Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Dnes jutro pripeljali so se svitli cesar v Inomost, glavno mesto Tirolov ter so odprli deželno razstavo; z njimi se je peljalo več nadvojvod in tudi grof Taaffe in minister za trgovino. — Državne vojske minister je postal fzm. Krieghammer; novi minister je na glasu izvrstnega generala. — Dne 10. oktobra snide se državni zbor in pričakuje se jako živih razprav, posebno o izjemnem stanji v Pragi. C e š k o. Češkim listom sedaj prede, ker imajo brž tožbo na glavi, ako le količkaj svoji nevolji dajo duška. Celo krotki pa so »Narodni listv«, glasilo mladočeške stranke. Kaj pa tudi čejo, ko sta izdajatelj dr. Gregr in urednik Anys že v kazenski preiskavi, čeS, da sta kriva motenja javnega mirii! — V drž. zboru bodo mladočeški poslanci neki čez silo govorili in stavljali predloge, vse zato, da napravijo vladi in zboru — sitnobe. Kakorjih poznamo, je to od njih prav mogoče! Štajarsko. Nemški konservativni poslanci so imeli poleti obilo volilnih shodov in so jim povsodi volilci izrekli svoje zaupanje, izlasti še v tem, da so poslanci udje »kluba konservativcev«. Tudi mi sodimo, da so storili v tem najbolje, da-si niso mogli česa doseči, da bi se videlo. To pač v sedanjih razmerah ni mogoče. — V Gradci izhaja kaki dve leti sem list, ki hoče nemške duhovnike dobiti na svojo stran in zato rad prinaša cerkvene novice, sicer pa ne more skriti svojih — liberalnih tipavnic. Dvomimo zato, da mu sede nemško duhovništvo na limanice. Koroško. V Velikovci je bilo zadnjo nedeljo zborovanje šulvereina; namen mu je bilo ugovarjati zoper novo podružnico sv. Cirila in Metoda, katera se snuje v mestu, od nekdaj slovenskem, sedaj pa že jako ponemčenem. — Nova podružnica naše šolske družbe se je ustanovila v Rožeku, vdeležba je hila mnoga in govori jako poljudni. Udov šteje le-ta podružnica že lepo število. Kranjsko. Nemško Kočevje je vsklicalo za častne meščane ministra Bacquehem, barona Hein in trgovca V. Suppan. Njih zasluge so neki velike pri novi železnici. — Celodnevno poučevanje na Ijudskih šolah večim občinam ni po volji in kmetje bi radi, naj se poučevanje tako uravna, da bode le po pol dneva, sicer so stroški za-nje preveliki, dobička za otroke pa v primeri s stroški premalo. Pač resnica! Primorsko. Sloveča božja pot na Sv. Goro pri Gorici obhaja te dni svojo stoletnico; se ve, da so slovesnosti izgola pobožne. — V raestnem zastopu v Trstu so potrdili vse volitve, tudi tiste, zoper katere so ugovarjali »laški« volilci. Uzrokov za to niso imeli drugib, kakor da so se izvolili slov. možje, sicer bi jih v mestnem zast.opu ne bili potrdili. Hrvaško. Ban Khuen-HederVarv se je povrnil z Bosne, ne da bi se znalo, čemu je hodil tje. Ali bi ogerska vlada to deželo pridobila za-se, za ogersko državo? Človek bi skorej verjel, da je tako. — Predsectnik sabora, Mirko Hrvat'je umrl — mož jako strog v svojem poslu, ne pa v prepričanju svojem. Ogersko. Vojaške vaje pri Kiseku so pri kraji in vojaki so razšli, pa tudi visoki gostje Nj. veličanatva. Nemški cesar je podelil ogerskim ministrom visoka odlikovanja, ali so si jih zaslužili? Morebiti za nemško državo, za našo domačo pa težko! — .ludje trpijo težko, da jih svitli cesar ne vsprejema po vrsti t. j. brž za zastopniki drugih ver. Zoper to bi se radi pritožili. ali za sedaj še jim je to — »prekislo grozdje«. Vunanje države. Rim. Nekaterim Ijudem ni mogoče vstreči in tudi sv. oče Leon XIII. njim ne vstrezajo, kajti sedaj tem ljudem ni prav, da se sv. oče ozirajo tudi na delavce, sedaj