro je, da ste mi povedal to. Prepričam se. ali vaše besede odgovarjajo resnici. Če odgovarjajo, ostane mesto nedotaknjeno. Vsekakor je bilo pametno, da ste mi takoj povedal to, kajti sicer bi bili mislili, da so še skrite tu avstrijsko-ogr-ske čete. In Če bi bilo to res, je bilo izdano povelje, da se mesto začne takoj obstreljevati. Vašo izjavo sporočim po jezdecu generalu in prepričan sem, da obstreljevanje izostane. Poslopjem v mestu se torej ni zgodilo nič zlega, bolj pa so trpela stanovanja in trgovine, v katerih se je mnogo plenilo, kar pa gre večinoma na rovaš kmetskih tolp iz Galicije in pogorskih vasi, ki so prispele v mesto za ruskim vojaštvom in so plenite zlasti živila. V poslopju velikega županstva se je nastanil ruski general s petimi častniki in dvainsedemdesetimi vojaki. General je izdal strog ukaz, da se mora čuvati poslopje in vse, kar je v njem. Poslopje je bilo tedaj, ko so prišli Rusi, prazno, ker so se oblasti že preje preselile v Huszt. Samo neki star županijski pandur, po imenu Szer,drey, je še ostal tamkaj. Szendrey pripoveduje, da so si dali ruski častniki po njem odpreti veliko županijsko zbornico in so tamkaj nastanili svojo pisarno. Častniki so ogledovali v zbornici viseče slike prejšnjih marmaroških velikih županov in so si dali pripovedovati vse, kar! je Szendrey vedel o njih. Slika sedanjega državnega tajnika v notranjem ministrstvu, barona Žige Perenyija, ki je bil preje veliki župan marmaroški, pa še ni visela na steni, ker je bilo odkritje slike nameravano šele v kratkem. Rusi so vpraševali, koga kaže slika, in ko so dobili odgovor, je menil general: — Baron Perenyi . . . Da, poznamo ga iz marmaroškega procesa. V podžupanovi uradni sobi so našli po odhodu Rusov vse prav tako, kakor je ostalo tedaj, ko je uradništvo zapustilo poslopje. Vložni zapisnik podžupanov je ležal odprt na mizi prav na istem mestu, kakor je bil prej. Niso pa bili Rusi tako človekoljubni v bližnjih krajih. Posebno v Akna Sugatcrgu in Portfalu se je mnogo plenilo. Veliki župan spravlja sedaj vse zopet v red. Polagoma se vračajo upravne oblasti, ki so se prej umaknile v Husz. Pošta, brzojav in telefon se morajo zopet urediti in javna varnost zopet vzpostaviti. Nato šele se bodo mogli vrniti v mesto tisoči beguncev. Odvetnika naznanjata preselitev pisarne v Dunajsko ulico (Via Vienna) štev. 10, I. nadst. v bližini „Narodnega doma14. t M. Aite nasledniki Irst, ulica Nuova 36—38. Priporočata cenjenim odiemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnega blaga za poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. - Se priporočata kot Slovenca O* Milic, F. SuSmelj. & to c O i NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU registrovana zadruga z omejenim jamstvom Nova ulica štv. 13., II. nadstropje. Nova ulica štv. 13, II. nadstropje SST. ~ vloge na knjižice 41|* - 43|« - 5°|. Daje posojila na menjice in vrednote na mesečna alf ted. odplačila. Eskomptuje trgovske menjice. Prodaja srećke na neictnc obroke Prodaj« sretke na mcseCnr obroke ni bil popolnoma siravno Osman paša zmožen francoščine. — Prihajam semkaj. — je dejal Stru-Kov. — na povelje generala Ganeckega, da čestitam vaši ekscelenci na sijajnem naskoku in obenem javim, da general Ga- PODLISTEK Vihar in tišina. Provel iz laifin« M. C. Vem, Fulvia, prosim vas oproščenja za Rusi v Mormarosu. Iz Budimpešte javljajo: Veliki župan Ladislav Nvegre, ki je s svoiim uradnikom med prvimi prispel v mesto, ko so ga Rusi zapustili, je smatral za svojo najnujnejšo nalogo, da ugotovi, v kakem po- to. Ali potrebno je, da se odkrito poraz-| nosti kusu. Žal pa, da to ni možno. In s komur izmej nas se zvežete, boste vedno v večnem obžalovanju objokovali drugega. Povesila scin glavo, kajti občutila sem I resničnost njegove sodbe in jokala sem i malce grenko. Dospela sva do vrat naše j hiše. VVeifard mi je ponudil roko in re-jkel: »Zdravstvujte, Fulvia!« Srce in duša sta mi bila polna hvalež- in govoriva, da se izogneva nesporazum- < cel svet kesa. Govorila bi rmi bila rada lepili STvari. Povzdignila sem o- MMm y§šii. Poroka. Danes se poroči g. dr. Anton Vaga i a, c. kr. poštni komisar, z gco. Elzo Rapotčevo. Novoporočencema iskrene čestitke in obilo blagoslova! Poziv odpuščenim črnovojnikom mornarice. Ces. kr. namestništveni svetnik razglaša: Vsi črnovojni zavezanci prvega dobnega razreda, ki so služili pri vojni mornarici in so se ob razglasu mobilizacije predstavili, bili pa odpuščeni z opazko v črnovojniški knjižici: »Za črnovojniš-ko službo nesposoben — domov odpraviti«, se pozivljejo, da se v ogib kazenskih posledic predstavijo nemudoma pri