GLASNIK
LJUBLJANA, 12. JULIJA 1960
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO VII., ŠTEV. 54
I
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD
373.
Na podlagi 24. člena statuta občine Ljubljana-Bežigrad ter 44. in 39. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. aprila 1960 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana-Bežigrad za leto 1960 1. člen
Proračun občine Ljubljana-Bežigrad zn leto 1960 s posebnimi prilogami obsega:
I. Občinski proračun
z dohodki v znesku	312,912.000 din
z izdatki v znesku	293,600.000 din
z blokiranim presežkom dohodkov v znesku 19,312.000 din
II. Finančne načrte proračunskih skladov
z dohodki v znesku	13,825.000 din
z izdatki v znesku	10,625.000 din
z blokiranim presežkom dohodkov v znesku 3,200.000 din
zbora proizvajalcev sprejel dne
8.	aprila 1960
Družbeni plan občine Ljubljana-Bežigrad za leto 1960
PRVI DEL
SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960
1.	poglavje
OSNOVNE SMERNICE IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960
Gospodarski dosežki v letu 1959 in možnosti nadaljnjega hitrega vzpona so osnova za smernice' in naloge družbenega plana za 1. 1960.
Da bi se predvidevanja perspektivnega plana lahko uresničila že v letu 1960, določa družbeni plan sledeče:
1.	obseg proizvodnje je treba v vseh panogah gospodarstva povečati v toliki meri, da se bo družbeni bruto produkt povečal za 12,2<l/o;
2.	z izboljšano organizacijo dela, z doslednim nagrajevanjem po delovnem učinku, ki pa mora sloneti, na realnih osnovah in z racionalnejšim izkoriščanjem obstoječe delovne sile, je treba doseči povečanje delovne storilnosti;
3.	za čim hitrejši razvoj osebne potrošnje je treba pospešeno razvijati trgovsko mrežo na drobno, večati in šiliti storitvene obrtne obrate ter servise za gospodinjske usluge v okviru stanovanjskih skupnosti;
4.	razpoložljiva investicijska sredstva je treba vlagati predvsem v investicije družbenega standarda in v tiste panoge, ki bodo neposredno izboljšale življenjsko raven prebivalstva. Pri tem pa se no sme zanemarjati gospodarskih investicij, ki morajo zagotoviti čim večji gospodarski učinek;
5.	z združevanjem razpoložljivih sredstev komune in gospodarskih organizacij ustvariti materialno bazo programu komunalnih investicij.
2.	člen
Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odboru je pooblaščen, da razporeja sredstva ob-, činske proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih proračunskih postavkah ter da odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve do višine ene četrtine letnega plana proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru.
5. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, in se uporablja od t. januarja 1960.
St. 01-01-18/1-60.
Datum: 8. aprila 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Stane Koman 1. r.
3.	člen
Nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v proračunu niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po poprejšnji potrditvi sveta za družbeni plan in finance.
4.	člen
V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 40 milijonov dinarjev. 1 2 3
374.
Na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. I. FLRJ št. 52/57), 26. člena statuta občine Ljubljana-Bežigrad, v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1960 (Ur. list FLRJ št. 52/59), družbenega plana LR Slovenije za leto 1960 (Ur. list LRS št. 2/60) in družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1960 (Glasnik št. 20/60) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na seji


PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV »RORACUNA OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD PO DELIH
Dohodki
1.	del — Skupni dohodki	!^’^onnn<!'n
2.	tlel — Posebni dohodki	147,732.000 din
3.	del — Dohodki državnih organov	— _ .•
4.	tlel — Ostali dohodki	6,960.000 din
Skupaj 312,912.000 din
Izdatki
1.	del
2.	del
3.	del
5.	del
6.	del
7.	del
8.	del
9.	del
10.	del
Prosveta in kultura Socialno skrbstvo Zdravstvena zaščita Državna nprava Komunalna dejavnost Negospodarske investicije Dotacije
Obveznosti iz posojil in garancije Proračunska rezerva V letu 1960 blokirani del dohodkov
Skupaj
105.939.000	din
22.700.000	din
7.300.000	din
46.936.000	din
52.315.000	din
10.500.000	din
34.535.000	din
6.367.000	din
7.008.000	din
19.312.000	din
312.912.000	din
2. poglavje
Zaradi povečanega obsega proizvodnje in storitev, ki ga predvideva družbeni plan za leto 1960, sc predvideva sledeči porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka:
—	000 din
—	Tekoče cene
Indeksi
Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek
dejavnosti takole:
Celotno gospodarstvo
Industrija
Kmetijstvo
Gradbeništvo
Promet
Trgovina
Obrt
Gostinstvo
Komunala
1958	1959	1960	1959 1958	1960 1959
13,462.566	17,326.534	19,443.470	128,7	112,2
6,357.742	8,125.065	8,878.714	128	109
bruto proizvoda bodo		udeležene	posamezno Indeksi	
1958	1959	1960	1959 1958	1960 1959
13,462.566	17,326.534	19,443.470	128,7	112,2
4.075.554	5,143.216	5,871.859	126	114
368.951	500.573	622.310	135	124
3,973.680	5,423.937	5,863.368	136	108
625.109	767.961	817.825	123	106
1,258.508	1.954.786	2,196.273	155	112
1,810.999	2,037.173	2,447.323	112	120
175.549	251.252	269.511	143	107
1,174.216	1,247.636	1,382.001	106	111
3.	poglavje
DELOVNA SILA IN PRODUKTIVNOST
Družbeni plan predvideva 3°/o povečanje delovno sile ob istočasnem povečanju družbenega bruto produkta za 12,2°/o.
