Stev. 46
V Trstu, v itećtCo, TC. fctrrbrrja t9l9
Le'n'k Xi!V
l7t-. '» »Jak 1**1 ?Vr*J, »Iid1 <ih nedeljah • praznikih. -
trcdrUfir: ul'c^ s\. Fr«n'iSln ^'kega iO. I. nadstr. O >»(»1 r: fi poJUja o n'fniStvu — NV^r-kirara pl«m» sc ne pre* jcr.'jo rrV«?ifl re ne urfi'«, - Izfiaiatelj in odgo rmi n ed.iik Mi'-n Orrf'tii - lastriV ko-orc j l:stn „Edinosti". Tisk ti« ftcue rd'iios:. 1 tlefon uitdnUtva in UD'-ive itev. 11 -57. — tvar^Cidna zi-nfla« 7U celo kio 60 K, pol leta 3<i K, tri m?sece V J' — ia ndclisko izdajo za cel leto 12 K, p<il Irta 6 K.
Posamezna Stev1't>a za T-st In oko'icoSI v'r., zunaj 20 vin
Oj.lfi-1 trgovcev n oirtn'kov mu to o vin ; <smnnlce. zahval; pcnlarlce. vubila ogia^l d i ainih rnodov mm |0 M v.; oglasi v tek«.. I sla do S vrst L'0 K, vsaka nadaljna \r«ti 3 K. Mili oglasi po 8 vin. beicda, aimanj pa t>o vin. t>f aie spre,ema a-feeratr.i odd ■ eU fc'ihnosti. Naiocmna Iti reki.itnaene se po-iljajo izi-l nfno upravi „Ed nnti". Uprava in itn ra ni odJelek >t u hajata v ulici u. Franči ka As. jo. — Poitnoiirau. raiun S.l.iai
Regent pri Clemenceauio.
BBLORAO, 14. reb. Pa vesteh iz Pariza fc regent .prestolonaslednik Aleksrnder v poslop'u vojnega ministrstva povrnil poset francoskega ministrskega predsednika Clemenceaua ter ostal pri njen nekoliko časa.
Zastopstvo kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev na Dunaju.
LJUBLJANA, 14. feb. Skunna vlada v BeTgradu !e
Jnenovala za zastopnika kraljestva Srbov. Hrvatov In S ovcncev na Duna'u prejšnjega predsednika Narodne vlade v LJubFnni Josipa viteza Pogačnika, za n'egove-jT'i namestnika na dvornega svetnika v bivšem skunnem finančnem ministrstvu tir. Božidarja CoroviČa. Ceho-flovaško republiko In Jugrslavi'o zastopata sc'aj Ista dva politika, ki sta zastopala Cehe in Jugoslovane tudi v predsedstvu avstrijske zbornice. Ttisar jc bil namreč tudi podpredsednik posianske zborn'oe.
Nov! Jugoslovanski bankovci.
ZAlPREB. 14. feb. Listi poročajo, da se pričnejo Že v
rlhodn'ih linc'i tiskati v Zagrebu jugoslovanski bankovci, ki botio izdani najprej v kronski veljavi.
Izenačenje častniških plač.
BELORAD. 14. feb. S I. marcem bodo IzcncČcnc pln-
ir bivših ovsfro-ojsrsklh Črstnikov s plačami srbskih častnikov. Nakazovale se bodo v dina:>ili.
Zna:i«eni;a Izjava za pollMčnt centralizem.
