Poštnina plačana v gotovini. Štev. 41. V LJubljani, dne 12. oktobra 1933. Posamezna Itev. Din 1«— Leto XVI. Upravništvo „Domovlne" v LJubljani, Knaf lova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaia vsak tetrtek Naročnina ta tiitmitro: četrtletni • Dli, polletno It Din, celoletno U Dli: m lito lerastvo run »merile i četrtletno 12 Dli, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli, »merilu leta* I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podraloke i LJubljani, it. 10.711.1 Vzgledi nam kažejo pot Izidi občinskih volitev, ki so se preteklo nedeljo vršile v savski, primorski, drinski in dunavski banovini, nam kažejo, da je tamošnji narod temeljito obračunal z zapeljivci — Tudi volilci v naši banovini se bomo v nedeljo v ogromni večini izrekli proti izročitvi občin v roke godrnjačem, punkta-šem in veleizdajnikom V vseh banovinah, kjer so se že vršile občinske volitve, je ljudstvo prav korenito obračunalo z opozicijo. Kljub vsem naporom in kljub nasilju, ki so ga zahrbtno izkušali izvajati posamezni opozicijski veljaki, so nasprotniki tako klavrno pogoreli, da lahko rečemo, da jih ni več. V savski, primorski, drinski in dunavski banovini, kjer so se vršile volitve v nedeljo, je povprečno 80 odstotkov volifcev dalo svoje glasove za Jugoslovensko nacionalno stranko in se tako odločno izjavilo za politiko narodnega in državnega edin-stva in za narodno slogo. V savski banovini so opozicijski generali, ki so že naprej vedeli, da bodo sramotno poraženi, zapovedali svojim ovčicam, naj se volitev sploh ne udeleže. Na ta način so hoteli doseči vsaj to, da bi sramota ne bila prevelika. Nad vse razveseljivo je, da je hrvatsko, ljudstvo spoznalo zape-ljivce in jim obrnilo hrbet. Da bodo imeli čitatelji pravo sliko o zmagi jugoslovenske misli v omenjenih banovinah, navajamo nekaj podrobnosti o izidu volitev: V primorski banovini je bilo vpisanih 208.524 volilcev, volitev pa se jih je udeležilo 116.867, to je 56 odstotkov (10 odstotkov več kakor pri občinskih volitvah leta 1926.). Od oddanih glasov je dobila JNS 106.023, to je 91 odstotkov, celotna opozicija pa 10.844, to je 9 odstotkov. V drinski banovini je bilo vpisanih 343.342 volilcev. Volilo jih je 254.208. Od tega je dobila JNS 238.732 glasov, to je 91-9 odstotka., vsa opozicija pa 20.466 glasov ali 8-1 odstotka. Od 438 občin je dobila JNS 392, opozicija pa 37. V 9 občinah se bodo volitve ponovile. V savski banoviri je bilo vpisanih 642.615 volilcev. Volilo jih je 351.391, to je 54-6 odstotka. Od teh je glasovalo za JNS 218.308 volilcev, to je 62-1 odstotka. Poleg tega je JNS sodelovala še pri 356 skupnih listah, na katerih je 258 nosilcev članov JNS. Te liste so dobile 99.522 glasov ali 28-4 odstotka. Na podlagi tega je bilo za JNS oddanih skupno 317.830 glasov, to je 90-5 odstotka. Za sporazumne liste, katerih nosilci niso člani JNS, je bilo oddanih 15.535 glasov ali 4-4 odstotka. Za opozicijske liste je pa glasovalo 18.026 volilcev, to je 5-1 odstotka. Vdunavskibanovinijeod 544.627 volilcev glasovalo 369.867, to je 68-2 odstotka. Od tega je dobila JNS 351.741 glasov ali 95 odstotkov. Za opozicijo je glasovalo 17.926 volilcev ali pet odstotkov. Od vseh 795 občin je dobila JNS 758, opozicija pa 33, a v štirih občinah se bodo volitve ponovile. Dne 6. avgusta sta volili že moravska in vrbaska banovina. Tudi takrat se je, kakor smo že poročali, nad 400.000 volicev izreklo za liste JNS. Tako je že do sedaj pri občinskih volitvah glasovalo za vsedržavno Jugoslovensko nacionalno stranko okrog 1,300.000 volilcev. Prihodnjo nedeljo, ko bosta volili skupno z našo še zetska invardarska banovina, bo to število gotovo naraslo na blizu dva milijona. Prav tako sijajne številke kakor druge banovine moramo doseči v nedeljo 15. t. m. tudi v Sloveniji. Ne smemo dovoliti, da bi nas zmerjali, da smo Slovenci še daleč za luno in da slepo drevimo v prepad. Jasno je, da bi krvavo plačevali račun, če bi si dovolili raskošje in se v nasprotju z vsem ostalim jugoslovenskim narodom izrekli za proti-narodno politiko. Jugoslavija je za nas Slovence še mnogo bolj potrebna kakor za Srbe in Hrvate, Zakaj brez Jugoslavije bi nas naši ljubeznivi sosedje pohrustali kakor mačka miško. Če bi se torej izrekli proti tisti narodni politiki, ki dela za močno, bogato in urejeno državo, bi se nam pač lahko rigal vsak osel. Ali ne bi bili bedaki, če bi si nažigali streho nad glavo zaradi tega, ker nam je morda kje v oštariji kakšno gobezde omamilo pamet z lažmi in obrekovanjem, edinimi agitacijskimi sredstvi opozicije, ki drugih sredstev nima. Kakor čujemo, so morali v nekaterih krajih posamezne nasprotne agitatorje celo pozapreti, ker so se posluževali čisto veleizdajniških izjav. Prav je tako, da pridejo za zapahe zapeljivci, ki hočejo spraviti narod v nedogledno nesrečo. Treba pa bi bilo pri teh priganjačih, ki so morda tudi sami le nesrečne žrtve višjih zapeljivcev, natančno preiskati, ali niso morebiti igrali pri tem glavno vlogo Judeževi srebrniki. Neizbrisna sramota bi bila za nas, če bi se ugotovilo, da so med nami res pravi Judeži Iškarjoti. So pa tudi med Slovenci ljudje, ki jih sicer s tako hudimi očitki ne smeš obkladati, vendar pa tudi ti nesrečniki neprestano vrtijo svoje mline in klepečejo o vseh mogočih in nemogočih rečeh, čeprav ničesar ne vedo. Blebečejo o korupciji, dasi je ne vidijo, in z milijoni opletajo, kakor da pri nas vse le krade. Nič ni takim godrnjačem prav, četudi morda udobno in prijetno žive — včasih celo na račun nepoučenega preprostega ljudstva. Tudi ti ljudje, ki jih je zapustila trezna razsodnost, so nevarni preprostim lahkovernim ljudem, ki kaj hitro verjamejo tudi čisto nemogoče reči. Trezni volilci, ki ste v pretežni večini, stojte trdno in z odločnostjo zavračajte ene kakor druge! Pokažimo, da smo tudi Slovenci zrel narod, ki nas ne spravijo iz ravnotežja izgubljeni sinovi našega rodu. Ne protidržavni mračnjaki in ne lahkomiselni godrnjači nam ne smejo omotiti treznega razsodka in preudarka. Z vsemi temi bo še prišel obračun! Kakor pišemo na drugem mestu, je državni svet potrdil odlok političnega oblastva, da ostanejo dr. Korošec in tovariši še nadalje konfini-rani, to se pravi, da morajo ostati v krajih, kamor so jih postavili, čeprav *e hotelo upravno sodišče v Celju razveljaviti konfinacijo. Punktaši so že zlorabljali razsodbo o razveljavljenju konfinacije in so govorili, da se bo dr. Korošec takoj po volitvah vrnil v Slovenijo in jo spet podjarmil. Če so punktaši res verjeli, da se bo to zgodilo, je zdaj te njihove otročje vere konec, zlasti ker so poleg tega še nedeljske volitve pokazale, da je punktaštvu v naši lepi domovini zaklenkal smrtni Naj si nihče ne dela praznih upov, da je vlada morda slaba. Vlada stoji trdno kakor skala in bo delovala kakor doslej le v blagor vsemu jugoslovenskemu narodu. Gospodarska stiska je. Val teh svetovnih gospodarskih težav je včasih tako močan, da ne gre vse gladko od rok, a nihče ne more reči, da vlada ni z vso vnemo na delu, da bi zajezila zlo, ki prihaja od krize. Hvala Bogu, da imamo trdno vlado in da imamo narodno skupščino, v kateri se ne ponavljajo izgredi izpred leta 1929. Ali morda nasprotniki menijo, da je v narodov blagor, če se prepiramo na žive in mrtve za oslovo senco, delo za gospodarsko izboljšanje v državi in za utrditev mednarodne moči Jugoslavije pa pustimo? Nasprotniki govorijo tudi o svobodi, ki si jo seveda predstavljajo tako, da bi lahko vsakdo brusil jezik, kakor bi mu bilo milo in drago. Morda pa tudi mislijo, da je svoboda v tem, da bi se spet lahko streljali v narodni skupščini kakor pred letom 1929. Vsem takimle lažnim svobodnjakom bo treba prirezati peroti, da ne bodo še drugih spravljali v nesrečo. Naša mlada država potrebuje mnogo narodne sloge, reda in dela, da se bo zadostno utrdila; zato mora brezobzirno odstraniti vse, kar se ji stavi na pot k blagostanju njenega prebivalstva. Ni na mestu milost izgubljenim sinovom, ki se ne marajo poboljšati, čista pamet nam veleva, da je lepo živeti v državi, kjer vladajo narodna sloga, red, pravičnost, poštenost in trezno delo. Kdo ne bi hotel živeti v taki državi! Kakšni bi bili krmi-larji države, ki bi ne hoteli odstraniti vseh ovir na poti k temu višku narodove sreče. Pri občinskih volitvah v nedeljo 15. t m. meram« potrditi te politiko »a narodovo blagostanje. Če ra »sodno preudarimo, ne moremo storiti "drugače! Pohvalno je, da je velik del naše duhovščine t narodnih vrstah, obžalovati pa moramo ono duhovščino, ki hoče spet obnoviti med našimi podeželani stare razprtije. Kaj ne bi bilo lepše, če bi se vsi duhovniki držali Kristusovega nauka o ljubezni do bližnjega in se ne spuščali v zadeve, ki se jih največkrat niti ne tičejo. Njihov ugled bi samo zrasel, če bi poleg verskih naukov še učili ljudi, da je treba državo ljubiti in ji ne izpodkopavati temeljev. Mnogo imamo občin, kjer so res pravi duhovniki. Tem občinam je prihranjen volilni boj, ker so se občani sporazumeli in si postavili skupne kandidatne liste. Ali ne bi bilo lepše in boljše, če bi bilo povsod tako! Mi volilne borbe, ki prinaša toliko rajprtij, nismo hoteli, ker je naše načelo: narodna sloga. Borbo so nam vsilili nasprotniki, zdaj pa jo bomo bili i vsemi močmi do konca, do popolne zmage. Na naši strani je vsa Jugoslavija. Samo v opomin Ugleden slovenski duhovnik z dežele nam je poslal naslednje pismo, ki ga dobesedno prinašamo, ker jasno kaže, da je med našo duhovščino mnogo ljudi, ki se zavedajo, kako pogubna je razdiralna politika slovenskih punktašev. Najbrž se boste začudili, ko prejmete to pismo. Prav za prav je namenjeno vsemu slovenskemu ljudstvu, predvsem pa deželanom. Če se vam zdi prav, ga lahko objavite, saj ne bo nič škodovalo, ie se bo enkrat po dolgem času spet javno oglasil duhovnik. Leta 1929. je bilo nenadno konec vseh tistih strankarskih prepirov in zagrizenega sovraštva med ljudstvom. Narod je počasi pozabil staTe razprtije in se bolj oprijel svojega dela. Res so včasih prihajali od raznih strani