c. kr. okrajnemu poveljništvu domobranstva v Pazinu, da se končno dožene njih eventualna nesposobnost za službovanje. Popravek. Pogreb pok. Josipa Vatovca se vrsi danes ob 2l/i P poldne in ne ob 3 kakor je bilo pomotoma naznanjeno. Poreško-puljski škof obiskal ranjene in bolne vojake v Trstu. Včeraj dopumrK ie □□□□ i! STOKOVA P » r K 8. uljudno priporoča. Trst, ulica Molin pkeolo št. 19 (tik kavarne Nuova Yorh) ■ ■ T •»»»i ■ □□□□□□□□ Ugodna prilika! Ugodna p?!iika! Vse v trgovini s pohištvom uliZB deiSa Caserma štev. 4 nahajajoče se pohištvo, €ššwaiii £n dr. prodaja ss po neveirlel^s rs^kšh een^N. Nih(« naj ne zamudi vpe-abiti te IZMKREONO UCODNE PRILIKE! Slovenci! Slovani I NaiJirojie ob vsnKi priliki za družine upohllconceu! in v prostorih društva rAustria4 Isa&SES ^poldne os 4 in pol Eonoolteo šolsko slaunostt v des-nmi „tMnesa Doma" v Trstu! Komet vojnega leta. Med številnimi kometi, ki so se pojavljali v zadnjih časih, ako smemo tako reči, pridobil največjo popularnost. To nebesno telo, čegar 75 letni periodični čas obkroževanja je bil do temnega starega Ali si bolan?« sem vpraševala, tresoča' veka predmet strmečega opazovanja — se od strahu. Velela sem mu, naj sede na kakor znano se je trdilo o njem, da je le- se potem pokazale in ohladile vaš entuzi- zofo, hotela sem mu pripraviti kave, po- gendarična jutrnjica biblijske zgodovine jazep. in tako j«, prišlo, da ste si, prikle- slati po zdravnika in bog ve, kaj sem še — je bilo videti že triindvajsetkrat. Zvez- njem name, zaželeli (iuiscardija in da se-dai, namenjeni se poročiti ž njim, obžalujete mene. Le bi bilo možno, spojiti najine obojestranske lastnosti z vnanjostjo, potem bi bili zadovoljni popolnoma. Bili vse govorila da je to, s katere sledjo se spaja mir člo- bi zadovolj ni s tem idealom po svojem o- pogumen, uboga Fulvia! »Ne,« ie odgovoril, pridržujte me, »ne veštva. V nasprotju žnjo si pridobiva se- potrebujern ničesar. Prihajam, ua govorim daj vidni komet ime vojnega kometa, s teboj o resnih stvareh. Ostani tu! Sedi Prav za prav mu ne pristoja tak nasiov. poleg mene, moram te objeti, da ostanem Kajti njegova ugotovitev na nebu pada 7Splošno hranilnico o trstu \ _ j pi ireško-putjski škof mons. dr. Pederzolli v ljenjem, ki bi jim bile posledice enako bo-j či, ali njegov jasni, odkriti pogled ine je i spremstvu več duhovnikov obisk. 1 anierei lestne za naju oba. Preveč fantazije ima-lpotrl. Čutila sem se ponižano pred njim in bolne vojake v p^možn h bolnišnicah v __________ te. Naslikala ste si srečo, ki ne eksistira! ! in nisem mu mogla reči drugo nego: zavodu „Avstro- Amerikane", v prosto.ih ' r^^c^rTrc^n^i—»—^——-in-—<—»—i—^ r^^ ^■'^f^r^r^r^'—./— Ustvarili ste si enega tistih očarujočih J, Zdravstvujte, VVeifard!« In tako sem ga nemškega telov, d ega društva ■ folQlQiQJ ^ idmoaBgcvO Q!!Q 'i1 O-STO-O fcg^foldo [CŠO foo) idealov, ki združuje v sebi vse popolno-j videla, poslavljajočega se za vedno, sti, ki jih je narava le na redbo razdelila; 29, med človeštvo, ali brez bogatega deleža i Bila je strašna noč, v kateri ni moje pogrešk, ki jih ima vsakdo med nami. Vi! srce nehalo biti kakor smrten zvonec, zahtevate popolne lepote, združene z iz- [ Občutila sem praznoto okolo sebe: in ven-razom moške moči; zahtevate viharne ' dar so me čakale še vse drugačne boli! strasti in mirne dostojanstvenosti legi-! Po tej noči brez spanja, žalosti polni no-timne ljubezni; zahtevate mladostne ne- \ či. sem vstala zgodaj in sem giedala skozi premišljenosti in — dostojnosti; zahteva-! okno raztreseno na ulico. Med tem, ko te vse to združeno, kar se ne da spojiti j sem tako sedela zamišljeno, me je hkratu drugo z drugim. Nekega dne ste našli v j nekdo objel in me poljubil na teme. Bil meni nekatere lastnosti svojega ideala in I je papa, a bil je tako bled, da so mi, čim, zato ste me ljubili; potem ste naleteli pri i sem ga zagledala, izginile vse moje misli j si je Halleyjev komet drugem še odličnejih in ste ljubili tega; v I na ljubezen. Bala sem se le, da mi pade resnici pa niste ljubili ne mene ne one-j v nezavest. ga; ampak ljubili ste le svojo vizijo, ki se! *Moj bog, papa, kako bled si! Kaj ti je? pojavlja tupatam, ali spojena s pogreška-' n:i, ki jih vsebuje vaš program, ki pa so 1 PUPlLđRMOVđREH ZflvOD pri taierem vlagajo c. t. soaižfa denar miadafeta. otrok Že V srerfinn dpremhra tOU v Ča«; torei 1 401 , obresti se pripisujejo 10 glavnici dvakrat na leto. HRANILNE VLOGE se obrestujejo po IZPLAČILA hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kr< n po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 6% z amortizacijo po dogovoru. Omdi«ul, Torre