ZAOITR, R fcb. Znani dalmatinski narodni poslanec 1. jc p:iavil v belgradskJ »Samoupravi« članek, v
tv t? rp«r ! me-? ctur'm: Srbiji hoče, ^a se stopi -o'.'aHtn 'ur.cslovank m norodo:ii v eno celino, hoće. d;, izr.ne v>e, kar M nns še nndalje ločilo. V Dalmaciji c vprašan ;: edinstvene d»?,2ve ne poznamo nikakršnega Kolebanja brci; razli! c skupin. To zt.ajo dobro tudi vsi oni. M sc čudijo dr; irijn Dalmaticcv. k) nočejo, da pro-padeio skupaj s seaaratjf.'.i. Ako bi m v ttoven kra-i Jcstvu močne sili; delovale za poli Učno avtonomijo po-•kraMn, bo Dalmacija pristala tja. kamor 1o je postavila priroda, t. j. prldružib bi sc v tem sluča'u Bosni, nikdar pa ne bi hcte'a za li b.--v zarrrbSklh teoretikov iti i Bj-iml, da ubi.e svojo lastno bodočnost. Komur je v resnici do političnega e.'itr tva in do resničnega napredka ■In razvoja naSega nareda vseli zedinjeniN treh plemen in do moč! naše kraljevine, ta pojde in zepreči poizkuse razdeliti edinstveno državo na separatne politična ielesa. ki bi imela samo nekatere skupne zadeve. Dalmacija je brez razlike in Izjeme za monarhijo od onega Časa, ko Je opazifa, kdo se vse .fzticava za republiko. Kakor ne mo.re biti obrti brez obrtnikov, tako je nemo-zoča republika brez republikancev. Najboljše je, tia se narod odgoji za republiko s parlamentarno konstitucijo m namirio demokratično politiko In upravo, kakor sojo storile Anglija, Srbija. BeljdJa in Skandinavske dr;:ave. Narc< i so v teh državah vzgojeni samostojno in to je republikanski, pa jim zato ni na potu kraljeva oseba, ker v taki demokratični kraljevini kralj ni go. t-nodar naroda, ampak njegov sluga. Dinastija Karagjor-Zievičcv Je čestita narodna dinastija, ki vrtH najviš'o službo narodu, in kadar postanemo republikanci kakor so Angleži, bo tudi nam takrat kakor sedaj v Angliji nrši republiki njena dinastija v kras, sedaj pa v dnevih velike opasnosti nam je rešitev.
Nepotrebne izmišljotine.
S/lRAJEVO, 14. feb. Sarajevski dopisni urad prfavl'a
daljši dementi onih vesti, ki so jih prinesli nekateri listi in prva zagrebška »Narodna Politika«, kakor da je v ne-vesinjskem kotaru došlo do izgredov proti musl'manov. Ta po največji meri popolnoma izmišljena, v inan'i meri pa neprimerno pretirana poročila je prevzelo italijansko novinstvo ki je javilo z izrecno navedto vira, namreč icorl Imenovanega lista, da je prišlo med nami do ve-liKili plemenskih boib In do pokoljev musHmanov. Dc-menti ostro obsoja taksno neresnično In lahkomiselno s po ovdje in pravi, da takšno postopanj« že meji na državno in narodno veleizdajo.
Posvetovanja strank ▼ Sarajevom.
SARAJEVO. 14. feb. Jutri sc bo vršilo v Sarajevem
veliko zaupno zborovanje političarjev za ustanovitev
PODLISTEK.
enotne in velike jugoslovanske demokratske stranke, ki bo obsegala narodne demokrate Slovenske, Hrvats1 e in Srbske v celi kraljevini In pospešila Izvršenje narodnega in socijalnoga programa.
Velika manifestacija na Koroškem.
SPODNJI DRAVOGRAD. 14. feb. Nad 2000 koroških Slovencev je priredilo v tiedel'o sijajno manifestacij za Jugoslavijo. Veličasten tabor se je vršil na trgu pred Narodnim domom. Zborovale! so zahtevali priklopitev cele Koroške k Jugoslaviji. Slovenski vo'akl so prisegli, da žrtvujejo zadiro kapljo krvi za osvoboditev Gcspo-svetskega polja. Manifestacija sc je vršila v najlepšem redu.
AmerlSka misija za Koro§ko Izvršila svoje delo.