ljudje, ki so hoteli kaliti mir, toda ljudstvo jim ni verjelo. Vsi smo videli, da je dosti prijetnejše in koristnejše življenje v miru. Zdaj pa se je spet vse izpremenilo, ko so bile razpisane občinske volitve, ki morajo biti po predlanskih skupščinskih nov izraz, da spadamo mi s Hrvati in Srbi v eno državo, ki mora biti močna, da nam ne bodo mogli škoditi zunanji sovražniki. Saj je znano, da kar preže, kako bi planili po nas. Da, mislili smo, da se bodo vsi naši ljudje tega zavedali. Saj bi se, če ne bi bilo zapeljivcev, ki prihajajo in jih begajo. Spet seje jo seme razprtije med nje, govore o nekakšnih krivicah, ki jih nikjer ni, o trpljenju, zatiranju in ne vem še o čem. Če bi naši ljudje vedeli, da spuščajo za-peljivci vodo na mlin našim zunanjim sovražnikom! Zal je med njimi tudi dokaj mojih tovarišev duhovnikov. Ne vsi! Še dolgo ne. Toda vendar jih je precej, ki v svoji nekdanji zagrizenosti ne znajo ločiti dobrega od slabega, koristnega od škodljivega. Tem naj veljajo predvsem moje besede. Izpreglejte! Časi so dovolj resni. Dvanajsta ura bije! Ne ženimo v pogubo vernega ljudstva, ki vidi v nas svoje očete, svoje voditelje! Ne sejmo ljulike, da nam ne bo v žitu pognala. Ljudstvo bo samo izpregledalo, kam ga ženete, in na vas, na vašem spominu bo maščevalo svoje zmote. Bodite pastirji, bodite učeniki! Učite ljudi značaj-nosti in zvestobe, učite jih ljubezni do domovine in vere vanjo jim vlijte. Dovolj je bilo zmot, dovolj trpljenja, da smo postali to, kar smo danes, svobodni ljudje. Učite ljudi dobrega, da bodo pozabili, da so bili med voditelji naroda v naših naj-sramotnejših časih zgodovine, žal, tudi duhovniki! To je dolžnost nas vseh duhovnikov — čeprav se jih še toliko ne zaveda te krute resnice. Končam to pismo. Naj si ne misli kdo, da je volilni govor. Ne, samo opomin je. Daj Bog, da bi svoj namen dosegel. Nič ne stane, če vse obljubiš V prav žalostnem spominu je še vsem stara navada nekdanjih klerikalnih politikov, ki so izkušali dobiti glasove lahkovernih volilcev z lepimi obljubami. Kako daleč so šli včasih nekateri kandidati, nam priča zgodba, ki se je pripetila v nekem slovenskem trgu kmalu po vojni. Mlad gospod so kandidirali za oblastnega poslanca in so obljubljali po shodih enemu kraju železnico, drugemu vodovod, tretjemu izsušitev močvirja in tako naprej. Čeprav niso bile vse te obljube izvedljive, vendar se je ujelo nanje dosti kalinov, češ: vsaj dobro voljo kažejo gospod in pa dobro srce za naš kraj. Pa so imeli tisti gospod shod tudi v lepem naprednem trgu R. sredi ravnine, ki je imela že železnico, vodovod, elektriko in izsušeno moč- virje. Nekoliko v zadregi so zato govorili gospod in slavili zgodovino in lepoto trga in petičnost tržanov. Ko so vprašali ob koncu govora, kakšne posebne želje ima trg, je vstal župan, znan šaljivec, in prosil kandidata, naj pripomore, da se razvije v trgu tujski promet. Tržani so se mu--zali radovedni, kaj porečejo gospod kandidat na to čudno željo. Navajeni obljubovanja so se potrkali gospod na prsa: «Tako velik je moj vpliv in tako mogočne so moje zveze, da vam bomo postavili tik za trgom pravi Triglav z vsemi mikavnostmi.« Pametni tržani so se seveda tako na glas zakrohotali tej grozanski obljubi, da se je še celo gospod kandidat sramežljivo nasmehnil kakor paglavec, ulovljen na laži. K. M.: Črni 17 moz Povest iz preteklih dni. Nataknila sta si lasulji in bradi, čez obraz sta si dala krinke in se zavila v ohlapne črne j plašče. Potem je Črni mož odrinil zapah, upihnil j svetilko, ki jima je dotlej dajala luč, in se splazil j med premikajočim se zidom in steno rova, Suhec je šel za njim. Ko sta stopila v podzemeljsko dvorano, ki je služila za shajališče, so vsi tihotapci vstali s klopi. Njihovih obrazov ni bilo mogoče videti, toda po kretnjah bi bil vsakdo lahko sklepal, da se čudijo, ko vidijo svojega voditelja v spremstvu. Črni mož je takoj začel: cFantje, danes vas nisem poklical zato, da bi kaj nesli čez mejo. Nekaj drugega vam moram povedati. Odločil sem se, da pustim svoje mesto. Namestu sebe sem vam izbral novega voditelja. Zraven mene stoji. Tudi on vam ne bo nikoli pokazal svojega obraza, kakor ga jaz nisem, toda skrbel bo za vas prav tako, kakor sem jaz. Vendar pa se izprememba, ki je za vas tako važna, ne sme zgoditi docela iznenada. Treba je, da se poprej o vsem natanko pomenimo. Zato sem vas sklical, da bo vsakdo lahko povedal svoje mnenje.* Tihotapci so se začudeno spogledali in staknili glave. Videti je bilo, da jim izprememba ni prav po volji. Po daljšem prerekanju je stopil eden iz njihove srede in dejf.l: «Črni mož, ali misliš, da se pogovarjaš s čredo ovac ali govedi. Še živali ne mirujejo, če dobe novega pastirja. Mi pa hočemo...» «Kar hočete, mi boš lahko še pozneje povedal. Morda vas sploh ne bom docela zapustil, ampak vam bom dal samo začasnega namestnika. Saj sem vam rekel, da mi je le za vas, in prepričani bodite, da ne bom ničesar storil brez vašega privoljenja^ Te besede so jih pomirile. «Stoj! Vdajte seb je zagrmelo v ozadju podzemeljskega zbirališča in takoj nato sta se dve železni roki oklenili Črnega moža. Rajko je bil priskočil in ga prijel, da se že ganiti ni mogel. Ob njegovi strani je stal nadporočnik z golo sabljo v rokah in iz vseh kotov so se pokazale puškine cevi, ki so merile na zbrane tihotapce. «Nazaj! Skozi luknjo!* je zatulil Črni mož ki se je zaman zvijal in otepal Rajkovega ob-, jema. Tihotapci so ga ubogali. Zagnali so se drug za drugim proti izhodu pri lijaku. Toda nastala je taka zmešnjava, da niso mogli nikamor dalje. Prvi se je že vrgel na tla, da bi se splazil skozi ožino. «Nazaj! Sicer ustrelim!* mu je nekdo zaklical. Skočil je nazaj. «Zunaj je ves kotel poln graničarjev!* je prestrašeno vzkliknil. ^ Pusti me, drugače sprožim!* je zatulil Črni mož. Izvil je desnico in nameril cev pištole čez ramo na Rajka. Ta ga je pa udaril po roki. Strel je počil, toda krogla je zgrešila in se zarila v strop. Poljanec je besno zarjul in zbral vse svoje moči za strašen sunek. Prav tedaj je tudi suhec pograbil Rajka, da se je moral obrniti proti njemu. Črni mož se je izvil iz objema mladega Potočnika in se zagnal v sredo med nasprotnike. Sunil jih je narazen, prihitel do stene, kjer ni bilo nikogar, in zbežal po rovu proti vodnjaku. Rajko je dvignil pest. Z enim samim udarcem v obraz je vrgel suhca na tla in se zagnal za Črnim možem. Poljanec je začul korake za sabo. Videl je, da ne bo mogel več splezati navzgor. Odhitel je še malo dalje v smeri proti skednju. «Stoj, črnuh, Potočnik je za tabo!> je čul za sabo. «Kar pod nosom se obriši! Ne boš me dobib, je zaklical zasledovalcu. Pognal se je proti skedenjskemu rovu. Toda mačka ni bilo tam. To ga je zmedlo. Po lestvi mora zlesti in se kje v temi skriti. Potem poišče skrivnostni izhod, ki ga je poznal on edini. Ze je bil na robu rova. Na prvi klin lestve mora stopiti. Hotel je, toda lestve ni bilo nikjer. [Segel je z nogo v prazno in roka na robu prepada Nalašč za brinetke.. ? Kako dolgo ie iokajo brinetke na »vo| Special-Shampoo I Zdai imaio Brunetaflor. U povzdigne lepoto kostanjevih la«. Uiinkuje naravno In edinstveno zaradi hoquilo, ki ga Ima « sebi. Kostanjasta barva, temni ton «ta l tem neverjetno poudarjena. Lasje dobe krasen blesk In čudovit lesk. Nenavadno lepo te kodra j o. barv«. {/j sode ELI D A S PECI AL SHAMPOO BRUNETAFLOR skim ovsom, in so vam takšni osrečevalci deset-1 se torej več izrabljati in postavljati celo pod tisto letja po mili volji strojili vašo kožo. Ne pustite sivo žival, ki ne gre nikoli drugič na led! tDr. Korošec in tovariši se ne vrnejo Državni svet je kot vrhovno upravno sodišče odobril odlok političnih oblastev o konfinaciji dr. Korošca in tovarišev Dolgo že ni bilo volitev, pa smo že pozabili takšne politične cvetke volilnih obljub. Te dni pa smo čitali v «Slovencu» s prav debelimi črkami natisnjen uvodni članek, ki razpravlja o najbolj perečem vprašanju naše vasi, o razdolžitvi kmetov. Kaj piše tam glasilo današnje opozicije? Dolžnikom obljublja razdolžitev s pomočjo bonov (priznanic), za katere prevzame država dolgove, če ne vseh, pa vendar znaten del. Upnike (vlagatelje) pa tolaži, naj bodo kar veseli, da dobijo vsaj del vlog vrnjenih. Seveda ne ustreza ne eno ne drugo resnici. Tudi ni kaj podobnega izjavil noben član vlade. 18. t m. se bo sestala skupščina, ki bo rešila tudi vprašanje razdolžitve kmetov na tak način, ki bo najbolj ustrezal vsemu našemu gospodarstvu. Isti list piše nekaj dni pozneje, da se je moral zagovarjati pred sodiščem ravnatelj Zadružne zveze, znani g. Fran Oabrovšek, ker je izjavil: •Današnje krize je vzrok samo to, ker nima ljudstvo zaupanja do vlade, odnosno do sedanje vladavine, ker je država izdala zakon o zaščiti kmetov, da ne bo treba kmetom plačevati dolgov, kar pa ni res in je to zgolj zapeljevanje ubogega ljudstva.* Za te besede je bil gosp. Oabrovšek obsojen na 2400 Din globe. Ljudje božji, zdaj pa presodite, kje je resnica. Na eni strani govori pristaš gospodarske skupine, ki izdaja «Slovenca», o zakonu o zaščiti kmeta, da ga je izdala vlada le v zapeljevanje ubogega ljudstva, na drugi pa piše isti list s polno paro za razdolžitev kmeta. Katera beseda je resnična, prva aH zadnja? Jasno Je, da drži zanje beseda vplivnega denarnika proti zaščiti kmeta, sedanja vnema za našega kmeta in vložnika pa je povsem navadna volilna obljuba, natisnjena ie v zapeljevanje ubogega ljudstva. Ko bodo volitve pri kraju, bo imel pa spet vso besedo gospod denar-nik. Hvala Bogu, da pametni volilci po naših vaseh ne bodo nasedli takšnim otipljivim zvijačam. Zgoditi bi se jim utegnilo, če bi poslušali te zapeljive klice, da bi se spet uresničil star kmečki rek: Kdor konja lovi, mu ovsa moli; ko pa žival ujame, jo z bičem krtači. Volilci, pomislite, kolikokrat ste že šli za takšnim hinav- se mu je izmaknila. Strašen krik in zagrmel je v globino!... i*4«iM|*Miq|j Rajko je čul ta krik in zamolkel odmev padca. Vedel je, da nima zdaj nič več početi. Odhitel je nazaj. Tihotapci so videli, da je vsak odpor brezploden in škodljiv. Vdali so se. Prav tedaj, ko je Rajko prišel v dvorano za zborovanja pod zemljo, so jih povezovali. Suhec, ki je komaj vstal s tal, se je še ves omotičen branil. ♦Pustite me! Kaj mi hočete?