Bianco 41, - Uradne ure: 9-12 TELEFON 21-01. qpiqpX3P —<%—— ._1*1_ V Trstu, dne II. oktobra 1914. »EDINOST« št. 253. Stran ti T. ko ni še vojna baklja žarela nad Evropo. Njegovo luč jc prvi opazoval v La Piata v južni Ameriki astronom Delavan skozi teleskop. Za neoboroženo oko je bil viden šele pred kratkim. To je tudi vzrok, da postaja Delavanov komet, s katerim imenom se znanstveno legitimuje, nič manje popularen nego Halleyjev. S svojim vstopom v naš soločni sistem, izvršivšim se pred nekaj tedni, ga je moglo opazovati tudi prosto oko. Od tedaj je vedno pridobival na intenzivnosti, a največjo doseže nekako sredi oktobra. Vsekakor pa se komet že sedaj nahaja v tej fazi. Le da je sedaj, ob luninem svitu, težko pristopen za opazovanjc. Telovadno društvo »Sokol« v Trstu. V ponedeljek, 12. t. m., točno ob 5 popoldne, se bo vršila v sobi vaditeijskega zbora, uiica Stadion, seja vaditeijskega zbora. — Ker pričnemo zopet s telovadbo našega moškega in ženskega naraščaja, se pričakuje polnoštevilna udeležba br. vaditeljev in sester vaditeljic. kateri bi bili voljni prevzeti vodstvo obeh naraščajev. Na zdar! Prepoved streljanja z možnarji. spuščanja raketov in streljanja. C. kr. namest-ništveni svetnik razglaša: Streljanje na obali, v bližini vojaških predmetov, a!i| od vojaštva zasedenih, oziroma zastra-| ženih predmetov zamore v sedanjih vojnih razmerah povzročiti razburljiva vznemirjanja, ki bi mogla dovesti do opasnih posledic. Prepoveduje se zalo iz javnih obzirov streljanje z možnarji, streljanje rroti hudi uri, spuščanje raket in zažiga-nie umetalnih ognjev. V daljavi 2 km od petdnevno opazovalno dobo so bili sprejeti v pomožno bolnišnico v zavodu „Austro-americane" vo aki 97. pešpolka Fran Ples od 4, Josip Fornasaro od 6, Ivan Ziega od 4., Pompej Molest od 6. in Karel Peternel cd 14. stotnije ter Alojzij Rijavic od 4. stot-nije 87. pešpolka. Ti — ki jih je šest na številu — so se do Ljubljane vozili skupaj z nekim vojakom, ki je v Ljubljani izstopil in pri katerem so se pojavili posebno sumljivi znaki. Dalje so bili v to pcmožno bolnišnico sprejeti za petdnevno opazovalno dobo Viktor Jurkič od 15. stotnije 87. pešpolka, Martin Bučič od 1. in Matej Skoblar od 3. stotnije 37. pešpolka ter M hael Mesaric od 6. stotnije 20. honvedskega polka. Umrli so. Prijavljeni dne 10. t. m.: De-ponte Fran, 32 let, Čarbola zgornja št. 99 ; Valentinuzzi Alfonz, 6 mesecev, Barkovlje št. 779; Vatovec Josip 66 let, Vrdela št. 1244. V mestni bolnišnici dne 7. t.: Ivan Furlan 37 let; Ana Jovanovič, 20 let; Alojzij Črnigoj 57 let. Pri igri na kroglje. Včeraj dopoldne se je ;>0-letni Matej Lovrinič doma iz Poreča pripeljal v Trst v bolnišnico : imel je veliko rano, katero je dobil pri igri na kroglje: nek nespreten igralec mu je namreč zalučal krogljo v glavo in ga ranil. ob to^ žei se Pr Skupen samomor dveh sester. Zeio žalosten, srce pretresuioč slučaj dveh sester, ki sta s samomorilnim namenom spili precejšnjo množino karbolne kisline in vsled tega tudi obe umrli, se je včeraj pripetil v Trstu. — Bili sta to sestri 23ietna Ivanka in 18letna Amelija Tence, stanujoči v hiši Št. 29 v tilici G. Gaiteri, dočim je 1 km od vseh vojaških predme- njim oče, Anton TVnce z drugo njiju sestro, 16letno Valerijo, in z niunim bratom, ki bil sobar na Lloydovih parnikih a se sedaj nahaja pod orožjem, stanoval v ulici Ugo Foscolo št. 28. — Starejša sestra Ivanka je namreč imela ljubavno razmerje s komaj 201eti)im dijakom Albertom Hackerjem, ki stnmije z roditelji v ulici M. ć'Azeglie Štev. 22. Revica pa je bila nrkohko grbasta in je zadnje C se pridno nahajala na ortopedični ne v gledališki dvorani »Narod- oddelek potiambulance zdravniške postaje k nega doiiia« v Trstu šolsko slav-|dr.u Rusca, v nadi, da p<.pravi vsaj deloma nos t v korist »Rdečega kn/a. ,n ubogim i svoi° hibo- Hackerjeva mati jo je pa vedno otrokom vpoklicanih. _ Spored: 1. S.I preganjala in zahtevala od nje, da se odpove z c c \ 14 in od vojaštva zasedenih ali zastra-Ii predmetov (vštevši železnice) pa >rcpoveduje sploh vsako streljanje, topki te prepovedi se bodo kaznovali H?: 7., odnosno 11. cesarske naredbe ie 20. 4. 