sopet ne, ker želijo, da se države izognejo, kjer je le raogoče, vojsk in njih žalostnih nasledkov. No papež Leon XIII. tudi niso željni livale tacih Ijudij. Italija. Znano je, da se tej državi godi trda za denarje. Sedaj bi radi ga na posodo, ali kdo jim ga če dati? Vsled tega misli vlada vpeljati nove davke, ali tudi tukaj je hudo, kajti ljudstvo nima, od česar še naj novih davkov zmore. To je v resnici stiska! — Do razsodbe zoper goljufije pri »banca romagna« ne pride še tako hitro, ker se vlada boji, da zadene sodba tudi nje može! Francija. Ker se bliža čas, da pride rusko vojno brodovje v Toulon, suče se skorej vsa politika okoli tega in lahko ljudstvo, kakor so Francozi sploh, domišljuje si že, da pride kmalu Alzacija iz nemških pestij nazaj pod francosko državo in Bog zna, kake gradove si še stavi — v oblake. V resnici le v oblake, kajti na to ni misli, da še zmagajo francoski vojaki kedaj neniške. — Strike delavcev so po vsej državi in ne bode jih tako hitro še konca, prej ne, dokler delavcev ne prižene sila, da sežejo po zaslužku, kjer ga kaj bode. Anglija. Sedaj miruje državni zbor in tako imajo časa dovolj, da poslanci in volilci premišljujejo, kaj jim bode storiti s homerule. Volilci so za-njo, pa tudi zoper njo, kakor je to pri vsaki novi reči, o kateri nihče ne ve, kaj bode iz nje. Nemčija. Knez Bismarck se je spravil s cesarjem in mož, za nemške cesarstvo velezaslužen, dobi poslej morebiti niiru, saj mora izpoznati, da je za-nj že čas, da misli — na grob. — Po vsem cesarstvu bodo kmalu volitve za deželne zbore in je ljudstvo že precej sito vednih volitev. Zato se malo več briga, kdo se mu  ponuja za poslanca. Rusija. Car A}eksander je na švedskem dvoru in se počuti tam bolje, kakor doma. Vsaj v strahu si ni za življenje. — 0 trgovinski zvezi.z nemško državo še ni sluha ne duba, najbrž tirja nemška država preveč koristij za-se, sicer si človek težko misli, zakaj je ruska vlada v tem tako oprezna. Trgovina pa trpi v obeh državah precej škode. Bolgarija. V tej državi so bile une dni volitve v občinske zastope in so skorej povsod možje zmagali, ki so za vlado, ali brez pretepov se volitve niso zvršile. Za nekaj let bode pa neki mir, ker ne bode treba volitev. Srbija. Cudno je, da kralj Aleksander ne skrbi za to, da pride, čem prej mogoče, njegova mati, kraljiea Natalija, k njemu v Beligrad. Postava je pač zoper to, ali postava se prekliče, pa je, ali pa je politika kriva ? Natalija vleee močno sapo na — rusko stran. Turčija. Govorica trdi, da se je Ijudstvona otoku •Samos vzdignilo zoper turško vojaštvo. Sultan Abdul Ilamid pa temu ugovarja, češ, da je najlepša zastopnost ondi med ljudstvom in vojaki. Kdor verjame, pa verjame. (irecija. Vlada prizadevlje si iz nova dobiti denarja na posodo, ali kolikor je podoba, nima sreče pri tem, kajti pogajanje o posojilu se je razbilo že nekatere krati. Afrika. Vest se potrjuje, da je nemški potovalec po notranjih delih Afrike, Ernin paša, padel pod orožjem arabskih sovražnih čet. Mož je obhodil že veliki del sveta, toda ni mu ga še bilo dovolj, dokler ni naSel smrti v tuji zemlji. Amerika. (llavno mesto Rrazilije je brž ko ne že v rokah ustajnikov, da-si nam še poročil o tem manjka. Ze več dnij so streljali v mesto in mu napravili veliko škode. — Zoper predsednika republike »združenih držav« v severni Ameriki hoče neka stranka pričeti tožbo, češ, da dela zoper postave. V resniei pa je mož le odobril načrt postave, ki odpravi srebrni denar in tožniki njegovi imajo od tega denarja največ koristi.