* je kričal. «Nisem eden izmed njih. Proti moji volji so me zavlekli sem.» «Nikar se ne upirajte, ker vam ne bo prav nič pomagalo!* je odvrnil okrajni glavar. cBili smo nevidne priče vašega pogajanja s Poljancem. Novi Črni mož ne sme računati na popustljivost in vaše poslovne knjige nam bodo prav dobro služile pri raziskovanju vajinega ,poslovanja'...» «Kje je Poljanec?* je vzkliknil nadporočnik, ki je nadzoroval aretacijo ujetnikov, ko je od daleč zagledal Rajka. «V rov je padel! Razbit leži tam doli, kamor je skril ženo in pastorko.* Četovodji so hitro razvezah vezi. Rajko je bil tako obziren, da je zamolčal, kaj je govoril četo« vodja takrat, ko je sam raziskoval skrivališče Črnega moža. Da, če bi bil povedal, da je bil podčastnik pripravljen stopiti v Poljančevo tolpo ... Tihotapce so drugega za drugim potegnili skozi vodnjak. Z vojaškim spremstvom so jih odpeljali k sodišču v trg. Okrajni glavar je s sodnikom vred ostal v rudniku, da so napravili zapisnik. Vest, kdo je bil Črni mož, je razburila vso vas. Že prej ljudje Poljanca niso marali. Zdaj, ko so zvedeli, da je bil on zver v človeški podobi, ki je uničila troje življenj, se je njihovo sovraštvo po- Kakor znano so bili letos pomladi kot započet-niki znanih punktacij na osnovi zakona o zaščiti države zaradi motenja javnega reda in miru kon- večalo v strašen bes in bi ga bili gotovo kamenjali, če bi ga bili dobili. Vse drugače pa je bilo, ko je prišel Rajko iz Poljančeve hiše in zavil proti domu. «No, samo da si prišel!* ga je radostno sprejel oče. «Cela večnost je pretekla, kar si bil šel zdoma. Punaj rjujejo ljudje že skoraj pol ure, tebe pa ni odnikoder. Ničesar ne vidim, ničesar ne vem. Od same nestrpnosti in samih skrbi sem bil skoraj iz uma. Kako je bilo?* «Niti kapljice krvi nismo prelili, pa smo vendar vse dobili! Poslušaj!* Očetu in materi, ki sta kar drhtela od napetega pričakovanja, je jel pripovedovati, kako je bilo. «0, če bi mogel le za četrt ure videti*, je vzkliknil stari Potočnik, ko je sin končal. , sem jo pokazal mnogim svojim tovarišem, ki so bili vsi en^ga mišljenja, ko so prečitali pismo našega sotrpina Jožeta K. so mi dejali, «vsi delavci moramo iti volil ta p 1 a v o b četudi še nismo organizirani, vemo, da je edina Narodna strokovna zveza nekaj napravila za delavce. Pa tudi iz narodnega vidika moramo voliti listo našega delavstva. Marksizem nam je tuj in hlapčevski. Slovenski delavci smo dobro Jugosloveni in ne bomo volili organizacije, ki slavi svojega židovskega očeta, ki je hotel na ruševinah Slovanstva postaviti močan temelj Ger-manstva. ? Pri nas imamo hudega marksističnega pete-linčka. Neprestano se zaganja v nas, četudi mu nočemo ničesar slabega. Ker ve, da smo pri Sokolu in se tudi sicer nacionalno udejstvujemo, nam očita, da smo fašisti, da odobravamo Hitlerjevo početje, a sam ve, da to ni res, ker mi vsako nasilje obsojamo, pa naj pride od katerekoli 6trani. Marksizem pa ta človek poveličuje do neba. Marx je zanj vse. Mi pa dobro vemo, kako škodljiv je našemu narodu marksizem. Dobro v narodnostni mlačnosti in brezbrižnosti. Na marksizmu država ne more graditi svojih osnov, ki morajo biti močne in trdne. Marksizem ni trden in se vsaka stavba, zidana na taki osnovi, prej ali slej zruši. Marksist ne ljubi svoje domovine, ne svojega naroda. On je brezbrižen nasproti vsemu. Njegov klic je: «Delavci vsega sveta, združite seb Ne pomisli pa, da je bil zagnan ta klic v svet zato, ker so nemški marksisti izkušali podjarmiti ostale nenemške marksiste in jih pripraviti za borbo zmage nemštva nad svetom. Marksizem ni mednaroden v pravem smislu besede. Porodil se je iz nemštva, da bi služil velikonemški misli. V Nemčiji pa zdaj marksizma kljub temu ne marajo. Z njim so tamkaj opravili na kratko. Marksizem je v Nemčiji mrtev in počasi umira tudi drugod. Samo pri nas v Jugoslaviji imamo še nekaj hlapcev marksizma, ki so veselja pijani, če jih pride obiskat kak sodrug iz nemškfh krajev. Pa tudi pri nas že prihajamo do spoznanja, da je nastopil čas, ko moramo vzravnati hrbte. V svoji osvobojeni domovini hočemo biti svoji gospodarji. Služiti hočemo svojemu kralju, svojemu narodu in svoji državi. Ker hočemo to, moramo ob vsaki priliki pokazati, da smo dobrf Jugosloveni. Dober Jugosloven pa ne more biti nihče, ki izpoveduje marksizem, ker kot tak prisega na mednarodnost ter sta mu lastni narod iu lastna država deveta briga. Njemu so maliki Žid Marx in drugi taki mogotci. Zato pa hočeuio vsi Vfciiio, da vzgaja marksizem naše delovno ljudstvo, slovenski delavci dokazati 21. in 22. t. m., da smo res dobri Jugosloveni. Zato bomo vsi oddali svoje glasove za plavo glasovuico, za listo nacionalnega delavstva. Mi rudarji se zahvaljujemo tovarišu Jožetu K za prijazna navodila v zadnji . Tudi naši ljubi «Domovini» se zahvaljujemo, da "nam poroča o volitvah v Delavsko zbornico. Imamo majhne zaslužke in nimamo drugih listov kakor samo «Domovino>» Marksisti nam sicer v zadnjem času pošiljajo cele kupe svojih listov zastonj, pa jih mečemo na kup in jih ne maramo brati. Mi imamo svojo «Domovino>, ki je res najboljša prijateljica in svetovalka našega delavca in kmeta. 21. in 22. t. m. pojdemo vsi na volišča in bomo volili plavo. vpraša mož. «Ne. Ujel sem le čebelico, ki na enem koncu ni bila izolirana.) XJustav Strniša: 3 Zadnji rokovnjač f Dekle se spomni svojega izvoljenca. Da, rad? ima Zivčkovega, čeprav mu tega še nikoli ni pokazala, saj je dober in pošten fant in menda še nekoliko preveč odkritosrčen. Kaj bo storil, ko se mu bo razodela, ko bo izvedel, da je rokovnjačeva hči. Ali je njegova ljubezen tako močna, da bo vztrajal in jo bo hotel kljub temu poročiti? j Da, da, kmalu pride čas, ko mu bo mirno in odkritosrčno vse povedala. Kaj bo potem? In če jo zavrže? Ali bo obupala? Ali ga bo prepričevala, da je sama pri tem nedolžna? Ne, ne! Hudo ji bo, a ostala bo močna! Žrtvovala se bo svojemu očetu in mora ga .prisiliti, da odide z njo v druge kraje ter prične lepše življenje! Pa se je hitro otresla žalostnih misli in se prepričevala, da jo bo njen fant poročil in da postane srečna gospodinja. Tudi za očeta bo ekrbela ia vse bo dobro. * Martin Skaza je vstal dokaj pozno s svojega ležišča in sklenil iti nazaj k Rezikini hišici, i Med potjo je premišljal svoje življenje. Ko je bil še otrok, so mu umrli starši in mnogo je pretrpel. Kesneje ga je vzel k sebi neki kovač, da ga je lahko potisnil k vojakom namesto svo- jega sina. Vendar je bil vesel, da je bil vojak in da je potem dobil svojo službo. Vedno je bil prepričan, da si je izvolil pravi poklic, in ponosen je bil nanj. To je bila Martinova dobra stran, kajti službo je rad opravljal in zadovoljen je bil z njo. Če se je pa napil, je bil drugačen; kar izpre-menil se je. Krilil je po krčmi z rokama, objemal ljudi in jim prisegal večno ljubezen. Nocoj je bil Skaza trezen in begala ga je samo misel na Reziko, čeprav je Imel že svojo izbrano. Še poročil bi jo, če bi ne bilo drugače, tako mu je bila Rezika všeč. Tiho se je približal Rezikini hišici in vso obhodil. Vedel je, da je deklica sama, a vendar si ni popolnoma zaupal. Potrkal je naposled na okno in deklico poklical. Potem je takoj odstopil za korak, da bi lahko pobegnil, zakaj sam pred seboj se še ni čutil varnega. Nihče ni odgovoril. V sobi je ostalo vse mirno. Zdaj se je Martin opogumil in pričel je krepke je tolči po šipah: «Rezika, Reza, Rezon! Ali mi boš odprla ali ne? Ti prešmentano dekle ti! Jaz ti že pokažem! Jaz sem cesarski in kraljevi birič Martin Skaza. V imenu postave ti ukazujem, da mi odpreš, sicer gorje tebi!» Molk! Martin je bil v zadregi. Ali naj zdrobi šipe in s silo vdere? Kaj pa, če bi ne mogel skozi ozko okno? Pa če bi ga spet odzad pograbil strašni Groga? Zdaj bi mu ne prizanesel. Vse rokovnjaške zgodbe so zaživele Martinu pred očmi. Spomnil se je tistega pastirja, ki so ga rokovnjači živega obesili nad mravljišče, da je siromak končal v strašnih mukah. Kaj če je tudi ta Groga tak? Močan je dovolj in divji tudi. A nekaj človeškega mora vendarle imeti, da občuje z njim Reza. Pa danes? Saj bi njemu, Martinu, lahko drugače posvetil, toda mu ni. Groga morda ni tako divji. O, je, je, samo ženske so vse prismuknjene, če so zaljubljene, in prav taka je ta Rezika, saj se je zagledala v tega starega rokomavha Vendar se Skaza ne more premagati. K Re-ziki mora. Takele ženske so včasih čudno mehke in popustljive, da same ne vedo, kaj delajo. Še enkrat je krepko potrkal. Nič odgovora. Martin je spet razpredal misli in se jezil, naposled pa je zmagal njegov zdravi razum. Birič je odšel in se glasno ujedal: «Zenske ste res čudne! Meni ne verjame in me ne mara, a v onega starca je vsa zatelebana. Bog naj jo razume, j az je ne! E, pomoč si dobim in ujamem ga. Če udari strela, lahko poruši najmočnejši hrast, in ta strela sem jaz za Velikega Grogob Pa se mu je zazdelo, da se sam pred sabo preveč šopiri. Zdaj se je samo še tiho jezil in stiskal pesti. Če bi ga kdo gledal v mesečini, bi mislil, da skače po travi vrag in se pači. Naposled je zaključil svoje modrovanje: Članstvu Narodne strokovne zveze in ostalemu narodnemu delavstvu! Pred raznimi odločitvami smo. V nedeljo 15. t. m. bomo pokazali, komu zaupamo naše občine. V nedeljo 22. t. m. pa se odločimo, komu zaupamo Dolarsko zbornieo. Narodnemu delar-stru nI treba mnogo razmišljanja, komu naj zaupa občine in komu Delavsko zbornico. Narodno de-larstro bo kakor rselej pokazalo tudi r obeh teh primerih, da je enotno in disciplinirano ter da se podredi klicu srojega rodstra. Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze je sklenil: Za vse članstvo Narodne strokovne zveze je volilna udeležba pri obeh volitvah obvezna. V nedeljo 15. t. m. bodo oddali r s i člani NSZ svoje glasove za liste Jugoslovenske nacionalne s t r a 11 k e," da bodo s tem pripomogli do čim lepše zmage narodne misli. V nedeljo 22. t. m. pa bodo vsi volili listi narodnega delavstva in liameščenstva. Izvrševalni odbor NSZ poziva tudi drugo na-rodno delavstvo, naj se pridruži organiziranemu narodnemu delavstvu in voli 15. t. m. liste JNS, 22. t. m. pa listi NSZ. Vsi do zadnjega v borbo za zmago narodne misli! Izvrševalni odbor NSZ v Ljubljani. GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled HMELJ. V Savinjski dolini so cene hmelju ne-izpremenjene med 65 in 70 Din za kilogram. Prodane so že okroglo tri četrtine pridelka. SADJE. Na ljubljanskem trgu so bile naslednje cene: jabolka po 4 do 5 Din, hruške masleuke po 4 do 6, breskve po 5 do 6 Din.češplje, ki gredo že h koncu, pa po 2 do 3 Din kilogram. Sejmi 16. oktobra: Planina, Kočevje, Loče, Nadlesk, Murska Sobota, Sv. Filip v Veračah; Gonilna moč v pralnem kotlu Na milijone kisikovih mehurčkov vzbudi gibanje. Razvijajo se mecf kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radfona in poganjajo — brez preslanka za Vas delajoč — milno peno skozi tkanino. Tako operete perilo lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate Schichtov Radion. 17. oktobra: Loka pri Zidanem mostu, Pristava; 18. oktobra: Vojnik, Mozirje, Lukovica, Poljane (uad Škofjo Loko), Trbovlje, Radohova vas, Guštanj, Bohinjska Bistrica, Podsreda; 19. oktobra: Kandija; 20. oktobra: Črensovci; cčakaj, ti mala piška! Jokala boš pred menoj in mi ponujala svojo ljubezen, jaz te bom pa odrinil od sebe.» Krepko je brcnil in zajavkal. V svojem globokem premišljanju je zavil nekoliko s po'i in zadel z nogo v železno past, ki jo je nastavil divji lovec Mrhač, katerega niso mogli nikoli presenetiti pri tatvini, čeprav je postrelil in polovil nogo. Vrnimo se k Reziki. Rezika. Pustimo za nekaj časa našega Skazo, naj se muči s pastjo in jo odpira ter skuša rešiti svojo nogo. Vrnimo se nazaj k Reziki. Ko jo je Martin poklical, je skočila s postelje in se počasi približala oknu. Spomnila se je, kaj ji je rekel popoldne, in zavrela ji je kri. Urno so se vrstile v nji misli. Kako naj se ubrani, če udere Skaza skozi okno? Zdaj nima nikogar, ki bi ji lahko pomagal. Pa se je oglasila v nji junaška kri njenega očeta. Pograbila je sekiro, ki jo je imela za posteljo, in stopila z njo tik okna. Zdaj je začutila, da se ne boji nikogar. Ni trepetala pred človekom, ampak za njegovo življenje se je bala. Kaj če nesrečnik udere? Udarila ga bo s sekiro. Dobro ga mora zadeti, sicer ji ne bo dal miru! In te misli se je prestrašila. Ali naj ubije človeka? Njen oče je sicer rokovnjač, vendar ni nikogar ubil. Pa se je spet oglasila misel, da se mora braniti, da gre za njeno čast in poštenje. V srcu je prosila Boga, naj razsvetli tega usiljivca, da bo odšel. Da, da, morda bi Skaza nikoli več ne pil dobrega Zorčevega vina pod mestom v Kranju, kajti dekle bi ga pač dobro lopnilo, in naša povest bi že zdaj morala izgubiti tega junaka, toda, kakor smo videli, je bil fant toliko pameten, da jo je rajši pobrisal, čeprav ne preveč rad. Ko je Reza videla, da se fant oddaljuje, se je oddehnila. Nekaj časa je še počakala, potem je v temi legla počivat. Ni dolgo spala. Prebudilo jo je glasno trkanje. Vstala je in stopila k oknu. Samo pogledala je v mesečino in začula je znan glas; cOdpri mi vendar, jaz sem, Mrhačb «Vi, stric? Pa niste mogli malo prej prili?> se je vznejevoljila, se za silo oblekla, prižgala leščerbo in odprla vrata. V sobo je stopil velikan, rše za spoznanje večji kakor njen oče, to je bil njegov brat Mrhač Vencelj, ki ni maral postati rokomavh, nego se je zadovoljil s poklicem divjega lovca, ki je užival sloves najboljšega strelca na vsem Kranjskem. Mrhač je bil kosmat in porasel kakor Janez Krstnik; če bi ga kdo srečal na samem, bi se ga pač bal in ga smatral za najhujšega razbojnika, ki požre človeka s kožo in kostmi, čeprav je bil dober in miren, da bi jedel z roke sol. Samo ujeziti se ni smel. V tem je bil prav tak kakor Groga. Če ga je kdo razžalil, je na vse pozabil in na slepo udaril. UbožeCj kogar je zadela Mrha- čeva krepka pest, ki je bila trda in težka kakor železen bat. Vencelj se je zadovoljen spustil na klop pri peči. Nekaj časa ni nobeden izpregovorii. Naposled se je oglasila Rezika: cStrie, kaj vas je pa privedlo tako pozno k meni?> Vencelj je nekaj časa stikal po svojih žepih, nazadnje pa je privlekel iz enega kos papirja, ki je bil ves zmečkan in umazan. Pokazal je papir dekletu in zamomljal: «Smleški župnik bi bil pač žalosten, če bi vedel, kako njegov nekdanji učenec slabo čita, saj je mislil, da postanem vsaj kak vaški šoma-šter in organist, pa se je urezal. Tale papir sem našel. Na papirju je zapisano, da je Groga ob-dolžen tatvine pri Sivcu v Kranju in da sem naj-brže tudi jaz imel prste zraven, ker sem njegov brat. Zato naj me primejo, kjer me dobe!> «0, ta nesrečni moj oče!» je vzdihnilo dekle. cNo, pa še mene so zdaj stlačili v eno vrečo z njim, ker sva oba ene krvi. Veš, dekle, pri nas je pač nekaj čudnega! Midva z Grogo se ne znava brzdati, a jaz nisem ne tat ne rokovnjač! Sicer pa je glavno, da si ti poštena in dobra. Za naju z Grogo je že skoro vse eno, kakšna sva danes, saj imava vso lepo mladost že za seboj. Midva sva pač nesrečna v svoji strasti! No, jaz ne smatram svojih lovskih tatvin za prave tatvine, saj je Bog ustvaril divjačino za vse ljudi, ne pa le za gospodo. Še bomo pobasali maisikakega jelena! 21. oktobra: Sevnica, Velje, Dolsko, Mala Nedelja, [;,■ Črna, Lesce, Sv. Peter pod Svetimi gorami, y Ziri; 22. oktobra: Rateče. Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (prišteje se premija v znesku 28-5 odstotka): 1 ameriški dolar za 37-63 do 37-92 Din; 1 nizozemski goldinar za 23-07 do 23-18 Din; 1 nemško marko za 13-30 do 13-70 Din; 100 francoskih frankov za 223-88 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 169-79 do 170-09 Din; 100 italijanskih lir za 299-90 do 302-30 Din. Vojna škoda se je trgovala po 243 do 245 Din, investicijsko posojilo pa po 51 Din. — Avstrijski šilingi so bili po 8-75 Din. Kratke vesti » Znatna okrepitev vinskih cen. Iz vseh vinorodnih krajev naše države prihajajo poročila o znatnem dvigu vinskih cen v zadnjih mesecih, tako da je ponekod okrepitev dosegla 100 do 300 odstotkov. Vzrok dviganja cen je v slabem stanju vinogradov v vseh delih države. = Državna razstava vina in sadja. V paviljonih bivše higijenske razstave v Beogradu je bila otvorjena velika državna razstava vina in sadja, ki jo je organizirala Zveza vinogradnikov in sadjarjev iz vseh banovin. r65 ČRNOMELJ. Ob poplavah v naši banovini sta tudi pri nas Dobličanka in Lahinja močno na-rastli, toda škode ni bilo velike. — Volilno gibanje nam je prineslo spet ono staro strankarsko zagrizenost. Zmaga JNS v naši občini pa je kljub vsemu zagotovljena. Ko smo nasprotnikom predlagali skupno listo za skupno delo v občini, so odgovorili, da bodo volili po starem. Stara zagrizenost, ki ji razsodna pamet zaman išče utemeljitve, jih torej še ni minila. V črnomeljskem žup-nišču se vrše razni sestanki, se tipkajo vabila in od tam prihajajo vsa navodila gle Rezika je samo odkimavala, stric je pa modroval dalje: * Tri gospodarska poslopja žrtve ognja. V eni zadnjih noči je prebudil velik ogenj prebivalce Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Goreti je začelo v skednju posestnika Martina Eberla, ki prebiva v Mariboru, medtem ko uživata posestvo kot užit- ka rja Jakob in Lucija Eberlova. Ogenj je uničil zgradbo, ki je bila krita s slamo, dalje leseno ko-larnico in svinjake. Zgorelo ie v poslopju 25 metrskih stotov sena, 8 metrskih stotov slame, več vozov, skoro vsi poljski pridelki in okoli 100 kg težka svinja. Ogenj se je kmalu prenesel na sosednje poslopje posestnika Smolnikarja Jožefa, kjer je prav tako uničil z opeko krit hlev. Dalje je zgorela tudi kolarnisa s 120 stoti sena, 20 stoti slame, poljskim orodjem, 5 svinjami in 40 kokošmi. Ko ognja niso mogli takoj udušiti, ker je bilo na kraju nesreče le domače gasilno društvo, se je vnel še skedenj posestnika Antona Pulka in lesena kolarnica. V tem poslopju Je zgorelo sto stotov sena, 40 stotov slame, več vozov in poljsko orodje. Vsa škoda je le delno krita z zavarovalnino. Kako je začelo goreti, je neznano. ZAMUDNIM NAROČNIKOM Se vedno je nekaj naročnikov, ki pozabljajo, da je njihova častna dolžnost redno plačevanje naročnine. Tako neznatna je naročnina za «Domovino», da jo zmore prav vsakdo. Zadovoljni ste z «Domo-j vino», saj vas vse leto obvešča o najvažnejših dogodkih, poučuje in zabava, a vse to le za letnih 36 dinarjev. Zato je vse graje vredno, da so nekateri naročniki nehvaležni in ne poravnajo tega neznatnega zneska. «Domovina» zahteva od naročnikov le toliko, da pokrije svoje stroške, saj ji ne gre za dobiček, nego le za to, da nudi svojim prijateljem in prijateljicam mnogo koristnega in zabavnega. «Domovina» stori svojo dolžnost, zato morate tudi njeni prijatelji vršiti nasproti njej brez oklevanja in počakovanja svoje obveznosti. Somišljeniki, pomagajte povsod širiti »Domovino« in opominjajte naročnike, naj vsi smatrajo redno plačevanje naročnine za častno dolžnost. Naročniki naj se s plačilom podvizajo*, ker so to zadnje položnice v tem letu; ne nameravamo jih namreč več poslati, ker smo letos prav na položnicah, ki smo jih zaradi zamudnikov pošiljali skoro vsaka dva meseca, že preveč izdali. Ker stopamo v zadnje četrtletje, je že skrajni čas, da store naročniki vsi do zadnjega svojo dolžnost, da jim ne ustavimo lista. Med vsemi, ki so nam zvesti, še velja in mora veljati naše staro geslo: «Domovina» za naročnika, naročnik za »(Domovino*. * Samomor. Te dni si je koučal v Sovodnji življenje podpreglednilc finančne kontrole Janko Oražem. Pokojnik je štel okrog 35 let, doma je bil iz Mengša. V Gorenji vasi je služboval več let, nato je bil premeščen v Dalmacijo, a nedavno spet na mejo v Poljansko dolino. Oženjen je bil šele tri mesece. Pokojnik je bii v službi zelo vesten in