Z izpolnitvijo plana bi se produktivnost povečala za okoli 9e/o.
Organi delavskega samoupravljanja, sindikalne organizacije, upravni organi in druge družbene ter politične organizacije morajo temu vprašanju posvetiti vso skrb.
V ta namen bo treba izvršiti tele naloge;
—	gospodarske organizacije morajo s povečanjem delovne discipline in izboljšanjem delovnih pogojev maksimalno izkoristiti obstoječo delovno silo;
—	izpolnjevati nagrajevanje po delovnem učinku, posebno v panogah, kjer ta sistem še ni vpeljan X zadostni meri-
Nova delovna sila naj se zaposluje le za potrebe razširjenih kapacitet. Pri tem je treba zaposliti predvsem delavce, ki izhajajo iz naravnega prirasta prebivalstva, mest in jim je taka zaposlitev edini vir dohodkov.
4.	poglavje INVESTICIJE
t. Na podlagi dosedanjega razvoja gospodarstva in smernic, ki jih nakazuje perspektivni plan okraja, je treba vlagati investicijska sredstva predvsem v tiste dejavnosti, kjer bodo vložena sredstva že v letošnjem letu neposredno vplivala na izboljšanje življenjskih pogojev, prebivalcev.
Sredstva za gospodarske in negospodarske investicije, s katerimi razpolaga občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije, bodo po posameznih virih znašala;

Is X Kv*X*N ».'■»-i
GLASNIK
a)	Sredstvu .občinskega ljudskega odbora	v ooo.din
—	občinski investicijski sklad	190,103
—	proračunska sredstva za negospodarske investicije 10,500
—	sklad za negospodarske investicije	47,237
—	deponirana sredstva za trgovske centre	10,000
—	presežek proračunskih dohodkov iz	leta 1959	23,000
—	komunalni prispevek	212.908
—	kreditni sklad za zidanje hiš	323,389
—	združena sredstva	00,000
—	posojiltf pri Mestni hranilnici	200,000
b)	Sredstva gospodarskih organizacij
—	denarni del skladov	788,400
—	prosta amortizacija	830,000
2,	Gospodarske organizacije morajo pri uporabi svojih sredstev stremeti predvsem zn tem, da s predvidenimi investicijami maksimalno povečajo družbeni standard. Gospodarske investicije pa naj nudijo v najkrajšem času največjo možno rentabiliteto.
3.	Občinski ljudski odbor bo sredstva občinskega investicijskega skladu uporabil za investicije v kmetijstvo, trgovino, obrt, gostinstvo in turizem.
4.	Ostala sredstva bo občinski ljudski odbor uporabil predvsem za negospodarske komunalne investicije, za šolo, vrtce, ceste, javno razsvetljavo, zdravstveni dom, domove stanovanjskih skupnosti, pa tudi za nekatere gospodarske investicije v gostinstvo in turizem, obrt ter za dotacijo stanovanjskim skupnostim,
5.	Vse naštete investicije bo mogoče realizirati le, če bo akcija združevanja sredstev komune in gospodarskih organizacij v celoti uspela.
Gospodarske investicije	V 000 din
— kmetijstvo	20,600
— trgovina	88.400
— obrt	69,900
— gostinstvo in turizem	27,000
— industrija	4,000
Negospodarske investicije	
— šolski objekti	30,000
— varstvena zaščita otrok	45.500
— zdravstveni dom in instrumentarij	92,000
— ceste in javna razsvetljava	73,500
— domovi Stanovanjskih skupnosti	40,000
— dotacija Stanovanjskim skupnostim	10,000
— investicije komunalnega prispevka	121,908
— proračunske investicije	10,500
— izgradnje stanovanj	323.389
Za potrebe kmetijstva bodo upo? rabljena sredstva občinskega investicijskega sklada v okviru okrajnega investicijskega programa.
Za izgradnjo trga na debelo, ki se bo gradil po okrajnem investicijskem programu, je predvidena udeležba občine v znesku 6,4 milijona.
Za gradnjo dveh potrošniških centrov na terenu Boris Kidrič in v Savskem naselju je predvidenih 79 milijonov dinarjev. Drugje je predvidena gradnja potrošniških centrov v naslednjih letih.
V letošnjem letu bo dograjen del manjšega potrošniškega centra na Ježici, kjer že posluje špecerijska trgovina. Letos ho tu začela poslovati mesnica, za katero je predvideno 3 milijone dinarjev!
Novozgrajeni predeli občine so brez obrtniških delavnic, posebno za uslužnostno dejavnost, zato sc bo letos pričela gradnja obrtniškega centra v Savskem naselju, za kar je predvidenih 48 milijonov dinarjev, h katerim p n prispeva okraj 12 milijonov dinarjev.
Ključavničarstvo ho v drugi polovici leta začelo poslovati v novozgrajenih prostorih v Kamniški ulici, zn dograditev pa potrebuje še 10 milijonov dinarjev.