DUNAJ, 14. fcb. Ameriška mlsl'a za Koroško je izvršila svole delo ter je fcdšla na Dunaj, da dostavi razsodbo šefu ameriške misije na Dunaju prof. Coolidgcju. Nemci sc nadejajo, da bo razsodba v njih korist.
Francoska komisija na štalerskem.
GRADEC. 14. feb. Duna'ski korcspcm'eneni urad po-rpča službeno: Prizadevanje deželnega glavarja dr. ven Kaana se jc posrečilo, napotiti francosko častniško mi sijo v emureški hi radgrnskl okraj, da tamkaj ugctovl pritožbe prebivalstva in če jc mogoče v medsebojnem jporazumu določi jezikovnim razn.eram odgovarjajoče demarkacijsko črto. Deželni glavar se tega ogleda ude leži v spremstvu šefa generalnega štaba, pol' ovn;' r von Kunzer'a. Ukrenilo se je vse, da se za d'.bo nameravanega ogledovanja ustavi bojevanje.
MARIBOR, 14. feb. V ponedelrek zjutiaj ob 11 sr mačeta pogajanja med krallevino in Nemško A\ ^trijo za sporazumno določitev štajerske severne meje strani so Mil udeleženi podpredsednik dežel ne vlade g. dr. Žerjav, g. Maister In zastopniki obme'nih oblasti gg. dr. Rozina, dr. Lan.sič, . fab generala Maistra. Od nemške strani so sodelovali Štrierski deželni glavar dr. ven Kaan, oberst von l.unzcr, gra'ki generalštabni šef, za nemški del murskega polja radgonski zdravnik dr. KamniVcr. Predsedoval je frunccsM delegat major Montegu. ki jc nrišel v spremstvu še dveh drugih francoskih častnikov. predlcg je bil, da sc določita dve demarkacijski črti. ' se\erna in nemška južna, med katerima bi tekla nevtralna zona. črta bi potekala ob Muri do £.pi!J čez Lučrne do koroške meje. Radgona bi ostala v rokah, za Cmu-rek sporazuma doslej še ni. Dovoljen je izvoz živil v Nemško Avstrijo, toda samo iz krajev severno Mure In se v to svrho ustanovi pri okrajnem glavarstvu v Radgoni kontrolni organ, ki kontrolira provcnienco živeža. Sporazum je v glavnih obrisih bil v ponedeI;ck dosežen in protokol koncipiran, toda še ne podpisan. Dr. Žerjav se Je vrnil v torek v Ljubljano. Pogajanja so se popoldne nadaljevala in menda tudi končala. Nemški zastopniki so moralf še poprej dobiti dovoljcn'e za podpis od svoje graške vlade. Torkovih popoldanskih pogajanj: so se udeležili	general Maister s svojim
štabom In zastopniki mariborskih Slovencev, od nemške strani pa dr. von Kaan. dr. Rintclen, polkovnik vrn Lunzer z 2 častnikoma In socijalni demokrat Ressel. To pot si le von Kaan prizadeval urediti zadevo lolalno, ker le najbrže pač izprevidel. da se ni dalo proti s silo nič doseči ir. da jc pravica na naši strani. Drugi nemški zastopniki, zlasti polkovn-ik l un/er so pri pogajanjih deli časa zastopali iniransigentno stališče, prišlo je med njimi samimi do ncsporazuni!;en'a In se jc vrn Kaan med pogajanji, ki tudi sicer niso bila lahka, tako razburi!, da jc omedlel in padel na tla. Govorice, ki so se raznesle po Ljubljani o nekem iunktimu med štajersko •in koroško me.'o, niso resnične, ker so obojestranske komisije tako sestavljene, da za koroško mejo sploh niso kompetentne.
Premirje podajano.
GRADEC, 14. fcb. Dunajski kor. urad noreča: 24urno premirje povodom potovanja francoskih častnikov in deželnega glavarja dr. Kaana po radgonskem in emure-škem okra'u sklenjeno z Jugoslovani se jc podaljšalo v svrho nadaljevanja pogajanj zaradi določitve demarkacijske črte za nadalin'h 24 ur. Kakor se čuje. so vznemirjajoče vesti o mnocobroinilj žrtvah v Radgoni ne-
Anion Foerster.