marljiv in zato je njegova nenadna smrt, ki je bila posledica neozdravljive živčne bolezni, vzbudila splošno sočutje. * Smrt polkovnika Potočnika na lovu. V nedeljo je šla večja družba na lov v Kokro, kjer ima starološki industrijec g. Dolenc lovišče. Med povabljenci je bil tudi polkovnik g. Karel Potočnik iz Škofje Loke, po rodu iz Kranja. Gospodje so zavzeli v prvih jutrnjih urah svoja stajališča lovišču blizu tako zvanega korita. Bilo je malo po 9., ko je odjeknil strel. G. Potočnik je pogodil lepega gamza, ki je napravil nekaj skokov in se prevalil mrtev preko skale. Na strel je prihitel k polkovniku lovec Cernic in ga še vprašal, ali je kaj zadel. Na njegovo pritrdilo je hitel Cernic za gamzom in ga res našel. Medtem se je oddaljil g. Potočnik nekaj korakov od svojega stajališča, kjer je pustil puško in nahrbtnik. Ni minilo pet minut, ko se je lovec vrnil, toda polkovnika ni bilo nikjer. Pa ga ni dolgo iskal. Nezavestnega je našel sredi goščave v svoje največje presenečenje in grozo. Cernic se za lov ni več zmend in je pričel z glasnimi klici opozarjati ostalo družbo na nesrečo. Vsi so hiteli h g. Potočniku, da bi mu morda še pomagali. Polne tri ure so se trudili & umetnim dihanjem, nato so brž poslali na Dolenčevo žago v Kokro po nosilnice in ga prenesli v dolino, poslali so po zdravniško pomoč v Kranj, nato pa so ga, še vedno v dobri veri, da se mu bo dalo pomagati, prepeljali v Staro Loko v Dolenčev grad na stanovanje. Toda vse prizadevanje je bilo zaman. Potočnik je izdihnil zadet od srčne kapi. Pokojnika, ki je bil splošno priljubljen, ohranimo v nepozabnem spominu, njegovi žalujoči soprogi pa iskreno sožalje! * Smrt pod vlakom. Nedavno se je pripetila tik pred postajo na Jesenicah železniška nesreča, katere žrtev je postal 261etni sin tovarniškega delavca Franc Jekovec z Jesenic-Save. Jekovec je bil že dalje časa brez službe in je bil podvržea božjastnim napadom. Domnevajo, da je strašno smrt zakrivil tak napad. * Skladišče stolov v plamenih. V eni zadnjih noči, kmalu po 24. uri, je začelo goreti skladišče stolov in lesa pri stolarni g. Alojzija Luglia v Borovnici. Skladišče stoji k sreči precej na samem in v bližini potoka Borovniščice. Tako sta bili gašenje in omejevanje požara zelo olajšani, zlasti še, ker so bili vrli domači gasilci zelo hitro na kraju nesreče. Prav tako tudi gasilci z Brega. Vzrok požara ni znan. * Zopet peklenski stroj pri Zagrebu. Na železniški progi Zagreb—Zidani most je 6. t. m. eksplodiral peklenski stroj med železniškima postajama Podsusedom in Zaprešičem. Položen je bil med železniškim pragom in tračnico. Eksplozija je nastala v trenutku, ko je privozil tovorni vlak 666. Lokomotiva pa je bila le neznatno poškodovana in je mogla nadaljevati vožnjo. Človeških žrtev »i. Po najdenih ostankih se more presoditi, da je bil peklenski stroj v pločevinasti škatli. Uvedena je preiskava. * Požar v Senčaku. Te dni zvečer je nastal ogenj v Senčaku v vinogradniškem poslopju, lasti posestnika Franca Petka. Ogenj je s slamo krito poslopje popolnoma uničil. Razen tega je zgorelo okoli 500 kg sena in stiskalnica z vso vinsko posodo. Kako je ogenj nastal, se ne ve. * Samomor mladega dijaka. Nedavno se je ustrelil na svojem domu v Črni pri Prevaljah de. vetnajstletni dijak mariborskega učiteljišča Herman Konič zaradi nekih zadev, ki so v zvezi z njegovim študijem. Zapustil je tudi poslovilno pismo, v katerem navaja vzroke svoje samovoljne smrti. Od svojih sošolcev se je v soboto poslovil z izjavo, da se ne vrne več in da jim želi srečno življenje. Pokojnik je bil dober in nadarjen dijak, čutil pa se je kljub priljubljenosti, kt jo je uživat med svojimi sošolci, zelo osamljenega. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! * Žrtev fantovske podivjanosti. V neki vinski kleti v Sakušaku, občina Št. Andraž v Slovenskih goricah, se je zbrala v nedeljo večja družba fantov, ki so popivali. Fantje so bili kmalu omamljeni od šmarničnega strupa. Prišlo je do prepira • „ ^ n 11ftr.nl i 1 T. fjrol/ T7 O r> t 1 CA JI i in nekdo je s puško ustrelil v zrak. Fantje so šli iz kleti na prosto in so se še dalje prepirali. Posestniški sin Jožef Muzek iz Smolincev je nenadno potegnil samokres, ga naperil proti posestniškemu sinu Antonu Kovačcu in sprožil. Strel je nesrečnega fanta zadel v trebuh, da je kmalu izdihnil. Tedaj so se fantje razbežali. Orožniki so Muzka aretirali in odvedli v ptujske sodne zapore. , * Smrt zaradi zastrupljenja s plinom. V ponedeljek zjutraj so našli 211etnega, pri svojih starših ua Dečkovem trgu 2 v Celju stanujočega inštalaterskega pomočnika Leopolda Inkreta na tleh v kuhinji mrtvega. Smrt je nastopila zaradi zastrupljenja s svetilnim plinom. Inkret je bil v nedeljo v družbi. Bil je dobre volje in kmalu po polnoči se je vrnil domov. V kuhinji si je vzel iz omare košček perutnine, obenem pa je najbrž odprl plinski kuhalnik, da bi se segrel kavo, kakor je delal navadno, če je prišel pozneje domov. Očividno je pozabil prižgati piin, ki je vrel iz cevi, ga kmalu omamil in povzročil smrt. Pojavile so se govorice o samomoru, ki so pa brez podlage. Pokojnik je bil marljiv, varčen in priljubljen mladenič. Bil je navdušen Sokol in izvrsten smučar. * «Ljudska samopomoči, registrirana pomožna blagajna v Mariboru, je imela v nedeljo 8. oktobra 1933. svoj drugi izredni občni zbor, na katerem je bil sprejet tudi § 17. (Prehodne določbe) novih pravil z znatno znižanimi mesečnimi prispevki. * Po štirih mesecih rešena zagonetka. Zjutraj 20. maja letos je zapustil Ignacij Crešnar svoj dom in se ni več vrnil domov. Crešnar je svoje lepo posestvo na Resniku, obsegajoče 30 oralov, kakor vdovec obdeloval s pomočjo enega svojih sinov. Bil je znan kot skrajno varčen človek. Denarja je nosil vedno večji znesek pri sebi, in sicer ga je imel zašitega v suknjiču. Precejšnjo vsoto pa je imel spravljeno v hranilnici in morda nekaj tudi pri kaki zaupni privatni osebi. Ko se 20. maja ni več vrnil domov, so se razširile najrazličnejše vesti. V glavnem so bili domačini edini v »em, da je nekdo Ignacija Crešnarja napadel, ubil in nato oropal. Te govorice so celo povzročile dva kazenska procesa zaradi žaljenja časti, ko so si nekateri drugi drugim očitali roparski umor. Kakor pa se je zdaj pokazalo, ni bilo na teh vesteh nič resničnega. Ko je pred nekaj dnevi nabiral v Crešnarjevem gozdu sosedov sin Bernik v bližini znanega Bernikovega križa, kakih 40 korakov pod markirano potjo, ki drži na Resnik in dalje na Roglo, na strmini med redkimi smrekami gobe, je naletel na okostje, pokrito s preperelimi cunjami, iz katerih je Bernik takoj spoznal obleko Ignacija Crešnarja. Prihiteli so sorodniki in so ugotovili, da je to res truplo Ignacija Crešnarja. Na lice mesta je takoj prišla orožniška patrulja in nekaj ur nato sodna komisija z zvedencema zdravnikoma iz Konjic, ki sta po pregledu okostja podala svoje mnenje, da je Ignacija Crešnarja, ki je bil štel 74 let, v njegovem gozdu zadela srčna ali možganska kap, zaradi katere je padel na tla in tam mrtev obležal. Od trupla je ostalo samo golo okostje, ki se je takoj sesulo pri preiskavi. Iz. preperele obleke so dobili zavito hranilno knjižico in v njej premočene stodinarske bankovce, po številu kakih 12 do 15, kar se bo moglo točno ugotoviti šele, ko se papir popolnoma posuši. Okostje so sorodniki takoj po pregledu spravili v že pripravljeno krsta in odnesli na Crešnarjev dom. Tako se je po več mesecih rešila zagonetka, ki je povzročala mnogo razburjenja in strahu na našem mirnem Pohorju. . * * Nevarna vlomilska tolpa. V občinah Slivnici in Dobju se je pojavila v zadnjem času roparska-tolpa kakih deset oseb, ki strahuje tamošnje prebivalce in je zagrešila že celo vrsto zločinov. Tako so zločinci v ponedeljek 2. t. m. okrog 3. zjutraj vlomili v ledenico trgovca Emila Grasellija v Slivnici ter odnesli 40kg slanine in zaboj piva. Nato so se ves dan skrivali v gozdu blizu Vrečkove gostilne v Jezercah, okrog 21. pa so se napotili k hiši posestnika Karla Mahneta v Jezercah in pokradli perilo, ki še je sušilo pred hišo. Obiskali so še kovačnico Mihe Lončarja v isti vasi in odnesli razno orodje, med tem tudi sekire. S tem orodjem so vdrli v klet posestnika Jožeta Kranjca ter mu izpili in odnesli nekaj pijače. Kranjčev rejenec Konrad Hladin, ki je spal na skednju, se je od ropota, ki so ga povzročili vlomilci, zbudil, pograbil je lovsko puško, ki jo je imel na skednju, in šel k vratom. Vlomilci pa so skočil k vratom in jih tiščali, da bi Hladin ne mogel ven. Naposled je. Hladinu uspelo odpreti vrata. Nameril je svojo puško, sprožil in zadel onega vlomilca. Neznanci so pobegnili in so med potjo izgubili dva klobuka in čepico. Pri kovaču Cadežu so vzeli voziček, naložili ranjenca in ga odpeljali v bližnji gozd, voziček pa so nato vrgli v neki jarek. Okrog 23.30 se je vračalo več ljudi iz Pfišnikovega mlina v Dobje, kjer so kožuhali. Med njimi je bil tudi posestnikov sin Ivan Gračner iz Jezerc, ki se je vozil v večji razdalji pred ostalimi s kolesom. Na bano- vinski cesti blizu gostilne Martina Gučka je Grač-nerja ustavilo okrog deset moških, ki so imeli na sebi nahrbtnike. Eden izmed njih je zaklical: «Pucajb Drugi pa je dejal, naj ne streljajo. Za-čulo se je še enkrat povelje: «Pucajb V tem je že počil strel. Krogla je zadela Gračnerja v levi bok, šla skozi želodec in obtičala v levem boku. Ker se Gračner ni takoj zgrudil, je pristopil eden izmed roparjev in ga udaril z vso silo po glavi, da se je Gračner onezavestil. V tem so prišli po cesti Gračnerjevi znanci, zaradi česar so napadalci pobegnili. Gračnerja so prepeljali takoj v celjsko bolnišnico, kjer je bil v torek zjutraj operiran. Orožništvo z vso vnemo zasleduje drzno razbojniško tolpo. Pričakovati ie, da bodo zločinci kmalu izsledeni. Prebivalstva se je zaradi teh zločinov polastilo veliko razburjenje. * Pred razpravo proti morileema bratoma Matijema. Razprava proti bratoma Andreju in Antonu Malijema in Mici Golmajerjevi, za katero vlada veliko zanimanje, se bo pričela