Zn podjetje HRAST je predvidenih 3,9 milijona dinarjev. Zanje bo podjetje nabavilo novo strojno opremo.
Zn gradnjo nove kleparsko inštalaterske delavnice je namenjenih 6 milijonov dinarjev.
Letos bodo v celoti pripravljeni načrti za ureditev kopališča na Savi in se bo že jeseni začelo z delom, zn kar je predvidenih I* milijonov dinarjev.
Za ureditev vrtov, predvsem za nabavo inventarja in zn razširitev • kuhinjskih, kapacitet v gostiščih bo uporabljenih 10 milijonov dinarjev.
Podjetju CEMENTAR bo dano osojilo 4 milijone dinarjev za odri p zemljišča za ureditev centralne gramoznice.
Da bi se čimbolj omejilo uvajanje tretje izmene pouka v osnovnih šolah, bomo začeli graditi šolo v Stožicah, ker bo ta šola najbolj razbremenila šoli na Vodovodni in Peričevi ulici, poleg tega pa je gostota prebivalstva v teni predelu že tako velika, da zahteva svojo šolo.
šola v Savskem naselju, v kateri je okoli 1000 otrok, uima nobene telovadnice in ostajajo otroci zato brez vsakega pouka telesne vzgoje. Letos se bo začela graditi ena od dveh predvidenih.
Zn potrebe šole, telovadnice, otroškega vrtca in petih stolpnic bo zgrajena centralna kotlarna, k čemur prispeva občinski ljudski odbor del sredstev.
Za vso tri gornje gradnje bo občinski ljudski odbor najel posojilo. h kateremu prispeva kol lastno udeležbo 30 milijonov dinarjev.
V	Savskem naselju več kot polovica otrok ne more biti sprejetih v otroški vrtec, ker ni razpoložljivih prostorov, zato se gradi nov vrtec, ki ho še letos dograjen in lio zn n j potrebnih 32 milijonov dinarjev.
Nil terenu Stadion se bo letos nadaljevalo z urejevanjem otroškega ceni ra. za katerega- je bila odkupljena stavba v Staničevi ulici ter bo za to uporabljenih 6 milijonov dinarjev.
V	otroškem vrtcu v Stožicah je nujno preurediti kuhinjo, ker sedanja ne znr.ošfa več potrebam, zn kar bo uporabljenih 2.5 milijona* dinarjev.
V	občini Novi grad bo v tamkajšnji še.J! zrejena baza za obmorsko letovanje otrok, ki bo stal-
na, ter sc bo potrebovalo za nabavo opreme in delno preureditev kuhinje 4 milijone dinarjev.
Za nakup opremo za obstoječe vitee in za nakup načrtov za nadaljnje gradnje je predviden cn milijon dinarjev.
S povečanjem prebivalcev in zaposlenih je obremenitev zdravstvene službe tako porasla, da so sedanji prostori absolutno premajhni. Zn gradnjo novega zdravstvenega doma je v I. etapi predvidenih 90 milijonov dinarjev.
Za nabavo najnujnejšega instru-mcnlarija, to je rentgena in mikroskopa, bo porabljenih 2 milijona dinarjev.
Samova cesta, ki je vezna cesta med šiško in Bežigradom, bo letos asfaltirana, za kar bo porabljenih 30 milijonov dinarjev.
Za ureditev Linhartove ceste po sedanji trasi je predvidenih 10 milijonov dinarjev.
Iz nadaljnjih investicijskih sredstev in sredstev cestnega sklada bodo rekonstruirane nekatere ceste in urejena javna razsvetljava. Sredstva v višini 34,5 milijona dinarjev bodo uporabljena po načrtu, ki ga bo izdelal Svet za komunalne zadeve na podlagi sklepov zborov volivcev in plana Uprave zn ceste in podjetja Javna razsvetljava.
Znesek 40 milijonov dinarjev, ki je namenjen za gradnjo domov stanovanjskih skupnosti, je prispevek, občinskega ljudskega odbora Socialistični zvezi, ki bo k tej gradnji tudi prispeval del sredstev.
Za potrebe stanovanjskih skupnosti, za ustanavljanje servisov je predvidena dotacija v znesku 10 milijonov dinarjev.
Komunalni prispevek bo uporabljen samo v namene, v katere je bil zbran. Konkretno bo uporabljen samo v namene, v katere je bil zbran. Konkretno bo s tem prispevkom izvedena kanalizacija in urejene ceste v novo nastalih predelih.
V proračunu so predvidene- sledeče negospodarske investicijo: obnova inventarja v šolah, t. j. opre-
ma 19 učilnic in nadaljevanje gradnje gasilskega doma v Tomačevem.
V	letu 1960 bo na območju občino dograjenih 138 stanovanjskih enot. 323 milijonov dinarjev pred- .j stavlja udeležbo občinskega kreditnega sklada zn stanovanjsko izgradnjo v izgradnji teh stanovanj.
5.	poglavje
OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD
A.	Osebna potrošnja
Razvoj oziroma povečanje osebne potrošnje je odvisno od izvršitve ■ ] nalog in upoštevanja smernic, ki so postavljene s tein družbenim planom tako glede povečanja bruto produkta in narodnega dohodka, naraščanja storilnosti delu kakor tudi glede pravilne investicijske politike ter uspeha pri združevanju sredstev gospodarskih organizacij in -občine.