1854 R. 96, z denarno globo > 200 kron, ali z zaporom 6 ur do Učenci C. M. šol prirede danes ob ne smejo pod nobenim pog jt-m pričeti, 2? že pričeta dela se morajo ustaviti, nadaljevati se smejo le toliko, kolikor je to neobhodno potrebno, da se od ob|ekt v, ki se že grade, odvrne nepopravljiva šk da; 3) novi načrti se morejo tudi še nadalje predlagati ministrski komisiji v oceno, 4) glede dovoljevanja novih podpor se odnese vprašanje na dobo, ko nastopijo zopet normalne razmere; 5) dospeli obroki dovoljenjih pod por se za dobo vojnah zapletljajev v nika-kem slučaju ne bodo izplačevali. — O tem se naj ob veste interesenti na primeren način. Deželni odbor: Deželni glavar: dr. Faidutti. Ranjenci v Gorici. V goriški bolnišnic se nahajajo ti ranjeni in bolni vojaki: Hil-debrand Zuttioni, dom. polk št. 27. iz Me-deje, Alojzij Lemut, korpor^l 97. pešpolka, i/. Sturij, Jožef Zonk 27. dom. polk, iz Rom^nsa, Jurij Battistuta, 8. top. polk iz Krm;r . Deter Bizaj pešpo k 97. iz Poogore, Fran Č nigej 97. pešpolk iz Skrilj, Anton Forezin, korpo-ral 22. pešpolka, Jožef Sekulin, dom. polk 27. in Miha Kramberger, 8. top. polk sta v kvara nt ni, ker sta dospela iz okuženih krajev. Dne 5. in 6. so došli še naslednji ranjenci in bolniki iz bojišča: Ivan Re-ch, 8. top. polk iz Voi sberga, Jožef Velušček, 97. pešpolk iz Gorice, Peter Marinič, 97. pešpolk iz Vedrijana, Hu bert Marena 27. dom. polk iz Fare, Nikolaj Zsivan, delavski oddelek i/ Pančove na Ogrskem (bolan), Anton Wicker, hlapec rri trenu iz Ma ibora (bolan), Jožef Marinič 97. pešpolk iz Kojskega, Pinte* Leop. nadomestni rezervist, 20. lovski bataljon iz Kojskega. Slovenski stariši v Kapucinski ulici, Rabat išču, Dolgi ulici in tamošnji okolici. Dne 13. t. m. otvori v Kapucinski ulici Št. 13 „Slovenska Straža" otroški vrtec. Vpisovanje je v ponedeljek, dne 12. t. m. od 9. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Slovenski stariši uporabite to u-godno priliko in vpišite vsi svoje otroke v slovenski vrtec. t M -C T J JOSIP SPECHAR, TRST ulica S. Caterina štv. 7 Bogata iztoera blaga u moške obleke zadnjih novosti se Jesensko in zimsko sezona kakor tudi aca'aga izgotovlienih oblek „Al-rindustria Inglese". šaiosa srajc, ovratnikov, zapestnfkov* ovratnic, kakor tudi ohlr-< t a dečke. Postrežba torna. Cene zmerne. si ■« SElin 'J 1» Točne ure prodaja najuglednejša in najsta- I rejsa prodajalnica ur v J Trstu, ulica S. Antonio ■ (vogal ulicc S. Nico!i\ ^ Velika izberaj verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur ? vsake vrste i. t. d. __ Ustanovljena I. IMS. ^nnn-R^nn kr"n P sojiIa se išče na prvo in-TVUUU UJUU tavoiacijo v spodnji okolici. Ponudbe n?i Inseratni oddelek Edinosti pod „btv, 4< »tO* ! 83 Kdor do kaj na dobro okusno domajo kuhinjo, ta zahaja v i.OSTLLNO BONTECCHIATI1, nI. Carlo Gl.epa štev 17 Eksportno Budjejeviško pivo. lC(».'t Zastonj sk' raj nove citre; časa 8 dni Naslov; In-« oddelek Edinosti. 1089 Izkušena babico se priporoča cenjenim go-spem, Sprejmejo se tudi noseče na dom Trst, ul. Chiozza 50. pritličje. (1«»44 :: MALI UGLASI □□ oo □□ se računajo po 4 st> t. besedu-Mastno ti kane besede se računajo enkrat več. - NajmanjSa : pristojbina /'.-.*-i 4 stotmk. : □□ OO □□ Heblovana soba l >Za dom med bojni grom«,!njenemu sinu. Včeraj predpoldne je z-pet 2. E. Adamič: »Venček ria-? Hackerca ustavila Ivanko na ulici in zahte- rodntii pesmi«, petje; 3. a) A. Aškerc: »Poslednje pismo«, b) S. Jenko: »Zimski večer«, deklamaciji; 4 Narodne Desnn: a) ^Slišala sem ptičko pet . . b) »Gozdič je že zelen«, c) »Oblaka«, petje. 5. N. N.: »Stari vojak«, igra za otroke s petjem; 6. S. Gregorčič: »Odlikovanjedeklamacija: 7. E. Adamič: »Slovenske vojaške narodne pesmi«, petje; 8. Živa slika: »Živi svitli cesar naš" ! — Cene prostorom; Sedeži v pritličju (z vstopnino) od L— IV. vrste K \.—m od V.—VIII. vrste bo stot.. od IX. dalje in na galeriji 60 stot. — Lože po K 5.—. Stojišča v pritličju 40 stot., na galeriji 20 stot. — Za otroke povsod 2*J stot. — Ker je polovica čistega dobička namenjena »Rdečemu križu« in druga polovica pa za nakup šolskih potrebščin onim otrokom C. M. šol, katerih očetje so v vojni, se preplačila hvaležno sprejemajo. Driska. Sanitetni oddelek češkega na-mestništva javlja, da je vseučiliščni profesor dr. Huatek, ki vodi bolnišnico z večinoma na driski oboi. vojakov, javil, da je »tek bolezni ugoden in zdravljenje hitro, mrljivost je jako majhna in znaša komaj i odstotek. Profesor dr. Huatek rneni, i bi se to število moglo povečati k več-mn za k^k odlomek, ali pa še toliko ne. Hotel Trabesinger v Celovcu. Oskrb- štvo hotela Trabesinger v Celovcu na-?anja. da je s 1. oktobrom 1. 1914 vod-vo hotela in gostilne v novih, veščih strokovnjaških rokah. Novi najemnik 3 točil razna izvrstna pristna vina in ?dno sveže pivo ter bo skrbel za dobro borno kuhinjo, točno postrežbo, snaž-)st in red. Zato se oskrbništvo hotela av tuplo priporoča občinstvu, naj izka-tje naklonjenost in zaupanje novemu na-mniku. ki stori vse v zadovoljstvo go- vala od n e, da prekine svoje ljubavno r z-merje z njenim sinom. Nesrečna Ivanka je takoj «atem v neki mirodilnici kupila 200 giamov karbolne kisline in šla žnjo na stop-njice v hiši št. 22 v u*ici M. d'Azeglio ter jo iam irpiln pred vrati stanovanja družine Hacker. 