v sredo 25. t. m. pri novomeškem okrožnem sodišču. Za poslušanje razprave se je doslej priglasilo veliko število Gorenjcev iz okolice Tržiča, še večje število pa iz Št. Vida pri Stični, kjer je bil izvršen grozni umor Malijeve žene Amalije. Vendar vsi radovedneži ne bodo prišli na svoj račun, ker je v veliki razpravni dvorani prostora le za 180 ljudi. * Uboj. Prejšnjo nedeljo zvečer je prispel 331etni posestnik Ivan Cebek iz Zakla na svojem vozu v družbi posestnika Gajška Alojia in posestniškega sina Širovnika Janeza iz Slavščine na dvorišče Mavčičeve gostilne v Novi cerkvi. Ko je bil Cebek zaposlen z izpreganjsm, je pristopil k njemu Širovnik ter ga hotel udariti s kolom. Cebek je pa zbežal, a Širovnik ga je zasledoval na begu, ga dohitel, vrgel na tla ter ga na tleh ležečega začel obdelovati z nožem. Prizadejal mu je pet hudih ran ter ga pustil vsega v krvi ležati na tleh. Prišedši nazaj k vozu se je tudi dejansko lotil Gajška, ki pa mu je ušel. Cebek je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico, kjer Je umrl. Širovnik je bil aretiran in priveden v ptujske zapore. * Pri poskusu tatvine ustreljen v hrbet. Neki posestnik v Babni reki pri Sv'. Štefanu pri Šmarju je 28. septembra popoldne ustrelil 481etnega dninarja Martina Zupeta z lovsko puško v hrbet. Bilo je to takole: Zupet in trije mladoletni fantje so hoteli izvršiti tatvino pri omenjenem posestniku. Zupet se je splazil v sobo, odkoder je hotel dati znamenje svojim trem pajdašem, ki so čakali pred hišo. Posestnik pa je še pravočasno zalotil Zupeta v sobi. Ko se je Zupet pognal v beg, je posestnik pograbil svojo lovsko puško, ustrelil za bežečim Zupetom in ga zadel v hrbet. Zupeta so prepeljali v celjsko bolnišnico. Dva Zupetova pajdaša je aretirala policija v Celju, tretji pa je pobegnil. * Smola kranjskih vlomilcev. Orožniške poizvedbe o drzni, dobro organizirani vlomilski družbi, ki je bila nedavno razkrinkana v Kranju, so končane. Tudi zasliševanje obtožencev pri sre-6keui sodišču v Kranju je zaključeno ter so bili spisi poslani okrožnemu sodišču v Ljubljano. V ljubljanske zapore sta bila najprej poslana dva člana družbe, in sicer Jože Ahačič in France Meglic. Ostali člani, osem po številu, so bili v preteklem tednu še v kranjskih zaporih, zdaj so pa menda že tudi t Ljubljani. Deveti tat je orožnikom pobegnil in ga še zasledujejo. Imena omenjenih osmih vlomilcev so: 201etni brezposelni koiar Karel Ahačič, Viktor Markelj in njegov bral Janez, čevljar Ciril Triller, tkalec Gabrijel Masten, Filip Strojar in drugi. Orožniki še iščejo Albina Šmida iz Selc. Vlomilska družba je imela v načrtih večje vlome, ki jih pa ni izvršila, ker so kranjski orožniki vso tolpo še pravočasno po-loviii. davanje za delavce; 10.30: arije in dueti iz opere «Traviate» (gdč. Dragica Sokova in gosp. Jože Gostič, s spremljevanjem radijskega orkestra); 11.30: slovenska glasba (radijski orkester); 12.00; čas, plošče; 16.00: kmetijska ura (g. Jamnik); 16.30: samospevi g. Marjana Rusa; 17.15; Ma-i gistrov šrameltrio; 20.00: prenos operete iz Ljub-] Ijane, vmes čas in poročila; 23.00: konec. V ponedeljek, 16. t. m.: ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: gospodinjska ura (gobe in njih priprava in konserviranje (gospa Svetlova); 18.30: pesa, sirovina za sladkor (prof. Pengov); 19.00: plošče; 19.30: radijski orkester; 20.30: prenos opere «Fausta» iz Beograda, vmes čas in poročila; 23.00: konec. V torek, 17. t. m.: ob 11.15: šolska ura (zdravstveno predavanje); 12.15: plošče; 12.45; poročila; 13.00 čas, plošče;' 18.00: otroški kotiček (Manica Komanova); 18.30: plošče; 19.00: francoščina (prof. Prezelj); 19.30: položaj Slovencev ob vstopu v leto 1848. (Dostal); 20.00: radijski orkester (plesna glasba); 20.45: slovenske na-^ rodne pesmi v ženskem tercetu s spremljevanjerm kitare (sestre Bogatajeve), vmes harmonika solo (g. Stanko); 21.30: čas, poročila; 21.45: radijski) jazz; 22.30: angleške plošče; 23 00 konec. V sredo, 18. t. m.: ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: radijski orkester; 19.00: religija pri prvobitnih narodih (Pran Terseglav); 19.30: literarna ura, novejši francoski romani (Miran Jarc); 20.00: pevski koncert Julija Be-tetta; 20.45: klavirski koncert Čerepnjina, vmesi radijski orkester; 22.00: čas, poročila, radijski jazz; 23.00: konec. V četrtek, 19. t. m.: ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: otrok in učenje (Marija Kmetova); 18.30: pogovor s poslušalci | (prof. Prezelj); 19.00: srbohrvaščina (dr Rupel); 119.30: plošče po željah poslušalcev; 20.00: glas-jbeno oblikoslovje (dr. Dolinar), ilustrirano z radijskim orkestrom; 20.45: klavirska harmonika (g. Breznik mlajši); 21.15: pevski koncert Zorke Levičnikove; 21.45: čas, poročila; 22.00: radijski! orkester; 23.00: konec. V petek, 20. t. m.: ob 11.15: šolska ura (pot gline do kamenite posode; Žabkar); 12.15: plošče; 12;45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: plošče; 18.30: kulturno predavanje; 19.00: sokol-stvo; 19.30: izleti za nedeljo; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, radijski jazz; 23.00:1 konec. 1 V soboto, 21. t. m.: ob 12.15: plošče; 12.453 poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: plošče, stanje cest; 18.30: zabavno predavanje (prof. Šest); 19.00: ljudski nauk o dobren in zlu (dr. Veber); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: prenos iz Uniona (koncert Trboveljskih slavčkov, pevskega zbora Trboveljskega zvona in pianista Cirila Ličarja); 22.00: čas, poročila, plošče; 23.00: konec. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 15. do 22. t. m. V nedeljo, 15. t. m.: ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Lojze Vrhovec); 9.00: versko predavanje (dr. Gvidon Rant); 9.30: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10.00: pre- IZ POPOTNIKOVE TORBE VOLILNI VRVEŽ V CERKNIŠKI DOLINI, j Cerknica, oktobraJ Volilno gibanje v logaškem srezu je v raz-j mahu. Državno in narodno zavedno prebivalstva naših obmejnih občin se povsod zbira pod nen omadeževano zastavo JNS ter hoče s tem doka-J zati, da so prav obmejne občine nepremagljive« trdnjave narodne in državne misli. Vsem punktaJ šem, godrnjačem in nepomirljivim pripadnikom bivše SLS pa prebivalstvo odločno kliče: Roko proč od naše meje! V naših občinskih zastopih nI prostora za vaše protinarodno ln protidržavno rovarien-e! V vseh občinah našega sreza so že vložene5 kandidatne liste JNS. Skupen nastop, ki so ga naši ljudje ponudili nasprotnikom v dobrem namenu,* da bi pokazali vsej državi ^enotnost obmejnega prebivalstva, so ti ljudje po navodilu, ki je prišlo ponoči iz punktaškega glavnega stana v Ljubljani, skoro povsod robato odklonili. Naše liste nosijo sedaj imena najboljših gospodarjev in Iskrenih rodoljubov, imena vseh tistih, ki so za parodno slogo. i) Zmaga bo v logaškem srezu nedvomno prav !epa. Kak večji punktaški uspeh je že vnaprej zključen. Glavni napad nasprotnikov je osredotočen na občini Cerknico in Begunje. Tamkaj so nekateri nepomirljivi pristaši bivše SLS odvrnili skupen nastop pripravljene kmete in sestavili (popolnoma nasprotni listi, ki po kandidatih in po načinu agitacije nosita vse znake bivše SLS. t Nosilec liste JNS v Cerknici je dolgoletni priljubljeni in spoštovani župan g. Werli, ki je bil pbčanom zmeraj in povsod na razpolago. V Begunjah je nosilec skupne liste g. Tone Meden, Veleposestnik, ki je vsa zadnja leta županoval v občini v splošno zadovoljnost. Še celo župnik Jerše je naglašal zmožnosti in dobro voljo k. župana ter pri tem posebno kazal na dejstvo, jda je g. Meden brezplačno vsa leta oddajal električni tok cerkvi in župnišču. Pa še tukaj so se fašli nahujskani ljudje iz bivše SLS, ki so sesta-ili popolnoma punktaško listo. Zavedajmo se, da imajo naše občine pred Seboj velike gospodarske naloge, ki se dado iz-Ivesti le, če bodo imele občine take zastope, ki se (bodo naslanjali na splošno državno politiko. Pmenjamo le elektrifikacijo cerkniške občine, ki [je tik pred durmi. Naše ceste kričijo po pametnem popravilu, ki ga brez pomoči banovine ali •države ne bo mogoče izvesti. Vprašanje ribolova, ki dela toliko brige našim prebivalcem ob Cerkniškem jezeru, še čaka na ugodno rešitev. (Vse ljudstvo tudi vidi, kako hitro je bila s polnočjo JNS izposlovana prva nujna pomoč po-plavljencem. Potrebno je pa tudi, da bodo naši zastopniki dosegli še nadaljnjo podporo, ker je škoda, ki so jo napravili hudourniki, prevelika, i Ker narod ta nepobitna dejstva že danes vidi Sn presoja, zato nimajo punktaške liste drugega pomena, kakor da na neodgovoren način vzne-imirjajo naše obmejno prebivalstvo, netijo novo 'sovraštvo in škodujejo dobremu ugledu cerkniške kotline. Vse, kar misli trezno, pametno, go-ispodarsko in jugoslovensko, bo oddalo svoje glasove na dan volitev listama g. Werlija v Cerknici in g. Medena v Begunjah. JVELIKO ZANIMANJE ZA VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO. Hrastnik, oktobra. Med hrastniškim narodnim kakor marksističnim delavstvom vlada veliko zanimanje za volitve v Delavsko zbornico. Hrastnik ima za volitve v Delavsko zbornico okrog 1800 volilcev. Ker pri nas ni Narodne strokovne zveze, je vse delo okrog volilcev doslej vodila Narodna odbrana, ki je sklicala potreben sestanek nameščencev in delavcev, na katerem je bil sestavljen akcijski odbor za volitve v zbornico, katerega naloga je obenem, da pripravi tudi vse potrebno za ustanovitev Narodne strokovne zveze, j Da pojasni delavstvu pomen teh volitev in da lobenem razloži vse delo, ki so ga do danes vršili rdeči generali, je sklenil akcijski odbor, da pri-Tedi v petek, dne 20. t. m., popoldne ob 17. uri, ito je na dan pred volitvami, v Sokolskem domu shod narodnih delavcev in nameščencev, na katerem bo poročal znani strokovnjak v delavskih rrašanjih g. dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane. Delavci in nameščenci, pridite na shod, da boste spoznali, da je edino Narodna strokovna zveza sposobna napraviti red in ustvariti iz Delavske zbornice