Plan za leto 1960 predvideva, da sc bo realna osebna potrošnja prebivalstva povečala zn okoli 7°/o.
Plače delavcev in uslužbencev, zaposlenih v družbenem sektorju, gospodarstva, sc bodo povečale za 16,4% v primerjavi z letom 1959. ,
B.	Družbeni standard
Družbeni plan predvideva v investicijskem programu znatne investicije, ki bodo vplivalo na dvig družbenega standarda.
Vrsta in obseg investicij družbenega standarda so razvidni v poglavju investicij.
DRUGI DEL
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH
6.	poglavje
e'	INDUSTRIJA
V	letu 1960 se bo industrijska proizvodnja predvidoma povečala zn 33°/o nasproti letu 1959.
Gibanje fizičnega obsegu proizvodnje po posameznih strokah bo naslednje:
V 7 -	kovinska industrija	1919 1958 105	1060 1959 127
119 -	elektroindustrija	130	163
121 -	industrija gradbenega materiala	118	141
122 -	lesna industrija	88	100
124 -	tekstilna industrija	103	117
127 -	živilska industrija	89	143
128 -	grafična industrija	106	100

Na predvideno povečanje proizvodnje bodo vplivale izvršene investicije in rekonstrukcije, kot glavni činitclj tega porasta pa bo motalo nastopiti povečanje delovne storilnosti in šele ob uvajanju novih kapacitet tudi zaposlovanje nove delovne sile.
Izhajajoč iz porasta obsega fizične proizvodnje in porasta delovne sile sc predvideva, da se bo produktivnost povečala, zn 28 %.
TOVARNA PISALNIH STROJEV
bo kljub pomanjkanju strokovne delovne sile povečala obseg finančne proizvodnje za 4t %. Predvideno povečanje bo posledica reorganizacije di lovnega procesa in povečanja delovne storilnosti, ki izvira iz doslednega nagrajevanja po delovnem učinku.
TOVARNA KOVINSKE G ALAN* TERIJE posluje v neprimernih in premajhnih prostorih ter bo zato proi :vorln ja le z i 3% večja kot v letu 1959. Podjetje predvideva gradnjo novih poslovnih prostorov in rekonstrukcijo celotnega obrata.
S spremembo asortimenta ho podjetju TUBA uspelo kljub iztro-
šeni strojni opremi in premajhnim prostorom povečati proizvodnjo za 32%.
INDUSTRIJA ZA ELEKTRO-ZVEZE bo predvidoma povečala proizvodnjo le za 8%, ker bo del obrata preselila v novo urejene prostore v Tobačni tovarni.
Podjetje CEMENT AR bo začelo z izkoriščanjem centralne gramoznice zn potrebe celega mesta ter bo istočasno začelo z urejevanjem sc-pa racije in gradnjo novih poslovnih prostorov. S tem se bo v leioš- j njem letu povečala proizvodnja z.a 41 %.
Pl.ANICA-ŠPORT ima v občini le del svojih obratov in upravo.
Z razširitvijo obratu težke kinfek- . eije oziroma z uvajanjem novih artiklov se bo proizvodu ju povečalo zn 4t %.
Zaradi deficitarnosti osnovne !*■' rov in e — papirja — ho proizvodnjo podjetja KUVERTA ostala na is*1 ravni kot pietcklo leto.
PONOSA je že v letu 1959 za- $ čela z rekonstrukcijo, vendar ta 'j letošnjem letu še ne bo v celoti' izvedena, ziito sc obseg proizvodnjo
glasnik
STRAN 355
tega podjetja povečuje le za 3% nasproti preteklemu letu.
KAROSERIJA bo reorganizirala proizvodni postopek tako, du ne bo več odvisna od dobave šasij ter se bo zato proizvodnja povečala za
podjetje povečalo družbeni bruto produkt za 33%.
8. poglavje
GRADBENIŠTVO
33%. Poleg tega bo podjetje za- , V gradbeništvu se predvideva za čelo s proizvodnjo ogrevalnih na- /leto 1%0 porast družbenega bruto 1	■	produkta za 8%. od tega
prav za avtomobile.
TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN bo v svojem obratu na Titovi cesti s spremembo asortimenta povečala proizvodnja za 24%.
Tovarna električnih aparatov TELA bo večino svojih proizvodnih kapacitet preselila v novo zgrajene Prostore ob Savski cesti ter sc bo proizvodnja tega podjetja povečala za 177%.
Podjetja TELEKOMUNIKACIJE, VINOCET in STAVBNO MIZARSTVO, ki imajo v občini le manjše obrate, zaradi premajhnih prostorov in nezadostne strojne opreme tte bodo povečale proizvodnje.
Da bo možno realizirati predvidevanje tega plana, morajo gospodarske organizacije, sindikalni organi, ljudski odbori in množične organizacije:
—	skrbeti za racionalno zaposlitev obstoječe delovne sile;
—	maksimulno povečati discipline ob istočasnem izboljšanju delovnih pogojev;
—	dosledneje uvajati nagrajevanje po delovnem učinku;
—	zaposlovati le tisto delovno silo, ki izvira iz naravnega prirasta nrestnega prebivalstva.
7. poglavje KMETIJSTVO
Plan kmetijske proizvodnje za teto 1960 predvideva povečanje za ' 14% nasproti letu 1939 oziroma za .18% nasproti letu 1958.