Slavnostni govor ob proslavi Foersterjevc SOletitSce v Narodnem domu v Trstu, (hte 1». februarja 1919.
Glasba Je ona moč. ki globlje kakor vsaka druga umetnost sega človeku v srce in ki dokazuje naibolj. da je Človeku idealnost prirojena, da je človek zinožcn delati z duhom in umom. Nobena druga umetnost ne more Izražati nežnejših dušnih in srčnih občutkov tako. kakor glasba. Ta umetnost nam kaže v nailepsf luči človeško notranjost.
Kje pa ču'emo lepše In čistejše, kaj se godi v človeški duši, kakor v petju? Iz petja kot simbola narodnih čustev nam zveni duša. in Iz narodnih popevk sodimo, kakšna }c notranjost narodova, njegova izobrazba, kakšno je njegovo hrepenenje in kakšne težnje ima; iz narodnih pesmi sklepamo, kaj narod vtsell, kaj ga žalosti
Godbo in petje gojijo vsi narodi. Vendar Je politična mora, ki je ležala dolgo vrsto let na našem tlačenem narttdu, onemogočila vsak umetniški razvoj. Tembolj pa jc delovala kmetiška duša. Vzlic tlaki in devini si je znal olepšati naš kmet svoje življenje. Pri delu na polju In na nreji je popeval svo'e nežne narodne pogrni, v svojem vrtiću je gojil cvetice, nageljne in vrtnlcć \ Bil ie iz srca dober in pošten in	»opoldan je;
glasno pričal o tem. Do poznega večera donek Iz > srl slovenskih mladenk Jo mlaUeničev vesek narodne
resnične: internacija oseb v mestu Rodgoni so baje 2«
razveljavili.
MARIBOR. 14. feb. V Mariboru so se v ponedoljek
pod vodstvom francoske misije majorja Monteguja med zastopnik' kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev ter zastopniki Nemške Avstrije vršila pogajanja v svrho določitve dvojne demarkacijske črte na Štajerskem Ena teh črt nai znači začasno icverno mejo Jugoslovan skega. druga pa začasno južno mejo nemško-avstrijskega območja na Štajerskem. Med črtami naj bo nevtralen pas. Pognjania so se v torek nadaljevala. Zaradi teh pogajanj :>e jc premirje, ki bi mcralo 10. t m. ob sedmih poteči, podaljšalo do 12. t. m. cb 7 zjutraj.
Nemci žele razdor med Hrvati In Slovenci.
LJUBLJANA. 14. fcb. Ljubljanski dopisni urad porroCa Ako naj se izpolnilo nemške želje, troimenskl Jugoslovanski narod ne sme biti složen, marveč mora biti nože :'in;cn, razdeljen v plemena, ki jih ne veže Iskreno bratstvo .ki se marveč med seboj prepirajo in v notranjih bojih slabijo. Da dosežejo toli zaželjeno notranjo razrvanost. se Nemci ne sramujejo nobenega sredstva in poizkušajo z vso trepetajočo vnemo propasti tzro-čenega zlonosca, zasejati razdor vsaj med nas in nase brate hrvatskega jezika, ce že ni mogoče, doseči raz-por med vsemi tremi jugoslovanskimi plemeni. Zasledujoč smotre, ie dunajska »Zcit« z dne 9. t. m. priobčila \est. da se Je v Splljah uprlo 600 mož hrvatskega pehotnega polka belovarskega In nikakor ni hotelo v radgonski okoliš ter nad nemško-madžarske čete in tolpe, rporno hrvatsko moštvo, tako zatrjuje »7eit« z vso rcstiobo pretkanega intriganta, je izjavilo, da ne pojde v \ollš, ki je po njegovem mnenju nemški In kjer zato nima nič opraviti. Da so Nemci pojav nediscipline pri imenovanem