res zbornico, katere delo bo posvečeno samo koristim delavstva in nameščen-stva. Delavska zbornica ne sme biti kraj izkoriščanja. Delavci in nameščenci, vsi na shod in na dan volitev na volišče! Plave glasovnice naj ostanejo cele, bele in rdeče pa raztrgajmo, da bo naposled narodni delavec gospodaril v Delavski zbornici. ____ POŽIGALEC ZAŽGAL TRI ZGRADBE. Spodnja Polskara, oktobra. Ze dolgo nismo imeli požarov, v eni zadnjih noči pa nas je spet zadela nesreča. Okrog polnoči smo začuli požarni rog in klice na pomoč. Na mah je bila vsa vas na nogah. Zločinska roka je spel zažgala, to pot na gornjem delu vasi pri posest-nici ge. Rozaliji Hrastnikovi. Na kraj požara je takoj prispelo domače gasilno društvo. Tudi sosedni gasilci iz Zgornje Polskave so kmalu prišli k ognju. Ker je bilo poslopje krito s slamo, so plameni v nekaj sekundah zajeli vso zgradbo. Rešili so le živež in nekoliko gospodarskega orodja. Komaj 90 za silo ukrotili ogenj, so se že zaslišali spet glasovi, da je začelo goreti tudi na drugem koncu vasi, in sicer pri g. Jožefu Puch-fingu. Bilo je to krog tretja *etrti na štiri. Vrli gasilci še niso dokončali gašenja pri prvem požaru, pa so že morali dreveti k drugemu. Tudi tukaj se je gasilcem posrečilo rešiti živino in nekoliko gospodarskega orodja. Vrnili so se tudi gasilci iz Zgornje Polskave. Pičlo uro pozneje je zločinec zažgal še gospodarsko poslopje g. Karla Hrastnika, ki je toliko huje prizadet, ker še ni minilo leto, ko mu je požar ugrabil enako zgradbo. Domačim in sosednim gasilcem se je zahvaliti, da nesreča ni bila še hujša. Nedvomno umestna bi bila stalna vaška straža, ki naj bi varovala ljudi pred zločinskim požigalcem. PREKMURSKI GLASNIK PRI OBČINSKIH VOLITVAH MORA ZMAGATI JUGOSLOVENSKA MISEL. Dolnja Lendava, oktobra. Po združitvi občin šteje dolnjelendavski srez 12 občin (prej 48). Prebivalstvo je tudi v ogromni večini zadovoljno s tako razdelitvijo. Ugovori so se pojavili le tu in tam. V teh združenih občinah bomo v nedeljo prvič volili svoje župane, občinske uprave in odbore. Večina volilcev je zdaj že odločena, za koga bo glasovala. So pa še tudi taki volilci, ki se bodo odločili šele zadnji trenutek, ko bodo stopili pred volilno komisijo. Vprašanje je pa, ali so se vsi volilci, ki so se že odločili, tudi prav odločili. Od vseh strani se poudarja, da občinske volitve niso politične volitve, ampak imajo le krajevni gospodarski značaji Tudi mi smatramo te občinske volitve za gospodarske volitve, vendar moramo naglasiti, da imajo te občinske volitve za nas tudi politični pomen. Te prve volitve po ustanovitvi naših krajevnih organizacij Jugoslovenske nacionalne stranke (JNS) bodo naša prva preizkušnja, ki naj pokaže, kaj premoremo. To prvo preizkušnjo moramo mi častno prestati, potrditi svojo zrelost in svojo neomajno privrženost k vsedržavni Jugoslovenski nacionalni stranki. Pokazati moramo vsi, da smo res za državno in narodno edinstvo in za jugoslovensko državno politiko, daleč proč od punktaških škodljivcev naroda. Položaj je že danes tak, da so v našem srezu že zmagala osnovna načela, saj v nekaterih občinah sploh ni drugih list kakor samo liste JNS. V nekaterih občinah so pa tudi druge liste bolj kompromisnega značaja. Le majhno je število občin, kjer so postavili tudi liste, ki so našim načelom nasprotne. Tukaj morata biti naša volja in naše delo za dosego zmage podvojena. V teh občinah morajo zmagati naše liste, da bo zmaga Jugoslovenske nacionalne stranke in jugoslovenske narodne misli popolna. Dolžnost vseh pravih somišljenikov mora biti, da vse store za zmago. Nekaj dni nas še loči od volitev. Se te dneve porabimo v to, da obiščemo vse volilce, ki so se morda odločili za nasprotne liste, in jim pred-očimo vso škodljivost, ako bodo volili nasprotne liste. Povejmo jim, da s to svojo odločitvijo ne bodo koristili svoji ožji domovini, ampak ji le škodovali. Obiskati moramo tudi tiste, ki se še niso odločili, in jih pozvati, naj volijo le liste vse-državne JNS. Prepričani smo, da se bodo naši volilci dne 15. t. m. odločili pravilno. Verujemo, da se tokrat več ne bodo dali zapeljati, ampak bodo stopili v vrste dobrih Jugoslovenov. Vsi volite liste Jugoslovenske nacionalne stranke! ' Koliko list ]e vloženih. Pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi je bilo vloženih in potrjenih 24 list. V vsaki občini sta po dve listi. Nosilci so: v Dolnji Lendavi: dr. Janko Pikuš in Ar-pad Bačič; v O r e š j u : Rudolf Muhvič in Josip Pavlinek; v G a b e r j u : Josip Kiralj in Josip Lebar; v P o 1 a n i: Martin Gerič in Štefan Jaklin; v Crensovcih: Franc Škoberne in Anton Horvat; v Odrancih: Ignacij Horvat in Štefan Hozjan; v Beltincih: Martin Peterka in Štefan Baligač; v Bratoncih: Mihael Erjavec in Marko Cigan; v B o g o j i n i: Franc Ošlaj in Josip Gutman; v Dobrovni-k u: Josip Leonhard in Ludovik Trajber; v T u r n i š 5 u : Josip Dravec in Štefan Litrop; v Genterovcih: Karel Noršič in Geza Sliv-njek. V občinah sreza Murske Sobote so nosilci list: v Bodoncih: Ludovik Hodošček, posestnik v Zenkovcih, in Rudolf Maršek, gostilničar v Bodoncih; v Cankovi: Viktor Vogler, gostilničar in trgovec v Cankovi; v Gornji Lendavi: Josip Bokan, posestnik in pismo-noša, in Franc Bačič, posestnik, oba v Gornji Lendavi; v Gornjih Petrovcih: Adam Bohar, posestnik v Stanjevcih; vGornjiSla-v e 5 i : Janez Fartek, posestnik v Kuzmi, in Franc Sabo, posestnik v Dolenji Slaveči; v K r i ž e v c i h : Peter Kučan, posestnik v Kri-ževcih; vKupšincih: Janez Titan, posestnik in gostilničar v Černelavcih, Jožef Guder, posestnik v Vanči vasi, in Ivan Norčič, posestnik v Kupšincih; v Mačkovcih: Ludovik Košek, posestnik in trgovec v Mačkovcih, in Aleksander Car, mlinar in posestnik v Dankovcih; v M a r -t j a n c i h : Geza Vezir, posestnik in gostilničar, in Koloman Kovačič, posestnik, oba v Martjan-cih; v Murski Soboti: Ferdinand Hartner, industrijec, in Anton Koder, notar, oba v Murski Soboti; v Murski Soboti okolici: Ferdo Celeč, ravnatelj posojilnice v Rakičanu. Alojz Kovač, kovač v Bakovcih, Anton Martinek, posestnik v Satahovcih, in Martin Rajner, posestnik v Krogu; v P e r t o č i: Josip. Kolmanko, posestnik v Večeslavcih; v Prosenjakovcih: Josip Hack, posestnik v Selu, in Koloman Varga, trgovec in posestnik v Prosenjakovcih; v P u -c o n c i h : Štefan Kuhar, mlinar in posestnik v Puconcih; v Rogaševcih: Mihael Unger, posestnik v Serdici; v Strukovcih: Aleksander Šavel, posestnik v Uževcih; v Šalov-c i h : Franc Štefanek, posestnik in gostilničar, in Janez Žižko, posestnik, oba v Šalovcih; v Te-š a n o v c i h : Vincenc Antalič, posestnik v Vučji gomili, in Štefan Kuhar, posestnik v Murskih Petrovcih, Štefan Sitko, trgovec in posestnik v Tišini, in Franc Gabor, posestnik v Tropovcih. Shodi poslanca Hajdinjaka. Prejšnjo nedeljo so se vršili shodi v Beltincih, Odrancih in Crensovcih. Na shodih so poročali narodni poslanec g. Hajdinjak in gg. dr. Pikuš in Horvat Izidor kot zastopnika sreskega odbora JNS. Na vseh treh shodih je bila lepa udeležba in so poslušalci % zanimanjem sledili poročilom govornikov o zakonu o občinah in o občinskih volitvah. To nedeljo so bili lepi shodi na Hotizi, na Kapci in v Gnberju. Pazite! Vse naše prijatelje, somišljenike in člane JNS opozarjamo, da bo «Domovina» odslej prinašala poročila iz našega sreza. «Domovina> je naše glasilo, zato postanite vsi naročniki da se ščetine kolikor toliko raz-- ' delijo in jih deni v raztopino ogljenokislega na- X Skrivnostni vpliv meseca na zemljo. LunO smatrajo splošno za ugaslo zvezdo. Zvezdo* slovci mislijo, da lune ne obdaja nikako ozračje. Izračunali so, da doseže toplina točk na luni, izpostavljenih solnčnemu izžarevanju, 125 stopinj Celzija, medtem ko pade toplina mest, ki jih solnce ne obseva, na 100 stopinj pod ničlo. Po vsem tem bi se zdelo, da nima luna na nas ni-kakega vpliva, kakor vpliva s svojo privlačnostjo, ki povzroča plimo in oseko. Svetloba, ki inažo, sestoječo iz žgane magnezije in bencina. Mažo daš na madež in ko se posuši, jo s ščetko odstraniš. Potem pa lošči s prahom alabastra in 1 prihaja "z lune"na zemljo" ni njena,' temveč luna finim lanenim oljem. Madeže od rje spraviš z bru- je samo zrcalo, ki odbija solnčno svetlobo na senjem, kar pa rajši prepusti strokovnjaku. Druge zemljo z veliko izgubo. Pri polni luni je ta svet-madeze odstraniš s petrolejem ali z raztopino loba 465.000krat šibkejša za naše oko in 650.000- hčerko. doma iz Suhorja pri Metliki. — V Sheboyganu so pokopali 18Ietnega Antona Šmavca. Dva dni preji kristaRh, raztopljenega v treh delih vode, se je kopal s svojimi tovariši v bližnjem jezeru, jin sicer ol)esi čopiče s ščetinami navzdol v po- mpH knrtotliom «-n -Ia .. .. ~ ,4:---J . J v l SOdn tako dfl RČAtinP HA ^Acavcin /i 11 o fODfnnm. med kopanjem ga je pa v vodi zadela srčna kap. Za njim žalujejo starši, dve sestri in brat. — Tra-tarjevi družini v Milwaukeeju je smrt ugrabila mater, odnosno ženo, 321etno Neli. Pokojna se je rodila v Slavskem lazu pri Kočevju. — Operaciji slepiča je v Milvvaukeeju podlegla 211etna Gabrijela Komarjeva. Pokojna je bila eno najlepših deklet v mestu, poleg tega je pa slovela tudi kot sodo tako, da ščetine ne dosežejo dna, raztopina pa naj sega le do višine ščetin, da se ne namaka tudi les čopiča Po 24 urah se barva že toliko zmehča, da se da odstraniti z večkratnim umivanjem z milom in toplo vodo. Ko so čopiči lepo oprani in osnaženi, jih deni sušit s ščetinami navzdol. Da med suhe gobe ne zaidejo črvi, moramo izredno nadarjena učenka in športnica. Znana je sušiti ,e Sobe' ki so popolnoma nečrvive in trde, bila kot izvrstna plavačica, ki je mnogim utop- jker le ,ake Sobe se lepo držijo in so kuhane Ijencem rešila življenje. Za svoje zasluge je bila1 okusne. Spraviš pa gobe najbolje v vrečici iz tudi odlikovana z državno diplomo. Za njo žalu-|tanke tkanine, katero obesiš na suh in zračen jeta mati in brat. | prostor. krat šibkejša za fotografsko ploščo kakor solnčna svetloba, ki prihaja neposredno na zemljo. X