‘Predvideno povečanje je zasnovano predvsem na močni okrepitvi Pogodbene proizvodnje, ki sc bo Predvidoma izvršila na 246 ha zemljišč oziroma na 22.4% vseli obdelovalnih površin. Že v preteklem •etn so bili v pogodbeni proizvodnji doseženi višji hektarski donosi, letos pa sc morajo ti še nadalje Povečati, kar bo doseženo z razvitejšimi oblikami proizvodnega sodelovanja. Organizator pogodbene Proizvodnje, to je KZ Ježica, mora stremeti za tem, da se postopno Zmanjšujejo površine belili žit, ki !?9j jih nadomeste vrtnine za trži-8ee in krmne rastline kot osnova za Povečanje živinorejske proizvodnje.
Naloga KZ je, du pristopi k or-jtnnizirnnju kmetijskega obrata, ki P° zajel neobdelana zemljišča in
nterega proizvodnja bo usmerjena Predvsem v pridelovanje vrtnin.
Sadjarstvo v občini je v glavnem
rtičkarsko pri stanovanjskih hišah, /vajah sc bodo vsi zaščitni in agro-/ h nični ukrepi za čim kvalitetnejšo
Proizvodnjo sadja.
I Porast živinorejske proizvodnje l? dosežen predVScm s prepovedjo ltl,,ln,in telet in načrtnim pitanjem }I/'le živine, tako dn se ho število . ?/!nc povečalo od 782 glav goveje ♦ v V.de na 836 glav. Glavni poudarek h/‘vjnorojski proizvodnji pa je na
večanju mlečnosti. Proizvodnja n„ ta S(' bo dvignila od 2200 litrov £°rasV *',rOV m'°ka nn bravo. In
kr y.‘ mlečnosti bo treba z boljšim m'Jen jem še nadalje povečati. »V; v letu 1960 bo KZ Ježica začela •Oelr1!*. skladišče zn kmetijske pri-nahifrila potrebno meha-
p0A<ljetje AGROOBNOVA vrši za Vai,, ^kmetijstva strojno obdelo-k, 0.,službo ter izvršuje gradnjo tija/Uskih objektov. Z ustvurja-Dovili gradbišč in delovišč bo
v gradbeni operotivi za 8% in
v montažnih podjetjih za 7%.
Projektantske gospodaiske organizacije so že v letu 1939 maksimalno izkoristile razpoložljive kapacitete, ki so v glavnem zajete le v delovni sili, zato za letos ne predvidevajo povečanja svoje dejavnosti.
Gradbena dejavnost na področju občine se ne bo več povečala v toliki meri kot preteklega leta, ker se ne uvaja gradnja novih stanovanjskih kompleksov.
Montažna podjetja so v svojem razvoju ovirana- zarodi pomanjkanja inštalacijskega in reprodukcijskega materiala.
Letos bodo dograjeni in vseljeni samski domovi, ki so jih gradila gradbena podjetja na področju občine. S tem si bodo gradbena podjetja zagotovila stalno, predvsem kvalificirano delovno silo. Za sezonsko delovno silo pa bodo morala zgraditi primerne zidane nastumbe namesto dosedanjih lesenih provi-zorijev.	t
GRADIS bo .že v letošnjem letu pristopil h gradnji takih zidanih provizorijev ob Tomačevski cesti.
Kljub tem ukrepom pa bo v gradbeništvu še vedno primanjkovalo delovne sile, ki jo bo treba nadomestiti z doslednejšim uvajanjem mehanizacije. Pri lem se bodo morala gradbena podjetja posluževati v večji meri kot doslei zveznih kreditov za nabavo gradheng opreme.
9.	poglavje PROMET
Obseg prometnih sredstev bo porasel od 17,766 tisoč t/km nn 19.079 tisoč t/km ali za 7%. Ker je podjetje GLOBUS-SPED1CIJA angažiralo vsa razpoložljiva investicijska sredstva za gradnjo novih poslovnih prostorov in skladišč, v letu 1960 ne bo moglo v večji meri nadaljevati z rekonstrukcijo svojega voznega parka.
Podjetje ho pričelo z gradnjo novih skladiščnih prostorov v občini Sioste, v občini pa bodo pričeli graditi novo poslovno stavbo, ker sc bodo prostori, ki jih sedaj zaseda podjetje, rušili v zvezi z ureditvijo železniškega vozlišča.
Izredno hitro naraščanje motorizacije zahteva tudi sorazmeren razvoj avtoremontno dejavnosti"", zato predvideva podjetje AVIOOB-NOVA gradnjo novih poslovnih prostorov in so pripravljalna dela ž.e v teku.
10.	poglavje TRGOVINA
V	trgovini se bo blagovni promet povečal nasproti letu 1959 zn 9%, od-tega v trgovini na debelo z.n 9%, v trgovini nn drobno pa tudi z.n 9%.
V	trgovini nn debelo bosta blagovni promet največ povečali podjetji ELEKTROTEHNA, k čemur bo predvsem pripomogel uvoz artiklov široko potrošnje in elcktroinštnln-cijskega materiala in podjetji CE-MENT-OPEKA in METALKA, kolikor bodo nn razpolago zadostne količine lilngn. Pri ostalih gospodarskih organizacijah ni mogoče pričakovati kakega večjega porasta blagovnega prometa.
