KOLONIJA, TRD ZALOGAJ V tisti stoletni hiši v Zambratiji, kjer je še vedno pionirski dom moš-čanskih kolonistov. bo čez nekaj dni zavladala tišina. Nič več ne bomo slišali veselega žvrgolenja malčkov, smeha razigranih otrok. Zadnja izmena se poslavlja. ker se poslavljajo počitnice. Koncc je sezone in lepih sončnih dni. Tako malo jih je bilo. da... Toda to jih ni motilo. Ko scm tisto nedeljo. 22. avgusta, prišla pred dom v Zambratiji. pred sedaj renovirano hišo, ki ponosno kaže svojo belo pročelje vsem mi-moidočim, sem se ustavila in vdihovala sveži morski zrak; vonj po soli in morju mi je dražil nosnice, trava je dišala in bil je avgust brez sonca. Malčki so se lovili po prostranem dvorišču pionirskcga doma. Neka-teri so igrali namizni tenis. drugi so se pogovarjali. Več se jih je kratko-časilo. Kam naj bi šli ob takem vrcmenu?! Sonce je vsake toliko časa pokukalo izza velikega sivega oblaka in se nasmehnilo, raznežilo obraze in vsi so v pričakovanju poglcdali proli njemu: morda pa bo le sončno... A sonce je spet pomežiknilo in se skrilo za oblake. »S kopanjem ne bo nič!« je dejala ena od vzgojiteljic. In mački so spet nadaljevali z igrami. . Renovirani dom m je samo bela fasada O koloniji v Zambratiji je bilo že toliko napisanega, o čudovitih počitnicah pionirjev, o igri, za-bavi, veselju, dobri hrani. Največ pa je bilo rečenega na račun stare, podirajoče se hiše, ki je pretila, da se bo vsak hip zrušila. Tudi občina Umag jo je hotela zbrisali s svojega seznama in tako bi mladi Moščani ostali brez kolonije, brez vseh tistih lepih trenutkov v tej sicer stari hiši v Zambratiji. Pa so se moščanski obrtniki prostovoljno odločili. da bodo dali svoj prispevek, renovirali stari dom in mu omogočili še nekaj nadaljnih let življenja na soncu. Delo je potekalo zelo hitro. Mudilo se je, kajti prva skupina malčkov je že čakala, kdaj bo za-gledala morje v mesecu juniju. Tako je tistega dne, kar je bilo delano s hudo naglico, pokazalo tudi svoje rezultate. Hiša stoji. Ima lepo, belo fasado in rjava okna, kar je zelo dekorativno in tistega, ki se je odločil za ti dve barvi, je treba pohvaliti, da ima smisel za dekoracijo. Tudi oko lica je lepo urejena. Zunanjost je ¦prej tako rekoč neoporečna. Nekaj časa sem sedela zunaj in opuzovala lepote. Naenkrat pa sem začela vohati vonj kanaiiza-cije, ki je od nekod prihajal, se širil zelo močno in kar umakniti sem se morala, ker je bilo nevz-^ržno... Ht »Kaj je to?!« sem glasno vpra-^>ala osebje doma, ki se je ravno pripravljalo na kosilo. Vsi so se začeli zmrdovati. Nihče se ni upal pritožiti. Torej so problemi. Kanalizacija ne dela. Treba je poklicati Umag, da popravi, kar je slabo nareje-nega. Tako je tudi z elektriko, vodo in še z marsičem. Nato sem si želela ogledati no-tranjost doma. V spominu so mi še ostale lepo pospravljenc sobc, na novo prepleskane omarice, lakirani parket... vse, kar se je tako lepo pokazalo na dan otvo-ritve, ko dom še ni bil zaseden s pionirji. Stopim v sobo in odrt-nem vrata. V hipu odskočim!!! Kaj takega! Zakričim od stra-hu!!! Saj bi se mi vrata lahko po-rušila na glavo! In kaj, če ne bi zadnji trenutek delovali reflcksi in malo moči, da sem jih zadrža-la. , , »Obupno! Kaj pa je to?« sem • vprašala nekega vzgojitelja. Samo nasmehnil se je in dejal: »Ah, ta vrata, saj jih že ves čas popravljamo. Toda ta so držala ves čas. Ne razumem, kako da so se ravno sedaj porušila!« »No! Že razumem,« sem de ja-la in si mislila svoje. Površno opravljeno delo, prehitro in neu-činkovito. Vzgojitelji pa res niso namc.ščeni v domu. da bi po-pravljali za dclavci tisto, česar oni niso znali dobro opraviti. In kdo je kriv?! Ne vem. kdo bo dvignil dva prsta in rekel: »Priznamo, da je vse skupaj opravljeno dokaj površno, ne-marna. Ne vem. kdo se bo prvi odločil in zakonikal v Zambrati-jo, v stari dom, pogledat stvari in se vprašal: Kaj je to dobvodelno delo, ki je bilo opravljeno konec maja? Jaz tega ne razumem. Omarice so slabe. barva je zguljena, par-keti so slabo lakirani... in imam občutek, da je treba vse ponovno narediti. Vsega ravno ne bom našteva-la, kaj sem vse videla in česa nisem, toda mislim, da so drugi dolžni, da pogledajo, kaj je sedaj z domom in ali je sploh še funk-cionalen. BOJ ZA OBSTOJ! Morda bi bilo treba povcdati še nekaj besed o prostorski stiski doma, o njegovem ekonomskem poslovun-ju. Todu bolj ali manj so stvari enakc kot lani. le da so ccne višjc in je hrana mnogo dražja. Hrana pa je zelo dobra. To se vidi po apetitu mulčkov m kuhatice zaslužijo pravo pohvalo. Skrbijo za želodeke kolonistov, kot da bi bili vsi njihovi otroci. Zato so mnogi med njimi predvsem tisti bo-lchni. ludi pridobili na leži. Življcnjc v domu jim prija. Prija jim vse, pa čeprav je sonca /clo malo in seveda malo tudi kopanja. Avgust jim ni hil naklonjcn. Prcveč mrzlo jc bilo za gibljivejše delo v naravi. Pro-stora v hi.