1'ozvan je bil k njej zdravn k z zdrav-n ške postaje, ki je zaman ^ušal nesrečnici rešiti življenje: pol ure p< tem je bila že mrtva. Ko je pa njena ses'ra Amelija zvedela, da je Ivanka umrla, je tudi ona izpila precejšnjo množino karbolne kisline in tudi nje ni mogel zdravnik rešiti: umrla je tudi ona še predno so jo prinesli v bolnišnico. Kakor smo že uvodoma omenili, je ves ta dogodek zelo ganljiv, a radi pomanjkanja prostora moramo odložiti podrobnosti za jutri. Izkaz darov iz dne 10. oktobra 1914. Okrajni vojno-po-možni odbor v Kopru K 14S8.73. Ivan Bat-tara K 12. Bina Kastner in Co:>ramm. Mihael Kastner K 100. N. N. K 10. Potom „Piccoia-K 82. — V blagu: Požar Josip, Dr. Friderik Schiir. Do danes nabrani darovi znašajo skupno svoto K 302.721. BirovL — Za ,Božićnico" so darovali: g.a Perko 2 p. čevljev, 2 obleki, 2 predpasnika, 1 kapa in 1 pelerino. G^t Mara Treo 10 K. Presrčna hvala. Ranjeni odnosno bolni vojaki. Iz po- mož e bolnišnice v prostorih nemškega telo vadnega društva -Eintracht* so bili predvčerajšnjim puščeni na dopust na svoje domove vojaki 97. pešpolka Fran Fornasaro iz Pirana. Albert Pallaziol iz Rovinia, Jakob Garloto iz Vodnjana in Ignacij Neri iz Bornjana, V mestno bolnišnico so biii sprejeti: trnovoj-nika Jcsip Meldin m Anton Kapolin, ter Viuta R neo od brambovskega havbiškega polka, k so vsi trije ie bolni; dalje Mihael Ostric od nadomestne rezerve 37. biambovskega pešpolka, in sicer od 1. sto:nije, Alojzij Sti lovič 6. stotnije 87. pešpolka, Josip Remec od havbiškega polka št. 22, ter Anton Trpin in Fran Bratuš, tudi od havr iškega polka št. 22, Tian Mogorovič od provijantnega od-drika, Aleksander Ga!! op in nadomestni rezervist 10. stotn:|e 27. lovskega bataljona ter vojaki 97. pešpcika Ivan Velenik od 4., Josip Tomažek od 14., Edvard Žerjal od 4., Ivan Seljak od 5, Robert Gasparini od oddelka strojnih pušk, Cezar Polak od 13., Herminij Carlo od 11., Mihael Spessot od 13. in Rudolf Dellago od 10. stotnije. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Austro-ameri-caneu pa bili sprejeti Sabin Sancin od 9. sanitetnega oddelka, topničar 3. havbi-škcg i polka Josip Vek je t, Josip Zarotti od 1. stotmje 27. pešpolka, Peter Krevatin od 4. stotnije nadomestne rezerve 87. pešpolka, Silvij Vanzo, častniški sluga 3. lovskega bataljona (3. stotnije), Marin Rajić, nadomestni rezervist 12. stotnije 37. pešpolka, Alojzij Bi jak nadomestni rezervist 8. topničarskega polka, kadet 7. honvedskega pešpolka Mili vej Postu5, reiervni poročnik 3. bataljona tir I. lovcev,dr. Ljudevit Koller, nagoni, rezerv, t 10. stotnije 47. pešpolka Jakob Drško. — Za ' Vesti iz Gorttbe. Okrožnica deželnega odbora vsem občinam političnega okraja tolminskega in občinam Avče, Kal, Gorenja Tribuša in Dolnja Ot ica v političnem okraiu goriškem ! V smislu novega zakona v varstvo planin in povzdigo planšarstva se obeta našemu planšarstvu korenito izboljšanje, kar bo zlasti za govedorejo neprecenljive važnosti. Ta zakon bi se moral sedaj pričeti uporabljati glede vseh planin v deželi. Toda vojni zapletljaji zahtevajo, da se izboljševanje planin omeji, dokler ne nastopijo zopet normalne razmere. C. kr. poljedelsko ministrstvo je s svojo odločbo z dne 3. avgusta 1914. Št. 2400 A. O. odredilo glede izboljševanja planin in pašnikov sledeče: 1) Nova dela, t j. tudi ona, katerih načrte je ministrstvo že odobrilo in ki se je že zanje dovolila državna podpora, o-ziroma deloma ali čeloma že izplačala, se ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu \ se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vseučiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk bre. piačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. Delniški kapital in rezervni Ta> nr on 1G Qc zakladi K 27.000.000.— In. M-3U. I3-3J ohhji uhu ran kirdi Via Mmsn B. S - hinim v Trsta - Vb Rma SI. 15 se peča z vsemi bančnimi posli, posebno nahH* Ittt vhe u kajSki ■ Mnijifti -tanin okeshje pa 501 vloge na tekočem račutiu pc dogovoru, ter jO po i-te, neglede n* določila obstoječega moratorija. vlagateljem vedno na razpolago, lotii fcvth placa tota b UitifL - Pkiiki rnkt* n na mtsa ===== RSBartaje uviivjc pnsphn v i stnfln.