bataljonu urno poizkusili izrabiti politično n storili vse. da iz tega docela nepolitičnega, zgol vo-aško dsciplinarnega značaja, skirejo čim bogatejši txv litičnl kapital, dokazuje dejstvo da so vest o ipiljskem dogodku iadrno tudi po brezžičnem brzojavu poslali v svet, in sicer prikrojeno tako, da bi služila razdiran}« bratstva med Jugoslovan! in hkrati tudi njihovim teritorijalnim aspiracijama V svojem radiogramu namreč že zatrjujejo, da se Jirvatski vojaki zato niso hoteli uklo-uiti povelju, iti v radgonski okoliš, »ker ne marajo osvojevatl čisto netmške zemlje«. Da se vsa ta stvar prav presrdi. priobčuje Ljubljanski dopisni urad v na-I stopnem službeno poročilo, ki ga je bil z merodajne 1 strani ore;el kot odgovor na zgorai omenjene nemško | vesti. Raziasnjujoče službeno poročilo slove: Pri hrvatskem belovarskem bataljonu se jc dogodil slučaj nediscipline, vsled česar je bil hataljen poslan v Celje, kjer sc vrši proti krivcem sodno postopanie. Vzroki tomu slučaju so čisto drugI, nego Jih nagajajo nemška poročila, In s tam označenimi niso v prav nobeni zvcrl. Za dokaz služi dejstvo, da le bataljon karlovačkega polka takoj In z vso zanesljivostjo Izvršil nalogo. JtlJ« bila odmenjena belovarskemu bataljonu.
Obisk vseučilišča In tehnike v Pragi!
LJUBLJANA. 14. feb. Poslanik Hribar v Pragi je nt iantervcncijo poverjeništva za uk in bogočastje brzojavi!. da jugoslovanski vlsokošolci morejo bit} spreleti na vseučilišče v Pragi, tehniki naj se pa obrnejo na tehniko v Brno, ker le praška tehnika že prenapolnjena. Medl-cincem so se dovolile vse ugodnosti, katere uživalo, odnosno katerih bodo eventualno deležni češkt medk cinci.
Celioslo vaška republika In prevoz vojneia materijala na Poljsko.
DUNAJ, 14. fcb. Cehoslovaški tiskovni urad poroča:
Iz Varšave ia\ljajo, da je češka vlada poljskemu tnt-nistru za zunanje stvari poslala nastopno brzolavko: j »Spričo premirja,^ ki so ga sklenile pcl'skc In Čeho-slovaške čete v Slezlji, in v želji, da se Poljski državi olajša obramba proti nevarnosti, ki ji preti od obale sem, se :c določilo, da sc dovoli prevoz orožja in municije za Poljsko državo skozi ćehoslovaško ozemlje.
Madžarski železničarji nočejo slutiti Cetiostovaftt r» publiki.
PRAGA, 14. fcb. Glasom čehoslovaAkega tisk. urada
jc »Večer« od svojega dopisnika v Komarnu prejel obvestilo, da jc v Komarnu trajno mirno. Madžarsko že-
popevke. Iz rožmarina In nagcl'na, Iz ljubezni do doma in jezika so bile povite, vmes pa je žgolela ona o škr-jančku in slavčku. To je slika preproste a toli poštene duše našega naroda.
Naravno, da je vse obvladala narodna pesem. Vsako' javno slovensko petje je bilo zabranjeno, zato tudi nI bilo mož. da bi gojili in ustvarjali umetno slovensko pesem, šele 30. majnika leta 1M*. jc bila dovoljena' prva javna slovenska Beseda, prvi konccrt Slovenskega društva v .I.Jubl'ani.
Nepopisen vpliv je pustih ta Beseda vsem udeležencem. Gibki slovenski jezik in zavest, da jc tudi Slo-! vencem bila podeljena toli zazcijcna ravnopravnost, Je navdušila vse.