Velik problem občine je trgovina na drobno, katere kapacitete so mnogo premajhne. Vsi novo nastali predeli naše občine nimajo trgovin oziroma so kapacitete obstoječih nezadostne.
Najbolj pereče je stanje v Savskem naselju in na terenu Boris Kidrič, kjer se bo že letos pričelo z gradnjo novih potrošniških, samopostrežnih preskrbovalnih centrov.1
Na Ježici jc bila že lani odprta špecerijska trgovina, poleg nje pa bo letos odprta nova mesnica, ki bo rešila problem preskrbe tega predelu z ttresom.
Povečana industrijska proizvodnja in ttvoz blaga široke potrošnje ter porast osebne potrošnje bodo vplivali na povečanje prometa v trgovini. Da pa ho trgovina kos tej nalogi, bo morala povečati zmogljivost svojih kapacitet ne samo z. novogradnjami, temveč tudi z modernizacijo obstoječih lokalov, predvsem v smeri samopostrežbe.
Dosledneje bo treba uvajati nagrajevanje po učinku ter s tem doseči, da bodo osebni dohodki delavcev odvisni od njihovega prizadevanja.
Z organiziranjem tečajev in seminarjev je treba doseči dvig strokovne izobrazbe kadrov.
V	težnji zn stabilizacijo tržišča bo treba še nadalje izvajati evidenco in kontrolo cen, zlasti pri osnovnih živilskih in kmetijskih proizvodih.
Potrošniški sveti bodo morali povečati svojo aktivnost v pomoči organom delavskega samoupravljanja, posebno v novo ustanovljenih trg.o-vinah. Del teh funkcij naj bi prevzele stanovanjske skupnosti.
tl. poglavje
GOSTINSTVO IN TURIZEM
Promet v gostinstvu si' ho povečal za 7%, kljub temu, da se gostinske kapacitete letos ne bodo razširile.
V	lanskem letu so bila vsa gostišča "pregledana in se urejajo skladno s sanitarno tehničnimi predpisi, naloga inšpekcijskih organov pa jc, du z nenehno kontrolo skrbijo, du bodo gostišča neoporečna tudi v higienskem pogledu. Skoraj vsa gostišča v. občini imajo karakter turistično sezonskih gostišč, ker so v tenv delu mesta izletniške točke in naravna kopališča ob Savi. V poletnih mesecih sc kapacitete gostišč močno povečajo z vrtovi ter je zn ureditev istih oziroma za nabavo vrtne opreme predvidenih v investicijskem programu 10 milijonov dinarjev.
Vsa gostišča so manjša in kot taka plačujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti pavšalno.
Pravila, s katerimi so gostišča dana kolektivom v upravljanje, zahtevajo od e.larmv kolektivov določeno kvalifikacijo, kar bo doseženo z obiskovanjem tečajev, ki jih prireja Gostinska zbornica.
V	skrbi z,a odmor in razvedrilo delovnega čip veka se je že v preteklem letu pristopilo k izdelavi načrtov zn kopališče ob Savi, ki bodo leto« dokončani.
V	realizaciji tega načrta se bo urejeval camping začelo pa graditi tudi novo restavracijo.
Obrat družbene prebrane je bil lani razširjen in urejen, potreboval nn bo še dodatno opremo zn kuhinjo, to je sodobne kotle za kuhanje hrane.
12.	poglavje
OBRT
Obseg proizvodnje in storitev v družbenem sektorju obrti sc bo po-
večal za 22%, v privatnem sektorju pa se bo povečal za 14%,
Glavni delež pri tein povečanju imajo MODNA OBLAČILA, ki z nadaljnjo reorganizacijo proizvodnega postopku in doslednim uvajanjem nagrajevanja po učinku povečujejo bruto produkt za 71%.
Zn podjetje INSTALACIJA se predvideva, da bo povečalo družbeni bruto produkt za 10%, kar bo posledica izvršenih investicij v strojno opremo in doslednim nagrajevanjem po delovnem učinku.
Močan porast izkazuje tudi podjetje SOČA, ki je že v letu 1959 razširilo asortiment svojih proizvodov na medicinsko opremo in instrumente ter na izdelovanje izdelkov iz plastične mase. S tem se bo podjetje usposobilo, dn bo tudi v protetiki, ki je osnovna dejavnost podjetja, lahko uporabljalo sodobnejše materiale — plastične mase.
Vsa ostala obrtna podjetja, ki so v večini proizvodna, pa bistveno ne povečujejo svoje proizvodnje, ker so bile že v letu 1959 njihove proizvodne kapacitete v celoti izkoriščene.
V drugi polovici leta se bo podjetje KLJUČAVNIČARSTVO preselilo v novo zgrajene prostore v Kamniški ulici.
Posebno pozornost bo treba tudi v letošnjem letu posvetiti nslužnost-ni obrti, ki jc v družbenem sektorju zelo slabo zastopana. Razvoj uslužnostnc obrti v družbenem sektorju ovira predvsem pomanjkanje poslovnih prostorov. Da bi se v tem pogledu stanje izboljšalo, sc bo letos pristopilo h gradnji obrtniškega centra v Savskem naselju. V tem centru so predvideni sledeči obrati: brivec in frizer, krejaštvo in šiviljstvo, čevljarska delavnica, pralnica, kemična čistilnica, vodovodna inštalacija, kleparska delavnica, ključavničarska delavnica, elektroinšta-latčrsko delavnica, steklarska delavnica, tapetništvo. Podjetja, ki bodo te prostore zasedla, bodo tudi poskrbela za notranjo opremo. V okviru stanovanjskih skupnosti se bo ob podpori občinskega ljudskega odbora nadaljevalo z ustanavljanjem potrebnih »služnostnih delavnic in servisov.
