V e s t n i k. Slavnostni dnevi v Belgradu. Od 17. do 22. t. ra. so trajali v Belgradu slavnostni dnevi srbskega učiteljstva, ki je praznovalo petindvajsetletnico svojega ,,Učiteljskega udruženja" in I. kongres vsega srbskega učiteljstva. 0 tem zborovanju priobčimo poročilo prihodnjič. Dne 20. se je vršila konferenca za ustanovitev »Jugoslovanske učiteljske zveze". Ta zveza je bila v prineipu sklenjena, in s splošnim navdušenjem je bil sprejet predlog, da se vrši v prihodnjih počitnicah ustanovDi shod. Temu posvetovanju je predsedoval tovariš Davorin Trstenjak, poročevalec je bil tovariš Ivan Šega, zapisnikarja sta bila tovariša L. Jelenc in Staniša Stanišic. Podpredsednik je bil iskreni prijatelj slovenskega učiteljstva Jovan P. Jovanovic. Tudi o tem zborovanju priobčimo natančno poročilo. Prijateljem uditeljskih fig naznanjamo, da jih je razstavila nSlovenska Matiea" pod imenom: Zgodovina slovenskega slovstva in ,,Slovenska bibliografija". Nekaj je tudi prav dobrih, kakor pričajo razne ocene. Kaj je čudnega na Slovenskem! Slovensko učiteljstvo ima menda najbolj priliko, opozarjati slovenske starše, kdaj se prično razni sprejemni izpiti na naših c. kr. srednjih šolah, zakaj slovenski učitelji smo vendar v neposredni bližini naše nadepolne mladine, ki hoče iti na srednje šole. — Dokaj let se že ukvarjamo s šolstvom, marsikakega fantiča smo že oddali srednjim šolam, a do danes še nismo naleteli na dejstvo, da bi naše glasilo „116iteljski Tovariš" prinesel oglas naših c. kr. srednjih šol, kdajse prjčnosprejemni izpiti, kdaj se prične pouk na e. kr. srednjih šolah. Ne vemo, kako bi to postopanje imenovali? Upamo, da bo v prihodnje bolje! /\ Šolske noTiee s Koroškeg«. A. Hornbogner, učitelj v Strassburgu, pride za učitelja meščanske šole v Velikovec. Prestavljeni so: učitelj Val. Švikaršič iz Sel za začasnega šolskega vodjo na Jezersko, Leopold Samoniga iz Mohlič v Sele, Marija čarf iz Grebinja v Mohliče. Stalno je namešfena Jul. pl. Kleinmayr v Ettendorfu. Na novo so nastavljeni: L. Schmid v Dobrlivasi, Engelb. Goltschnig v Medgorjah, Ema Oeska v Grebinju in Fani Tichy v Maloščah. Gibanje med nižjo češko duhoTŠčino. Zanimalo bo tudi naše čitatelje, kako se giblje nižja češka duhovščina. Med gibanjem te in med gibanjem naše ne bo težko napraviti primere. Nedavno je zborovala v Brnu češka duhovščina iz Moravske in Šlezije. Razen duhovnikov so se udeležili shoda tudi lajiki, skupno 150 oseb. Zborovalci so zahtevali več času primernih reform, med drugim, da voli škofe duhovščina in da se cerkveno imetje uporablja v kulturelne in človekoljubne svrhe. Duhovniki hocejo, da se jih smatra kakor pomočnike škofa, ne pa kakor njegove služabnike. Lajikom naj se da neki vpliv v cerkvenih stvareh. Nadalje je shod zahteval, da se pri službi božji v deželah češke krone uvede češki jezik in da se ustanovi Oiril-Metodova akademija. Nadalje so zborovalci protestirali proti nasilnemu postopanju madjarskih škofov. Proti temu naj nastopi tudi pri nuncijaturi in pri sv. stolici episkopat. Nadalje se pozivlja episkopat, naj deluje na to, da se na Dunaju in v Litomericah uvede češkaslužba božja. Potem so zborovalei zahtevali, da se času primerno izvrše tudi izpremembe glede celibata in disciplinarnega reda. Končao je bila izražena želja po organizaciji svečenstva ia njega praviee do sodelovanja v političnem življeDJu in v takih strankah, ki niso sovražne cerkvi. Zaretišče za osiiotele otroke ptujskega okraja ustanove v Ptuju. Ženske - doktorice. Na graškem vseučilišču je bila promovirana doktorjem modroslovja gospica Marijana Urbas, hei pok. profesorja na državni realki v Trstu, Slovenca Viljema Urbasa. — Na dunajskem vseučilišču pa je napravila nedavno doktorat gospica llka Gjorgjevic, hči avstr. kavalerijskega častnika. Mlada doktorica, ki je maturirala v Ljubljani, se bavi zlasti s srbsko zgodovino. NoTa papeževa enciklika. Papež je izdal na duhovščino v Italiji encikliko, v kateri ji daje premnogo navodil, tako na primer, da se semeniščniki ne smejo udeleževati nikake zunanje agitacije, da morajo škofje biti jako izbirčni, koga sprejmejo v semenišče, zakaj boljše je, če je manj duhovnikov, kakor pa da delajo škodo cerkvi iu krščanskemu življenju s prevzetnostjo, nepokorščino in neduhovskimi nazori. (Pri nas je pač ravno narobe!) Dalje zapoveduje papež, da na.j se popolnoma odvrnejo od prižnice govori, ki so prikladuejši za časnikarsko bojišče in akademično dvorano nego za sveto mesto. Papež pravi: Ako dobijo škofje koga, da se bolj briga za svoje interese nego za one Jezusa Kristusa, da se bolj briga za posvetno hvalo nego za blagor duš, pa ga na to spomnijo ter mu to ne zadošča, naj ga odstranijo neizprosno od službe, ktere se izkazuje nevrednega. P. n. c. kr. okrajue šolske nadssornike prosim, da mi blagovolijo poslati za nLetopis'- Slovenske Šolske Matice teme in teze, ki so se obravnavale, oziroma vsprejele pri letošnjih okrajnib učiteljskih konferencah. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1906. Jakob Dimnik, nadučitelj.