Skladatelja prve Besede sta bila Potočnik In Flajšman. Tema sta se pozneje pridružila oba Maška, Vilhar, brata Ipavca in dr. Tako je vstajala slovenska glasbena ! literatura. r>n večini zbori in solospevi. ki so zagledali; luč sveta v par zvezkih Slovenske Grlice.
Vse to Je porodila navdušenost za našo narodno: stvar, a mankalo pa le sistematičnega glasbenega dela. Vzlic temu pa so se po raznih krajih ustanavljala pevska društva. In kjer Je prltnankovalo pevovodlj. Slovencev. so klicali v dc/clo druue. v prvi vrsti Cehe.
Tako je prišel leta 1807. v Ljubljano kot pevovodia Čitalnice in Dramatičnega društva Anton Foerster.
Kot sin lludskošolskega učitePa se je rodi! 20. decembra 1837 v Osenlcah na Češkem. Oče, izvrsten glasbenik, ie že v nežni starosti skrbel iz glasbeno izobrazbo svojega sina. Gimnazijo jt obiskoval v Mladi Boiesbvi in bcdieiovicah. kjer je tudi že deloval v KI-kjvem glasbenem z-\odu kot pomu2ai učitelj. Po maiml,
le stopil v red cistcrcijenzov v Višehrodu. Se pred
koncem novicl.ata jc dal slovo samostanu ter Sel v Prago študirat pravo. Kot pravnik ie bil obenem tudi učiteli v glasbenem zavodu Michoveni in Smetanovem. Sla vni češki skladatelj Friderik Smetana je spoznal njegov Izredni muzikallčni talent in ga nagovarjal, da sc Jc pes vetij izključno le glasbi. Leta 1865. je spTejel mesto organista in kapelnika v stolnici v Senju v hrvatskem Primorju. O svojem delovanju v Senju prlno-vednje sani F. tole: Ob prihodu so me peljali kanoniki na kor in me učili, da moram, kadar pride škof v cerkev, zaigrati k;i\atino, in kadar odhaja, koračnico. Pokazali so mi celo register za boben In činele. Povedal sem Jim. da se s takim igranjem pokvarijo orgije In da se taka godba ne spodobi za cerkev. Zaigral sem jim marš in na to ccrkvenoumetcn slovesen preludij, kl Jim ie bil všeč. Tako sem jih izprcobrml: niso zahtevali več koračnic, in ki z sem imel nvir pri.d njimi.
Slicnc razmere je dobil v Ljubljani. Politične razmere so bile iako žalostne. Vladali so Nemci in javno slovensko življenje sc je moralo boriti s tisoč neprill-kami. Vsled vladnega pritiska so Izstopali uradniki Iz narodnih društev. Zbor Čitalnice jc začel razpadati, slo-vensl e predstave ob nedeljah popok'ne so bile večkrat le slabo obiskane, Vo Riharjevi smrti I. ist*. jc spre'el F. ponuđeno n,u mesto organista in kapelnika v bolnici. Koi pri Sv. Miklavžu v 1 .'ubliitih in cerkvena ^Ja-<vba je bilo sedaj njegovo glavno torišče. A ♦vdi 'y n* bilo delo ravno lahko. Po naših ce-kvenilt korih jc -.la« dal Riharjcv duh. Melodije cerkvenim n*«•»"!*»: so ivlt po veciJ vnete od voiaškili /o«leb m Iz id/f,.»t in italijanskih ouer i.\ ouercl Pri sluibi bo^Ji ,t vlacaji
*fr«n H
►EDINOST« štev. 46.
V Trstu, dne 15. februarja 1919.
leznfško osobje Je zapustilo službo in !e postajnemu načelniku naznanilo, da Čehosiovaški republiki ne ho služilo. V Komarno Je prišlo požunsko železu,ško osobje. Vlaki zopet \ ožijo.