Pereče vprašanje delovne sile bo tieba reševati z dopolnilnim strokovnim izobraževanjem zaposlenih, vključevanjem novih kadrov v obrt in čim večjim vključevanjem vajencev, ki naj bo stimulirano s primernim nagrajevanjem.
13.	poglavje KOMUNALA
Vrednost komunalnih storitev in proizvodnje se bo v letu 1960 povečala predvidoma za 11%.
Na to povečanje zlasti vpliva nova pekarna nu Samovi cesti, ki je bila zgrajena v letu 1959 iz. okrajnih in občinskih investicijskih sredstev. Ta pekarna bo v svoji končni zmogljivosti, ki bo dosežena v drugi polovici leta. proizvajala povprečno
20.000	kg kruha dnevno.
LJUBLJANSKE MLEKARNE bodo" z nabavo novih strojev povečale zmogljivosti oddelka konsumnega mleka, s čimer bo tudi zagotovljena večja kvaliteta in neoporečnost mleka. Poleg tega bodo Ljubljanske mlekarne razširile proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Razširile bodo odkupno mrežo, s čimer bodo dobilo nn razpolago večje količine mleka za predelavo v razne sire in jogurt.
ELEKTRO LJUBLJANA-OKOLI-CA bo v letošnjem letu začela z-gtadnjo števčne delavnice in upravnih prostorov.
STRAN 256
GLASNIK
TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI
14.	poglavje
OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH
SREDSTEV
Komunalno podjetje LJUBLJANSKE MLEKARNE sc oproste plačevanja obresti od sklada osnovnih sredstev
KMETIJSKA ZADRUGA JEZICA obračunava obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 6% in jih vlaga v svoj sklad osnovnih sredstev.
Komunalno podjetje ELEKTRO LJUBLJ ANA-OKOLICA obračunava obresti od sklada osnovnih* sredstev po stopnji 1% in jih vlaga v občinski investicijski sklad.
15.	poglavje
OBRESTI OD SKLADA OBRATNIH
SREDSTEV
Komunalno podjetje LJUBLJANSKE MLEKARNE se oproste plačevanja obresti od sklada obratnih sredstev.
Komunalno podjetje El.EKTRO LJUBLJ ANA-OKOLICA obračunava obresti od sklada obratnih sredstev po stopnji'6% in jih vlaga v svoj sklad osnovnih sredstev.
16.	poglavje
PRISPEVEK IZ DOHODKA
Komunalni podjetji LJUBLJANSKE MLEKARNE in ELEKTRO LJUBLJ ANA-OKOLICA se oprostita plačevanja prispevka iz dohodka.
KMETIJSKA ZADRUGA JEZICA vloži del dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka, v svoj sklad osnovnih sredstev,
Podjetje AGROOBNOVA vlaga del dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka:
a)	60°/« v svoj sklad osnovnih sredstev;
b)	40% v investicijski sklad ObLO Ljubljana-Bežigrud.
Odstopljena sredstva naj gospodarske organizacije uporabljajo sporazumno z občinskim ljudskim odborom.
17.	poglavje
PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA
Komunalno podjetje LJUBLJANSKE MLEKARNE vlaga del prora-
čunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada občini, v svoje sklade, razen v sklad skupne porabe. v
18.	poglavje
DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK
IZ OSEBNEGA DOHODKA Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka je predpisan s posebnim odlokom.
19.	poglavje
OBČINSKE DOKLADE Občinske doklade od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja so predpisane s posebnimi odloki Mestnega sveta Ljubljane.
20.	poglavje OBČINSKI SKLADI
1.	Občinski investicijski sklad: Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada v letu 1960 bodo znašala 230,551.000 dinarjev.
Uporabljena bodo: za investicije v obratna sredstva	40,388.000 din
za investicije v
osnovna sredstva 190,163.000 din
2.	Občinski cestni sklad: Razpoložljiva sredstva cestnega
sklada bodo znašala v letu 1960
9,704.000	dinarjev, ki bodo v celoti porabljena za vzdrževanje cest kot dotacija Zavodu za komunalne gradnje ObLO.
3.	Stanovanjski sklad:
Razpoložljiva sredstva občinskega stanovanjskega sklada v letu 1960 bodo znašala 323,389.000 dinarjev.
Uporabljena pa bodo: za stanovanjsko
izgradnjo	284,389.000 din
za komunalno
dejavnost	7,000.000 din
za industrijo gradbenega materiala 32,000.000 din
21.	poglavje
V okrajni sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev prispeva v letu 1960 občina 80% od splošnega prispevka, ki ga plačujejo kmetijski proizvajalci.