--— Tedenske Slike so najbolj zanimiv ilustriran tednik, ker pri-ohčujejo povesti, popise zanimivih vojaških ii> dnigih do-Življajev, poučne zaniniiv članke, lep, zelo naprto pisan roman ^Izgovor krivca" ter najnovejše vesti in slike z bojišč. — Ust „TEDENSKE SLIKE« prinaša vsak teden obilo zanimivih slik z raznih bojišč, popisuje Življenje in dogodljaje naših vojakov v taboriščih in na bojišču ter opisuje važnejše dogodke doma in na tu em. Zahtevajte povsod list „TEDENSKE SLIKE!" Naročajte si „TEDENSKE SLIKE I" Četrtletna naročnina je K 2*50, za 1 mesec pa samo 90 vinarjev. Naslov: „TEDENSKE SLIKE", Ljubljana. — Po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih zahtevajte „TEDENSKE SLIKE-, izvod stane 22 vin. — liustrovani tednik : „TEDENSKE SLIKE" obsega 16 strani. : Kupujte ilustr. list „TEDENSKE SLIKE !" —™Trgovina na debelo Pšenice, pšenične moke, rumene In bele koruzove moke, ovsa, debelih In drobnih otrobov (otrobi) koruze, fiiola itd. itd. Rugsero Oumbcl. Trst, SgftfJSSP1 Telefon it* zračna, se odda tatc"j v naje gos;»odu ali gospici v ulic' t'ommercial" štv 11, ITT. naJst. 4000 Dunajsko krojatnica ne bluze za da> e( Krieg-blusen neueste faijon> volnena vojna bluza K 14. svilena vojn » bluza K 24 — Tzdrluje du aj-ka krojaćnica PliEGKAD & CERNETIČ. '-orca (Trgovski do<«i>. Obleke, bluze, jopči itd. aajnovejži kroj —Uzorci a razpolago 1' 5)2 uhod -m -e odda soba z dvema posteljama v najem, — Pi^zza tra 2 i i ce kvi i. 11 1 S prostim Odda se pe-arna. takoj stanovanje z dvema sobama in kuhinjo v ulici Belvedore Stev. 57 llo2 išfe se ml denič s kavc«j<» za trgovino jestvin. Caffe Nuovo, Barrit-ra Stenovich. 21« 3 Proda Nu-. •a raai zapuščine oprem jena ma'a trav govin , g tovi zaslužek. — Caffe Barriera, S enovich. i 104 Odda takoj soba in kuhinja. Ulica deli E-j|S remo Stv. 226. I« 6 Antonio Corrado ^^J^s J. marmoija. Sprejemajo se tudi popravila. Telefon šiev. 2 n3 bis. Hu7 uiica Nuova stv. 45. I. n. Klonuki i e, baržuna in klobučevine. Okra ki Prenovljenja Cene zmerne. 110S Hodlstko ISnCIIII sai"a> govori sit.vfn.sko. nemško in llUj|fU italijansko, odda takoj d^e sobi boljši o-ebi. Ponudbe pod _Sobiu na Inseratni oddelek 6000 K na '* v okolici se isce Ko delek Edinosti. nudbe pod ,6000- na Inseratni od- 4 t»6 Hrlrin eft takoj meblirana sobica ^ospej. - Na UI1UU Jb željo tudi hrana. Ulica Commcrciale Srv. 9, III. nad., vrata M. 4002 Odda se takoj meblirana soba, na željo tudi hrana. Soba pripravna za gospo v pokoju ali gospodično. Ulica Commercialo štev. 9. III. nad . vra a 37. 4003 flncnn je vsled sedanje voinc zelo "UwpU oškodovana, išče kakoršno si-b di službo, lz^ rstua spričevala. Ponudbe na Inseratni o Idelek Edinosti pod .Udova 40O4". 4004 Kletarstvo pri Pobegih poleg Kopra ima za pr- dati ra/ne Vfhte belega in črnega vina kakor tudi tiopiuovec. 1032 nrfltffln CD takoj v Qajern stanovanj* v hi^i UUIIUJII Jw „Delavskega kon-umnega društva lakobu (nasp oti c» rkvi) 1('{)0 pri Nv Bellemo Glovonnl poroča cenjenemr. občinstvu sedlar v Trstu, ul. t Foscolo štv. 6, se 1024 v-led odpotovanju prodajalna jtuje po ^ \2 |Q govoru.TrgavceBi ♦ otvarja čekovne račane z dnevnim obresto-J vznjem. * Vlaga se lahko po eno krono. t Mtoo-Miaii ote 75.171. 10» 1H4. ! ulica S. Francesco Stev. 2, I. nads«. : >MIIIMIMMMIIIMMItMI»»M»MMI>MMMMMMM»tto 20- Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ugledajte si izložbo, da se prepričate. 1851 za ovitke, papirnatih vrečic, prodaja po imermn cenan na aroono in debe o tvrtka GASTONE DOLLtNAR, Via det Gebn štev. ,ex Maran goni . T lefon at_ 27-81. Veliko zoloso papirja do zmernih cenah na drobno 16 Buffet. r-^PF^fri PO cenjenemu ubčinstvu Buffet v ilpUFUU 58 ulici Oh da it S Točijo se k- "stna vina in pivo. 1S<>4 Pekarne. IfMIMlIll MM priporoča cenj. o* čin^tvu svojo LCUPUIU niflli pekarno in slaš-čarno VrdeU i argo Boschetto št. 55*. Prod j a moke vseh vrst na aro' no in dubelo Odp t. je nova podružtrca. v Sv Ivanu 7 3 v bližin« „Narodnega doma". 2340 JOSIP AZMAHNZsorDj» Gret* 17 Cement Tcuarna ceui in cementnih plošč. AN O v FABKRl, Trst ul ca Tor S. Piero 1K bii/.u p- roča svojo peka no. pri- Vekosla« Dmek Cene zmerne 23 8 Čevljarji. Mamico Jllo Sortoreir 5. Velika i/.bera obuvala za gosj^e in gospodo. S >reiemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne. J 1447 Filip Pikic? zlri# TRST. ulica Mu ino a vento 11 riporoč* svojo delavnico in pr«-e ijev I'deluje po meri in prodaja I je. vse po naji-ižjih cenah. „Svoji k 2668 Fotografi. Jugoslovani 1 JSifiU^JL ie: 1«J. — Gorica, Gosj*>ska ulica 7. 