MIROVNA KONFERENCA. * Sirsko vprašanje.
PARTZ. 14. fcb. (Uradno.) Predsednik 7edVen'h držav. ministrski predsedniki in ministri zunanjih stvari ameriških. angleških. francoskih in italijanskih ter japonska zastopnika so imeli včeraj sejo. ki je traiala od 3 do 6 popoldne. Zaslišali so poročilo gospoda Blissa, predsednika ameriškega vseučilišča v Eevruthu, in gospoda Ghemeza, predsednika sirskega odbora, o sirskem vprašanju.
Premirje t Avstro-0*rsko.
RIM, 14. feb. Agencija Štefani noroča Iz Pariza 13. t. m.: Odbor desetorice je imel danes sejo od 3 do 6 popoldne. Sklenilo se jc. da naj komisija, ki ima nalog. da proučuic pogoje za nodaljšarre premirja z Nemčijo, prouči tudi pogoje premiria z Avstro-ORrsl o.
RIM. 14. fcb. »Tempo« zahteva, da naj bi se enako, kakor ob francoskih, tudi cb italijanskih mejah določil pas, v katerem bi sovražnik moral razdejali vsnko obrambno napravo in pomesti s tal vsako tovarno, kjer bi se moglo Izdelovati orožje In strelivo. Popolnoma da bi se tudi morala razpremiti vsa ona pristanišča na vzhodni jadranski cbali. ki ne bodo italijanska, List izvaia vse to iz trdit\e. da le konferenca, v Parizu sklenila, da se enaka načela, kakor napram Nemčiji uporabijo tudi v izvajanju premirja z narodi, ki so bili v vojni z Italijo. Zveza narodov.
PARIZ. 14. fcb. Da bi mosel današnji seli mirovne konference predložiti načrt za Zvezo narodov, je od-reJil Wihcn, da naj se dela vso noč. Orlanda ie VVil-son pridrži za danes v Parizu.
PARIZ, 14. feb. (Štefani.) Danes Je Imela mirovna konterenca plenarno seio na Orsayskem nabrežju, ki je trajala od 3 do 7 zvečer. Predsednik Wilson je prečita! štatut Zveze narodov in ca postopno razlagal. Nato so govorili, podajajoč nadaljna pojasnila in Izjavlja'oč, da se striniajo s Statutom, lord Robert Cec!l za Ang'eško, Orlando za Italijo. Leon BourRcois za Francosko. Mačino za Japonsko. Barnes. Venizclos za Grško in Koo za Ki-ta'sko. Zastopnik Hedžasa Jc Izrazil nekatere pridržke Rlcde onetra dela. ki govori o zastornkih pokrajine stare vladavine, Odgovarjajoč na vprašanja avstralskega ministrskega predsednika Hughesa. je izjavil Clemcn-ccau, da se po VVilsonu predloženi načrt čim preje mogoče predloži v razpravo in odobritev konierenci.
Wllson odpotoval v Ameriko.
PARIZ, 18, feb. Predsednik VVilson le snočl odpotoval v Brest, kjer se vkrca na oklopnici »(Jeorge VVashinjc-ton«. Dvajse* vojnih ladli s križarko »New Mexko« Ra spremi do Ak.orov. Wllsona in 6oprogo so spremili na kolodvor predsednik francoske republike Poincarć, vsi člani vlade In veliko Članov konference.
Orlando odpotoval Is Pariza,
PARI7, 15. feb. Itallianskl ministrski predsednik Orlando ie snoči odpotoval v Rim.
Italijanska narava v Armeniji?
LONDON. 15. Dillon, dopisnik Dally Telegrapha* na mirovni konferenci sporoča vest. da se Italiji poveri uprava Armenije.
