Predlog dopolnil
V Ljubljanski banki so pred kratkim poglobljeno razpravljali o osnutku zakona o združenem delu, saj so si prizadevali, da bi bil sleherni delavec seznanjen z idejnopolitičnimi izhodišči ter vsebino osnutka zakona. Obenem s tem so želeli opredeliti tudi na-loge, ki izhajajo iz zakona o združenem delu in zakona o bankah, posebno še, ker ima banka malce drugačen položaj od materialno proizvodne delovne organizacije. Že ob tem se je pokazalo, da je organiziranost banke neločljivo povezana z ustavno preobraz-bo, kar predstavlja tudi preobrazbo celotnega bančnega sistema in s tem tudi predioga zakona o bankah.
Razprav se je udeležilo več kot 680 delavcev, od katerdh so številni sodelovali v razpravah, obenem pa so ocenili, da mno-go 61anov delovne skupnosti ni proučilo gradiva in se tako ni-so mogli vključevati y razpra-vo. Na žalost je še pri mnogih delavcih banke prisotna misel-nost, da osnubka zakonov in drugih aktov niso njihova stvar, temveč stvai sainouprav-niii organov, družbenopolitič-nih organizacdj in vodstva. Kljub temu pa je razprava od-prla številna vprašanja, med kaiterimi bodo posamezna prav gotovo urejena z zakoni, fei bo-do izhajali iz novega zakona o združenem delu. Prav zaradi bega je bila ena izmed pri-pomb tudi, da bi bilo rrianj ne-
jasnosti, če bi obenem poznali tudi že osnutke zakono-v, ki bo-do sedaj drugače urejali posa-mezna področja. Tako pa mar-sikdaj razpravljamo o stvareh, ki jih sam zakon o združenem ..olu morda neprecizno obrav-nava ali pa jih obravnava zgolj načelno.
Novi zakon opredeljuje tudi pridobivanje dohodka delavcev v delovnih skupnostih, ki op-ravljajo adminisbrabivna dela, v okvdru sarn.oupravn.ih spora-zumov pa je mogoče poleg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo določifci tudi sredstva za razrešitev material-ne osnove dela delovne skupno-sti. Pri tem prihaja do nejasno-sfci, ali so tudi za razširitev ma-terdalne osnove dela TOZD —
družbenih dejavnosti dolžne pri. spevati tudd delovne skupnosti. Prevladalo je mnenje, da za razširjeno reprodukcijo druž-benih dejavnosti, ali za dejav-nosti posebnega družbenega po-mena ne bi bilo primerno, da bi zbirale dodatna namenska sredstva tudi delovne skupno-sti, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela, ker bi to marsikdaj pomenilo le do-datno, prikrito .obremenjevanje TOZD materialne proizvodnje, saj bi zbiranje takih sredstev postal kalkulacijski element prl obračunavanju storitev delov-nih skupnostd v okviru menja-ve dela.
Zakon o združenem delu v svojem osnutku predvideva tu-di disoiplinske ukrepe, ki papo mnenju razpravljalcev niso do-volj jasno opredeljeni, pred-vsem s stališča, da še vedno obstaja tnožnost, da se posa-tneznega delavca neupravdčeno disciplinsko kaznuje. Glede de-narne kazni pa menijo, da bi ta kazen prizadela predvsem sa-mo delavce, ne pa tudi tiste de-lavce, ki nimajo direktnega op-ravka   s   proizvodnjo,  temveč
so na odgovornih vodilnih me-stih, pavzročijo pa lahko s svo-jimi odločitvami mnogo večjo materialno škodo. Pravzaprav bi zakonsko veljalo verjetno urediti le splošno možnost, medtem ko bi natanko oprede-litev prepustili samoupravnim splošnim aktom.
Tudi prd ustanavljanju bank bi zakon moral predvideti, ta-ko kot pri ustanovitvi delovne organizacije, elaborat o družbe-noekonomski upravičenosti. Praksa kaže, da so se do sedaj prav pri ustanavljanju večkrat ponavljali lokalistični interesi, pri čemer pa velja ugotoviti, da je za banko še kako potrebna ekonomska upravičenost, saj je drugače skoraj nemogoče, da bi poslovala, saj lahko umet-no ustanovljena banka povzro-
6i veliko škodo. V zvezi s tem so tudi menili, da bi upravljal-ci banke verjetno morali pre-vzemati tudi del tveganja za posamezne odločitve, ža katere je sedaj nosilka rizika le ban-ka.
če k temu dodamo, da so razpravi o zakonu o združenem delu v Ljubljanski banki doda-li tudi oceno doseženih družbe-no ekonomskih in samouprav-nih. odnosov v podružnici in de-lovni skupnosti, lahko rečemo, da so delavci uspešno opravi-li javno razpravo o zakonu o združenem delu in s pripom-bami in predlogi k osnutku po-izkušali prispevati k hibrejše-mu razvoju samoupravnih od-nosov in uveljavitvi ustavnib načel v naši družbi.
B. Pogačnik