22. poglavje
OBČINSKI PRORAČUN
Občinski proračun za leto 1960 predvideva 312,912.000 din dohodkov. Ta sredstva bodo uporabljena:
V 000 din
—	za	prosveto in kulturo	105,939
—	za	socialno skrbstvo	22,700
—	za	zdravstveno zaščito	7,300
—	za	državno upravo	46,936
—	za	komunalno dejavnost	52,315
—	za	negospodarske investicije	10,500
—	za	dotacije	34,535
—	za	kritje obveznosti iz	posojil	6,367
—	za	proračunsko rezervo	7.008
Skupaj proračunski izdatki 293,600 Blokirani del dohodkov	19,312
Skupaj 312,912
23. poglavje KONČNE DOLOČBE
Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku:, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od t. januarja 1960.
Štev.: 01-301-2/3-1960.
Ljubljana, dne 8. aprila 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Stone Koman l. r.
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
375.
Na podlagi 1., 2. in 2. a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57, 52/58 in 52/59) in 26. člena statuta občine Zagorje ob Savi je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. junija 1960 sprejel
ODLOK
o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva
1.	člen
V občini Zagorje ob Savi se pobira za leto 1960 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva.
2.	člen
Osnova za občinsko doklado od kmetijstva je za leto 1960 ugotovljeni katastrski dohodek, doklada pa se odmeri posebej za kmetijske, površine in posebej za gozdove po naslednjih stopnjah:
I.	za kmetijske površine
Ce znaša letna davčna osnova do
30.000	dinarjev, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 20%;
nad 30.000 do 50.000 dinarjev 25% nad 50.000 do 80.000 dinarjev 30% nad 80.000 do 120.000 dinarjev 35% nad 120.000 do 160.000 dinarjev 40% nad 160.000 do 200.000 dinarjev 45% nad 200.000 do 250.000 dinarjev 47% nad 250.000 dinarjev	48%
II.	za gozdooe
Ce znaša letna davčna osnova do
30.000	dinarjev, se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 3%;
nad 30.000 do 50.000 dinar jev 4% nad 50.000 do 80.000 dinarjev 5% nad 80.000 do 120.000 dinarjev 6% nad 120.000 dinarjev	7%
3.	člen
Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor ustrezajoča dohodnina.
4.	člen
Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 18/56) z vsemi spremembami in dopolnitvami, odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnjah dohodnine za leto 1939 tudi za leto 1960 (Ur. list FLRJ št. 12/60) in uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53 in 25/57) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
5.	člen
Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
6.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1960.
St. 01/1-32-22/1-60.
Datum: 16. junija 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Rado Taufer 1. r.
376V
Na podlagi 2. odstavka 49. člena zakona o veterinarski službi v LR Sloveniji (Uradni list LRS št. 6/59),
3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2/59) je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. aprila 1960 sprejel
<)DI.< >K
o plačevanju pavšalne skočnine
1.	člen
V občini Zagorje ob Savi se uvede plačevanje pavšalne skočnine.
Pavšalno skočnino plačujejo lastniki krav in telic, katere dopolnijo 1. januarja vsakega leta 12 mesecev starosti.
2.	člen
Višino pavšalne skočnine določi za vsako leto vnaprej svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora.
Pavšalno skočnino pobira veterinarska ambulanta v Zagorju ob Savi in jo odvaja na poseben račun pri Komunalni banki.
Lastniki so dolžni vsako leto najkasneje do 31. januarja prijaviti veterinarski ambulanti v Zagorju ob Savi številčno stanje svojih krav in telic, ki dopolnijo 1. januarja eno leto starosti in za katere so dolžni plačevati pavšalno skočnino.
3.	člen
Veterinarska ambulanta pobere pavšalno skočnino najkasneje do 1. marca vsakega leta.
Skočnino, ki do tega roka ne bi bila plačana, izterja uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora prisilno.
4.	člen
lz sredstev pobrane skočnine plačuje veterinarska ambulanta vzdrževalnim) rejcem priznanih bikov.
Sredstva pobrane skočnine sniO veterinarska ambulanta uporabljati tudi za pokritje stroškov v zvezi z izvajanjem osemenjevalni služ.be, za pomoč pri nabavi plemenjakov ter za druge izdatke, ki so v zvezi z izboljšanjem živinorejske proizvodnje.
Izplačila po prvem in drugem odstavku odreja upravni odbor veterinarske ambulante proti naknadnemu poročanju svetu za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Svet za kmetijstvo je poobla' ščen, da po potrebi izda navodila za izvajanje tega odloka.
6.	člen
Za leto 1960 so dolžni lastniki rijaviti številčno stanje svojih rav in telic, ki so dopolnile 1. ja' nuarja 1960 12 mesecev starosti, * 1 30 dneh po objavi tega odloka. Ve* terinarska ambulanta pa moro v 60 dneh po objavi tega odloka p°' brati skočnino.
7.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 dinar* jev sc kaznuje lastnik, ki v dola* čenem roku ne prijavi številčnega stanja plomenic.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objav® v »Glasniku«, uradnem vestnik1* okraja Ljubljana.
St. 01/1-33-82/1-60.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora-Rado Taufer 1. r.
x >1- Iti N 4
)7> Odlok o proračunu ra leto IVOO ob®*11 l.jiihljunii-RtO.igrud.	. j,.
374 Družbeni plan r.a leto 1%0 občine bj
1 jnnn-Rcžigrnd.	0i
371 Odlok o občinski dokladi n« dohodke kmetijstva občine Zagorje ob Savi 376 Odlok o plačevanju pnvSnlne občino Zagorje ob Savi