Amerika se pokmeti. Henry Ford je sklenil razdružiti svoje velikanske tovarne v Detroitu. Namesto enega velikega bo vzdrževal več manj-; ših samostojnih podjetij, ki jih bo po potrebi piral ali pa zaposloval s skrajšanim urnikom. Ta cepljenje je odmevalo po vsej Ameriki. Prej je bil Ford apostol centralizma in je izdeloval v Detroitu vse, česar je treba za avtomobile: usnje, steklo, gume in podobno. Razdružitev v industriji^ trgovini, upravi itd. je značilna za ameriške Združene države pod njihovim sedanjim predsednikom Rooseveltom. V velikanskih trustih, ogromnih velikih mestih in drugem vidijo zdaj narodni gospodarji enega izmed vzrokov krize. Leta 1929. je živelo v Združenih državah na deželi samo 30,000.000 ljudi. Zdaj je naraslo to število na 33,000.000. Brezposelni delavci in uslužbenci zapuščajo velika mesta, ki jim več ne nudijo kruha. Tvorničarji zapirajo svoja podjetja po velikih središčih in prenašajo obrate daleč na deželo, kjer je cenejše življenje. Kriza ameriških mest je posebno vplivala na nebotičnike, po katerih ne mara zdaj nihče stanovati. Trgovci so zapustili predrage prostore. V Manhattami, ki zavzema četrtino newyorške površine, je prazna večja polovica stanovanj. Po ostalih newyorških četrtih Suhe gobe kupuje 249 vse leto in jih plačuje čim više tvrdka M. G E R Š A K & Co., Ljubljana, Prečna ulica štev. 4. je nezasedenih stanovanj 14-5 odstotka. Razen visoke stanarine povzročajo propad nebotičnikov tudi drugi vzroki. Štiridesetnadstropne hiše so izpremenile newyorške ulice v prave soteske brez luči in zraka. Stanovalci po spodnjih nadstropjih — od prvega do desetega — morajo žgati elektriko podnevi in ponoči, kar je tudi predrago. Dokler je vladalo v mestu blagostanje, je plačevalo prebivalstvo rado draga stanovanja. A doba nekdanjega blagostanja je končana in prebivalstvo odhaja na deželo. Ameriški dnevniki prerokujejo, da bodo postale Združene države zopet farmarska dežela, kar so bile nekdaj. H X Meso belokožcev ni dobro. Človeka spreleti groza že pri besedi ljudožrstvo, in sicer v prvi vrsti zato, ker vidimo v njem nekakšno hrepenenje po užitku na račun bližnjega. Pri mnogih divjih narodih je pa ljudožrstvo izraz želje, da dobi zmagovalec lastnosti premaganca, pri drugih spet sestavni del verskih obredov in običajev. Ze iz tega, da je bilo ljudožrstvo razširjeno in je delno še zdaj tam, kjer je dovolj druge rastlinske in mesne hrane, se vidi, da tu ne gre za človeško meso kot okusno jed. Ljudožrstvo je bilo razširjeno po vsem svetu. Po prizadevanju prosvetlje-nih držav in cerkva se je pa omejilo na tiste dele sveta, kamor zaenkrat še ne more poseči roka prosvetljenejšega naroda. Kolonijalne vlade ljudožrstvo strogo kaznujejo in z ljudožrci naseljene vasi neusmiljeno uničujejo. Vendar se je pa ljudožrstvo še ohranilo v hudo dostopnih pustinjah Avstralije, na tihomorskih otokih, na Novi Gvineji, v osrčju Bornea in v južnoameriških pragozdovih. So primeri, da zbeže tudi prosvetlje-nejši avstralski domačini za nekaj časa k svojim divjim sosedom, da se najedo pri njih človeškega mesa. Nas lahko tolaži zavest, da meso belokožcev ni posebno priljubljeno, ker je baje preslano in ima za divjake neprijeten duh. Delno si pomagajo divjaki pri belokožcih na ta način, da ne jedo mesa samega, temveč v rastlinski omaki ali ga pa dobro pripravijo. Nekatera divja plemena privežejo žrtve h kolom v tekoči vodi, da se meso namoči in izgubi neprijeten duh. Pa tudi vseh delov telesa ne jedo vsi ljudožrci. Nekateri deli veljajo za slaščice, drugih pa divjaki sploh ne jedo. Tako veljajo ponekod za slaščico človeški jezik, srce, jetra in nos. Kdor je imel več človeškega mesa, je moral povabiti na gostijo znance. Na Novi Gvineji nekatera papuanska plemena še zdaj vabijo znance na pojedine s človeškim mesom kakor pri nas na koline. Pred 60. leti je ukazoval zamorski poglavar v zapadni portugalski "Afriki Lomando loviti dekleta na polju, ker mu je zelo dišalo njihovo meso. V Niam Niamu v Sudanu so jedli otroke suženj. V nekaterih primerih so jedli divjaki človeško meso sirovo. Pri severnoameriškem plemenu Hajdov se je umaknil poglavar čarovnik pred svečanostjo v gozd, kjer se je ves teden postil. Potem je pa sestradan skakal med zbranimi divjaki ter odgriznil temu ali onemu kos mesa iz živega telesa. Pri večini ljudo-žrcev prevladuje praznoverje, da prehajajo gotove lastnosti ubitega in snedenega človeka na ljudi, ki ga pojedo. Zato jedo nekateri ljudožrci samo srce in možgane. Avstralci so si mazali telo z ledvično mastjo, drugod spet so rezali z mrtveca mastne dele, s katerimi so se mastili sorodniki, da bi ne žalovali več za pokojnikom. Praznoverje, da se prenašajo nekatere lastnosti žrtve na ljudo-žrce, je v zvezi z uživanjem človeške krvi pri verskih obredih. Posebno kri nedolžnih otrok in deklet je veljala za dragoceno. S tem v zvezi je žrtvovanje Izaka po Abrahamu. Navzlic strogim Zfkonom imamo še zdaj tajne obrede, tako pri zamorcih na Kubi, ki mučijo ugrabljene otroke med posameznimi obredi. Vljudnost. Sinko: «Očka, kaj je vljudnost?* Oče: «Vljudnost je, če rečeš ljudem nasprotno, kar si misliš o njih___> X Kajenja se lahko odvadimo. V teku zadnjih desetletij se je mnogo govorilo o tem in onem sredstvu, s katerim naj bi se strasten kadilec odvadil kajenja. Tako sredstvo je n. pr. srebrni nitrat. Z močno razredčeno raztopino te soli si izpere kadilec pred kajenjem usta in uspeh je dosežen. Neki A. Hoinig iz Friedberga na Zgornjem Štajerskem nam pa priporoča mnogo boljše sredstvo. Pravi namreč, da je bolje, ako vbrizgamo v konice cigaret raztopino žveplenokislih soli in pustimo, da se posuše. Kadilec težko prenaša zoprni okus, ki se pojavi pri kajenju. Hoinig priporoča ta skriven način posebno ženam, ki bi rade skrivaj odvadile svoje može kajenja. Dober sluga. Sluga: «Kaj želite?* Gost: «Govoril bi rad z gospodom baronom.*: Sluga: «Kaj bi radi od njega?* Gost: «Prihajam z računom...* Sluga: «Gospod baron je odpotoval v Ame. riko...» Gost: «... z računom, ki bi mu ga rad poravnal.* Sluga: «... in se je baš davi vrnil. Izvolita vstopiti.* Pri trgovcu s slikami. Trgovec: «Kakšno sliko želite?* Janez: «Ne vem. Rad bi nekaj za poročno darilo.* Trgovec: «Torej kupite tole, ki se imenuje ,Pred nevihto'.* V kopališču. Gost (v kopališču): «Čujte, ta voda ni po predpisih topla 25 stopinj, temveč 31.* Kopališki mojster: «Seveda, ker ste predolgo držali v nji term imeter.* Živčno oslabelim. Krepite svoje živce, jačite organizem in tudi Vi postanete zopet močni, energični in za delo sposobni. Sodobni človek živi v prilikah skrajne živčne napetosti: depresija, seksualna nevrastej-iia, nespečnost, predčasna izčrpanost, preutrujenost živcev, evo, na čem mnogi trpe! Medtem je znanstveno ugotovljeno, da regulira ekstrakt iz življenje tvorne žleze zdrave in močne živali («Kalefluid»), ko preide v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez, krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek ponovno močan, aktiven v življenju ter sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno pošljemo detajlno literaturo. Zahtevajte jo pod naslovom: Beograd, Njeguševa 5, Miloš Markovič. 239 Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pod S. br. 10.537'33. v današnjih hudih časih si preskrbi še na jlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine. dot>avl|amo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje, to potrjuje mnogo zalival. Ce želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Tomažič. Maribor, Krekova ulira št. 16. ČASTNA IZJAVA. Podpisani Z u ž e 1 j Jožki, posestnik in resta-vraterkin mož v Rajhenburgu, preklicujein in ob-i žalujem s tem, da sem dne 1. oktobra 1933. žalil g. dr. Benedičiča, zdravnika in župana na Senovem, in g. Miklavčiča Franceta, trgovca v Rajhen. ; burgu, ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega pregona. V Rajhenburgu, dne 9. oktobra 1933. 252 žuželj Jožko. X Ognjenik naprodaj. Iz države Hondurasa poročajo, da je trgovinsko ministrstvo postavilo naprodaj ognjenik, ki je ugasnil leta 1866. Ognjenik in gora sama vsebujeta baje mnogo porabne snovi. Takoj se je sestavila trgovska družba, ki se pogaja z državo za nakup ognjenika. Ta se dviga 2250 metrov nad morsko gladino. Nenavadna ponudba trgovinskega ministra je seveda zbudila veliko pozornost. X Otrok je rodil otroka. Dvanajst in pol leta stara Adrienne Delamarova, o kateri so francoski listi obširno pisali kot o «najmlajši zaročenki Francije*, je rodila te dni zdravega dečka. Na dan po srečnem porodu je prispelo od predsednika francoske republike dovoljenje, da se sme mlada mati poročiti s svojim sedemnajstletnim zaročencem. Nesporazum. Zdravnik: «Plačilo znaša 100 Din. Bil je res skrajni čas, da ste me poklicali.* Bolnik: «Kaj tako nujno potrebujete denar?» Nedoločen čas. Učitelj: «Kakšen čas je, če rečem: zdaj bom jedel?* Učenec: «To je nedoločen čas, gospod učitelj.* Učitelj: «Kako to?* Učenec: «Ker jemo pri nas včasih ob 12., včasih pa tudi ob 13. ali 14----* Primerno vprašanje. A: «Ta avto bi vam toplo priporočil, ker je že preizkušen. Z njim si lahko ogledate svet.* B: «Ta ali oni?* M ALI OGLASI Dva šivalna stroja, krojaškega Singerjevega, malo rabljenega, za 1600 Din in ženskega za 700 Din, prodam. Gomol, Ljubljana, Gradaška ulica št. 8. 250 Najcenejše in najlepše nagrobne spomenike prodaja po zelo nizkih cenah samo Koban Uršula v Račah pri Mariboru. 197 Čajno maslo 246 se kupi v vsaki množini. Ponudbe sprejema pod značko: «StaIen odjemalec* uprava «Domovine>. Sprejme se učenec 248 za kovaško, podkovsko, vozovsko in omarsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov se izve pri upravi «Domovine». Naše cene vam priporočajo obisk naših trgovin. Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. — Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. Stalna zamenjava bučnic in solnčnic. Izdaja za koLzorcij »Domovine« AJolf R i b u i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i C. Za Naroduo tiskarno Fran Jezeršek.