4444 najljubši -pomini s » artistične fotografije na ki it tala, porcelanu itd za priveske, ine in slično. — Za-topnik velikega p tjetj* za reprodukcijo artističnih fotografij je ».lOVANNl 1 KLiZZA I, urar. Trst, ulica Nuo a št. 41 (palača S Jem t. 14^5 Glasovlrji. PuH fnlrcilfn Tiziano Vecellio 9. Tovarna rrUil jUfUlUU in trgovina glasoviijev in piani-E-.»v. Raziošilj* na vse kraje. Izvršuje v-akovrstoa r • i'.r*v!ji:iia 'i K?lo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji L ivoi tn ' 2224 Trst. ulica Sette Fon*»t>e 24. Priporoča c«-nj«*nf n.u občinstvu >vojo pekarno in slaščičarn". Večkrat na dan svež kruh Vino in lik>T)i v sretclen:caa Vsakovrstne moke. Spnjemaj se peciva. — Postrežba tudi n* dom. 2 4 Korol Susič Trst. ulici Pasqu~ « Iievo 1 teli« št 62 pr poroča cenj. občinstvu svojo }>ekarno in sladčičarno, v kateri se dohi krat na dan svež kruh in sladčice Vino io liketj' v steklenicah. Mada nolrnrnfi ulJudno prip°roč* d,v-itmD nUVU PCnlllllll občinstvu An d rej K o x a k Trst, Sv. >1. M. zgura5 a 33, h ša KreJevič. — Naj finejšit moka. — Sprejema pecivo. Pohištvo. Peter Honnzonfl sm^J^s. delovalnica kuhinjskega pohištva z ?.alogo [«oj>ol-nih kuhinjskih oprav, kakor tudi posam-znib ko* madov. Poprave vsakega pohištva. Delo soli lr. in tudi zaamčeno. *.*7r»5 AllO vzmeti, nove dimnice K 86.— Po UVIS pdna s alna soba z žimninami K 2"J0. V. Fonderia 12, I * 2318 Dnhfttim Izrabite priliko, da nakupite po iz-1 rU lil J IVU* redno nizkih cenah v salonu po-i bistva GitgL BROD t Co^ Trat Vta Rosslni 26. Vsakdo si sme ogledati zalogo, ne da bi bil prisiljen kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Triletno jamstvo. Kupljeno blago se shrani v zalogi dc oddaje brezplačno. 2307 Ante Lisica, Trst Gos ilne. ul ca Lazzaretto vecchio št. 36. Zaloga vina s pridru-Vmo i* Visa iz Preljica prve tilna v ulici Časi mi ro Donad^ni St 2 in m po S Giacoroo št. 15, v kateri se pro-dalmatinski tropinovec, likeiji ter ver-larsaLa na drobno. V vseh gostilnah se »znovrst .a gorka in mrzla jereheijevo pivo b«-ez sivarata — Vedno sveža kuhinja. — Pegan I. e a n d e r, vod-telj._2703 ObrtnUsko druftvo « Borkovljoh (bi za c-rkve) toči izbo na vina n jostreže s fino kuhinjo Drebeijevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. KrogijiAce. Cene zmerne. 2330 MrtHin Oiitf« pripr»roča Ctnj. občinstvu svojo nailju Dulli gostilno .Ai buoni amici" v Trstu ulica Belvcdere štet. 39, U>čilnico vina in piva v Trvtu v uiici Bonvcnato Cellini stev. 1, gostilno .Al bu«.n A mlssan" v Rojanu, ulica Montorsino It- 3, t čilnico v n? v Farkovljah iBovedo). ulica Pe^ario št 342 t hiša s>čuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno. belo in opolo vino iz Om ša nora trgovino kolonljol h jestvln TRST, Piazza Caserma št. 5. Bogata izber kave, riža, olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom. — Za obilen obisk se priporoča lastni k FRANJO MLLLONIG. 238 Restavracije. Restavracija JUla Stazlone" ^ niin Kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vita in Iger se uživa po leti na obširnem prostora pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — X»ast nik Anton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan. 1125 Šivilje. Trst, Piazza della Borsa št, 3 v. 9 Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališč- itd. Cene mirne JL KIEGER Tapetarske Rudolf Bonnes delavnice. Trst, ulica S. Zen ne, štev. 17, piiporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki j padajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovine s prekajenim mesom HpSaMMMkftaaM cenjenemu ©bčiastva s\ o* buffet KTipUnUBI Točim prvovr tno D'^Le^evo prvo na t'ipo brez Aparata in vsakovrstnega vina. Trst, ulica Sanitk štav. 24, (nasproti muzeja Revot tela). Lastnik: JOSIP TOMAZo. Prodajalna svinjine ^Vii CiSeml 13 rstno j rekajen vestne klobase, sir in i« o obisk Kari Pušpan Prodaja se sveže In meso kakor tudi vsako-salam. Priporoča se za obi-2".4 i rgovina s manifakturami. Marija JakMt priporoča svojo trgovino uiattufiTkt r tg* Ol ga in izgotovljenih ž. n-kih ■>bb ^ S. rejem dela po meri. 223 Voščarne. Jernel Kopal - Gorica f^rr^ u med. 2lJ2 Žganjarne. ■ •|Afk|f TiipV slovenska žganjarna in za- li II1UII HITU loga hkeijev, v kateri se dobe vsr-; »vrstni likerji, se nahnja v bližini .Narodnega dtma v Trstu, ulica Carlo Chega lt» vogal ul. fecilia- Kdina zaloga dalmatinskega tropi novca. Razpošilja tudi na deželo. 1152 Staro srška žsanjama \ ia Cavnna 5. Bogat izber 1'^eijev , grški in fran-cosk* konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec In briški tropinovec in rum Cene nizke. Inbt-r grenčic. — Slaščice in prepečenci Grški matici iz Šija. Filijal a na vogalu Verdijevega trpa ne ulice deli* Orologio. — Se priporoča A n a t j i Antonopulo. 4.1<> tsanlarno Luigia Pogorelz, Trst, ulica ulia 507, se x*r'Por°ča za obden obisk. Pijače pi ve vrste. 