ši pa je zclo malo. Pcdagoški delavci so zclo skrbeli. da bi se otroci čimbolje počutili nc glede na vrcme, da se ne bi dolgoča-sili. Če so na plaži, na kopanju. imajo veliko težav z vikendaši, ki si na vsak način hočejo prilastiti kopališčc zase in odriniti malčke iz koloni je. Narav-nost rečcno: obnašajo se zelo nečlo-voško. Toda ne zavedajo se. da je plaža prcd domom last občine Mostc-Polje in pionirskc kolonije Zambratija. In vzgojitclji in malčki se borijo za svoj obstoj. za svoj pro-stor na plaži, tako da z združenimi močmi največkrat lc preženejo vi-kcndašc in druge kopalce. ki jiin na-sproiujejo in so ztlo neobzirni do ko-lonistov. Treha jc samo pripravili špricanje v vodi ulj pa pcljc malčkov na plaži in-še najbolj ncugnani in tr-moglavi bodo zapusiili proMor — že zaradi I jubega miru. Cc torcj ne zale-žejo lcpe bcsedc, bo zalcglo to... Tako pomivadi vcčinbma uspcjo! Sploh pa. čc skupina malčkov zaigra nogomei na plaži... SOCIALNIH RAZLIK Nl K"gl<-"tlam malčki' in dcklicc. kosi: pogovarjajo. sprchajajo. sedijo pri kosilu, spijo skupaj v Kti sobi... vsc počenjajo skupa j in so si cnaki. So-cialnih razlik ni! O tein mi jo veliko povcdal pcda-goški vodja zadnje kolonijc v Zam-bratiji Ivan Bartol. prosvctni dchi\cc osnovne šolc Sostro. »Kaj pomcni dclo/otroki lukaj. v koloniji Zambralijc?« Ivan jc pripovcdoval: »To pomcni veliko. P« cni Mrani jc >o iižitck, po drugi pa /clo vclika skrb. odgovcir-ncist. Vzcmimo na primer. če imamo v skupini deset otrok; vsak med njimi je svet zase, tisti mali otroški svet, kjer se skriva toliko.želja, fantazije, rudosti... Vsega po malem. In temu malemu različnemu svetu je treba dati neko skupno potezo. Večinoma se pojavi problem, kako pripraviti vsakega posameznika na to. Treba je najli pravi način. pravi stik, iskreno prijateljsko besedo. In če rečem: Danes gremo na raziskavo obale! — jih moram motivirati do te akcije, da bom zbudil nek interes... Večinoma gre vsc zelo dobro. Tudi kadar nam vremc ni naklonjeno, sc najdemo, smo skupaj. ni nobenih razlik. Naj-manj pa socialnih... vsi so si enaki. V šolah jo drugačc. Tam so socialne ra-zlike še opaznc. lzurjeno oko pa lahko takoj ugotovi, da tukaj tega sploh ni. Tukaj so vsi sproščeni, razi-grani... Za tisto socialno razliko v šoli pa so predvsem krivi starši. Oni so največji krivci; pa seveda delno tudi šolc. Že razlike v ohlučenju lahko povzročajo veliko slabega...« »lvan, kaj te vJečc v kolonijo?« Nasmchnil sc je in dejal: »Veliko tega je, zelo veliko... predvsem pa je to dclo z otroki, vzdušje, ki viada mcd nami vzgojitelji, prijateljstvo, nova iskanja, pogovori, igre... Lepo je življenje v koloniji, je prijatelj-sko.« »So kaki problemi z vzgojitelji, ki vodijo malčke?« »Tudi tu so problemi, celo veliki problemi. Treba jc nekaj ukreniti, da bodo v kolonijo hodii pedagoški de-lavci, čimveč da jih bo, tudi tistih. ki to študirajo. Kajti šele tukaj. na praksi, pri delu z otroki se bodo nau-čili — več kol na kakršnikoli fakulte-ti. Važna jc praksa in tukaj jo lahko dobijo. Mi starejši bi jim pomagali.« »Kaj pa honorar za delo v koloni-ji?« »Ah. to je poglavjc /asc!« jo dejal Ivan. »Tisti, ki pridc sctn na delo z otmki za 14 dni. nc smc pričakovali. da bo lu obdgatcl. To jc predvscm nckc vrste prijatcljsko. dohrovoljno dclo, kj ga daš drn/bi, malčkom... Za to dobiš samo honorar. ki je zelo skromen.« »Kaj tc moti v domu samcm?« »V domu me mira prcdvscm pro-storska sliska. kcr ni urojcn tako. kol hi bilo (rcba in zalo lahko Irpi dncvni rcd tcr ^sc drugo. Ku \<: slaho \ 1 cmo. sc oiroci nc morcjo igrati na dvorišču in so prisiljcni ostajali po sohah... TO pa jc dolgočiisno. mar nc'.' V glav-ncm lahkn ročcni. da ni poskrhljeno /a bi\anjc. C'C jo dcž.« Sc vcliko lcga bi lahko pi^ali o domu v Zamhratiji. Tudi » i/|a\ah mnogih. Toda kolonija sc posla\lja. poslavlja sc avgust. prcd vrati so šol-ski dncvi. pouk in sc\cda jo ostal prcd \ rati še \cdno nercšon problcm doma v Zambratiji. Morda bomo lcla 1 skj samo po koščkih in šc 10 zclo povrsni)!'.' ANA MARJANOVlČ