Za ref ormo obrtnega nadaljevalnega šolstva. (Poučna ekskurzija učiteljev risanja na Dunaj.) Topla, resnično tovariška vez, ki jo je stvoril med udeležniki banskega risarskega tečaja na tehniški srednji šoli v Ljubljani kolega Lojzc Hofbauer, je držala; držala pravtako kakor domenek, da si absolventi risarji ogledajo ob prvi priliki inozemsko obrtno nadaljevalno šolstvo. Vodilo jih je pri tem prepričanjc, da bodo le vzgledi, izkustva, dognanja in smotri od vsepovsod mogli vzpostaviti temclj točno določeni reformi na= šega obrtnega nadalj. šolstva in to naravno le v onih točkah, kjer bi tako pokazala potreba. Ekskurzija se je vršila od 25. do 30. aprila. 22članska skupina učiteljev je obiskala dunajske strokovne šole vseh kategorij, smes ri in stopenj. Na čelu z direktorjem tehniške srednje šole g. Josipom Reisnerjem, katere« mu bi bila za ves trud, brige in dcla za eks= kurzijo vsaka nadaljna in ponovna pohvalna beseda le skromen izraz priznanja in hvalež- nosti. Izletniki so si dodobra ustvarili sliko strokovno šolskega položaja v prestolici Avstrije. Bilo bi prav odveč navajati podrobnosti, ki bodo utegnile najti tal v strokovnih listih. Navajam le glavnc utisc. Zrcalijo na Dunaju štirje tipi strokovhih šol in to: obrtne šole višjega reda, delovods ske šole, strokovne šole občcga značaja in končno obrtne riadaljevalne šole. Ogromni zgradbi, namenjeni obrt. nadalj. šolstvu, v vsej svoji strukturi pokazujeta, da je^ na Dunaju položaj vajenca človekovemu dostojan= stvu skladnejc urejen. TeloVadnica, kopalnice, gledališka dvorana, kino, le medtedenski prekodnevni pouk so točke, ki dado misliti. Moderno, higijenično urejene predavalnice z neštetimi delavnicami zgovorno pričajo, da je teorija tesno vezana s prakso. In res so va= jenci prisiljcni izdelati iz objektov najpreje skico, izvesti iz te pravo kalkulacijo in nato sami ustvariti nov predmet. Zanimale so stalne vajeniške razstave, kakor tendenca utisniti vsakemu izdelku pečat umetnostne* ga podajanja. Spričevala ne poznajo ponekod redov v našem smislu, temveč se zmož= nosti označijo z nekakim diagramom. Stro= kovni učitelji, ki so tudi iz umetniških krogov, so v tesni vezi z razvojem stroke, za njihovo praktično izpopolnjevanje jih ve« že pot v delavnico, kjer praktično delajo. Ves pouk je naslonjen čim koristnejši in uspešnejši izrabi priučenega v vsakdanjem življenju, zato je pestrost izdelkov in mnogošte* vilnost strok pač razumljiva. Obstojajo celo posebni fizikalni in kemični laboratoriji. Par zunanjih beležk. Centralna obrtna nadalj. šola zavzema 13.000 m2 prostora. Od teh je zazidanih 9000 m2. Rednih gojencev (posebej so tečaji) z 8urnim tedenskim poukom je 1200. Strok je na šoli 80, vsaka s svojim specialnim načrtom. Poslopje je po« vsem moderno urejeno, zgrajeno 1. 1926. Centralna kurjava, elektr. razsvetljava poleg vseh uredb za kulturni dvig vajenca, so raz= veseljivi in posnemanja vredni pojavi. Slična slika, čeprav za spoznanje starej= šega datuma, se je nudila pri ogledu drugega obrtno nadalj. učilišča. Zatrjevalo se nam je, da deluje na šoli 7 strokovnih šol v 400 so= bah, ki jih obiskuje preko 4000 vajencev. Iz dognanj in primerjav, ki naj bi preobrazile obrtno nadalj. šolstvo doma, poda? jam produkt skupnih misli udeležencev eks* kurzije. ' ' Ljubljana samostojnega poslopja za obrt^ no nadalj. šolstvo nima. Zato naj bi se Tehni* ški srednji šoli prizidal vzporedno levemu, desni trikt v katerem bi bilo prostora za ta učni zavod. Ljubljanska obrtna nadaljevalna šola bi bila matično učilišče, pogonska sila, osrednje oporišče obrtnim šolam v Dravski banovini. Napredek zunanjega in domačega sveta bi se tod vselej najprvo prikazoval, učitelji s province bi tod našli potrebne infor* macije. — Ves pouk obrtnih nadalj. šol naj pokrene v delovno smer: iz teorije za prakso. Nujnosti delavnic ni osporavati. Delovni pouk naj liki osnovni šoli zajame tudi vajenfs štvo. — Urediti in rešiti je vprašanje vajeniške predizobrazbe, kcr so predmeti ki izpol= njujejo zgolj splošnost vajenčeve inteligence strokovnemu usposabljanju in napredku sa^ mo v oviro. Tedaj redukcija predmetov na korist strokovni izpopolnitvi. — Kjer dopuščajo prilike naj se uvedejo stalne vajeniške razstave, ki so gojencem v vzpodbudo in moj= strom v dokaz naprcdka. Lažje bo s stvarjo, ko se uvedejo delavnice povsod. Samo posebi je razumljiv princip, da se učni čas določi med tednom; duševnega oddiha tudi vajenec potrebuje, zato naj bodo ncdelje popolnoma proste. — Učno osobje naj ima vselej mož= nost prirejanja ekskurzij, da si na podlagi ši= rokega obzorja ustvari linijo sodobnega pouka v svojem delokrogu. Učitelji obrtnih nadalj. šol naj imajo možnost praktičnega udej* stvovanja in poučevanja. Ekskurzija je iz navedenega popolnoma dosegla svoj namen, ker so se postavile v glavnem okviru dovolj jasne srnernice, kako naše obrtno nadaljevalno šolstvo izpopolniti in dvigniti. Pričakujcmo, da bo pristojna oblast z enakimi simpatijami spremljala pokret i v nadalje; ker je ob skupnem delovanju go« spodarsko zainteresiranih činiteljev oblasti in učiteljstva uspeh, naprcdek in dvig obrtnih nadalj. šol gotov. Poleg že navedenih osebnosti so se udeležili ekskurzije še profesor v Mariboru gosp. Fink, tajnik urada za pospeševanjc obrti gosp. Brozovič, strok. učitelj krojaštva g. Knafelj in strok. učitelj čevljarstva g. Steinman. Še to! Žal, vrlo žal nam jc bilo, da so mo< ra!i izostati najavljeni tovariši iz iSavske ba^ novine, ker niso dobili dopusta ... Vojteh Debeljak.