1S82 materijal podrtih hiš, kakor n. p-. ____________vrata, okna, umivalniki, stopnice itd. ie proda v ulici Piccardi IS. 236 Različni Železtiine. Kupujem železo, stare kovine: Anton Cemeca Trst, ulica Olmo št. 14. 1865 RaznL MnrnnnM najb°U e i11 nalbolj razširjene sred-„HUrUIIU frtvo za uničenja stenic. Prodaja se po v.ih mirodilnicah. Zaloga v Trstu; M. Skr i n j a r V a Ferriera 37, l n 2142 BMIlVffin ^ v n»jem ^ dajo rfllUHJU kavarne, mleka ne in obra: i. h de, Tile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kasarna Corso od 9—1L 3—6 telefon št. 825 41 razne gostilne, i drugi obrtni Kola! Čistilo za čevlje g? arkete in kovine. — z z o 1 i A Comp Via Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška tovarna. 2114 Kreditni zavod (Stabilimento di credito) TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron. se bavi z vsemi bančnimi posli. Upravno In brani vse vrednote. Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra 1914 po 4 'n dohodninski davek plača ?&vod. MENJALNICA (Cio San Antoiilo 5) Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop. VARNOSTNE CELICE n£AFISu v posebni oklopni seb?mit posebno priporočlji e za >hrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev. Celice, ki so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. nepretrgan ornih od 9 predp. do S popoL UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE " ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. ČEBHiK tt. TBSCBB "•'sr*- trst tmimih ULICA. CASERMA, 13II. nad. Fratelii Rauber Trst, ul. Carduccl 14 reherjevo pivo prve vrste. (Jenjenim krč rasnem i 1 odjemalcem na debelo dostavljam vino pr.lju mo na k .loivor. aii pa na dom. Za prist- Cf-ne najnižje* 2844 Priporočam iemu občinstvu J^vojo go-■buffet. — Točim prvovrstno <- pivo ua pipo, brez aparata in vs:iko- j ;o. — Trst, Campo San Giacomo 19, cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik 1K02 I ______________...■■,. -Iff Ifi.ia _________M. ržaška posojilnica in hranilnica II registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST« Piazza della Caserma št. 2,1. nad. Iv lastni palaii) vhod po glavnih slopnjicah. Kleparji. u POSOJILA DAJE na vknjižbo 5 Vi®/« na menice po 6*/o na zastare in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. ESKOMPTUJS TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če tudi ni nd in jih obresinje po 4VI« Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Reatni davek plačuje zavod sam. • Vlaga se lahko po eno.krono. - ODDAJA DO' ------------ . Jar---------. ■ ---- MAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSlCE). Podtn -hranilnični račun 16 004. TELEFO.N št. 9 >2. Ima varnostno celico (safe đeposit-0 za shrambo vredno^b-n b listin, dokumentov in raznili drugih vrednot, popolnoma varno proti vlomu in i ožaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 milijonov kror. (Jradue urti: od 9 do 12 dopoldne In od S do 5 popoldne. - il« se j pl vsak delavnik ob uradr.lh urah. BI III »I III !>| III III fll S ?9P91 III »f! f W m » ftf1**"11 r T Lozsr \m, klepar priporoča cenjenemu ob- in?tvu svojo delavnico arvkih izdelkov, lzvr-■av«> v delavnici ali iz-;a Se'.tc Fontane štev. 2-443 14 UliJJ.ULl^". IIPI IPP'LIMMJ I - Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „iRNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink V4 litra. ISTRSKO vino po 24 st. lL I. - PRISTNI TERAN po 32 st. Mimm um (Piana M Pil i Krojači. Kr -nemea N GORI "C AN, Trst. ulica Pasle Rcvoltella ali Chiadino jn 1, se j riporoča ce^j. obč»n-tvn la. Sol «ira po trt-žba. velika in 'leakih vzorcev. Izdeluje {*> 7213 141. i riporoča Mcii Šcmerl 8v0J0 ^ vščini /.a katere izdeluje I in n ašce plai^e kakor tudi vse j eno op 2173 , Mizarji. Rudolf Rcmpnra Trst. nlica Giuseppe Caprin 3 j.riporoča cenjenemu vu svojo mizarsko delavnico. Iz-v-a v to s-t-oko spadajoča dela in poprav Na.'rti in prospekti na lazpolago. Po želji tutli na dom. 2532 Trst, Via Cassa dl Risparmio Stev. 5 (Lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Briojavi: JADRANSKA. MENJALNICA VT.OGE NA KNJIŽICE 0/ /O od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-račnnu po dogo'-prn. FILIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJi BLJANA METKOVIĆ OPAT r JA SPLIT ŠrBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTEI£ME URADNI UM: od 9 do 12V. P°P- •» od 21/, do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in pr.p rte. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KRED1TI Krediti proti dokumentom ukrcanja BORZNA NAROČILA. INKASO Telefoni: 1463, 1793 in 2G76. ESKOMPT MENIC mizar v ulici Tor