Benešev govor na mirovni konierenci
HAAO. 14. leb. Olasom Cehoslov. tisk. urada prlob-čuje londonska »Mornlng Post« dobesedno Rovor, ki Ra ie na pariški mirovni konferenci imel čehosiovaški minister za zunanje stvarL dr. Beneš. List piSe: Ko jc danes ob treh popoldne bila otvorjena seja desetčlanskega odseka, so bili čehosiovaški odposlanci pozvani, naj osvetlc svoja vprašanja, kar \t storil minister dr. Beneš. Obrazložil je, kako so Cehoslovaki kol narod Izza prveia početka vojne tja do najtemnejših trenotkov tc volne nastopali zoper Habsburško monarhijo in kako trdno so biH odločeni, nikdar se ne pogajati z mrnarhlio ali z dinastijo, n eno vtelešeno predstavitelj-ico. Policiia te CehosJovake zasledovala, toda njihovi voditelji so bilt v tesni ivezl z ententniml deželami In za to svoje politične smeri niso določali samo raz svole narodnostno stališče, marveč tudi v mednarodnem interesu. BiH so v vseh ozlrlh zvesti ententi. Dr. Benešev govor le izzvenel z ugotovitvijo, da so Cehoslovaki na mirovno konferenco prišli navdani i istim dubom. — V svollh Izvajanjih Jc dr. Beneš povedal, da obsc-ga nova čehoslovaSka država trojo dežel: Češko, Moravsko In
lahka, poskočna elasba. Tu Jc začel P. s svojim refor-inativnim delom. Vpeljal k liturgično pete. radi tega naletel v javnosti na velik odpor. Petje tia stolniskem koru so ImenovaH nekateri »petje brez viže« In neprestano so zdihovali za Riharjem. Začel se je tudi boj po časopisih. Alešovec Ra Je napadel v »Slovencu« In šaljivem listu »Brenči u«, branila pa sta F. in n'e-Ra delo župnika Aljaž in Bernik v »Slovenskem Narodu«. Alešovec Jc napadel celo Foersterjevo zasebno žlvl'cn'c in zložil vPcsem od šenklavškega ŠomaŠtra«. ki začenja tako-le:
Jaz pa sem s Pcmskega z lačnim trebuhom v Kranisko deželo nrivandral za kruhom. Tukaj je dosti našeRa folka. Kran'ca »mamo za božjega volka.
Tako se Jc godilo koncem sedemdesetih let kulturnemu delavcu v slovenski metropoli. A. P. jc šel ne-u k lončen svojo ravno, edino pravo pot naprej. Skrbel .'e za IzAoliine organiste in zato ustanovil Cecilijino društvo In Orgllarsko šolo. katere ravnate!) in učitcll te bil preko 40 let. Kar ie orgnnistov na Slovenskem, so po veliki večini Izšli iz te šole. Zato se je začela bol'šatj in reformirati cerkvena glasba širom naše do. movne. Izdal je dva debela zvezka cerkvenih pesm! za vse nedelle in praznike v letu, katere ie razširila Mohorjeva družba v več stotlsoč Izvodih med na< narod. 1leg tega m? zložil mnogo latinskih In slovenskih maš, oiertori ev. zahva'nic itd. Posamezni njenovi opusi ccr-kveirli skladb obsevalo cele knllgc.
V osemdesetih letih se ie pa Izboljšalo naše nolltlčno živ l ene. Poba taborov le povzdiRnila iti utrdila nn-itnino zavest, zaspala društva so uživela in slovenska
Slezijo. Raz zgodovinsko stališče o tem ni treba Taz-oravljati. ker so vse te tri debele od nekdaj spadale skunai in tvorile deželo češke krone. Seveda treba pripomniti. da je na Češkem znatno število nentških na-selnikov, toda to ie stvar posebnepa vpraš n'a. /aradi tešimskega ozemlia Je med Cehoslovaki in Poljaki nastal konflikt. Ali spada Slovaško k republiki, ali ne sp;:da k njej. ne more tvoriti posebnega problema, ker ni dvom-no. kje nai potekajo slovaške meje. Na podstavi madžarskih statistik rešitev tega vpraišania ni mogoča, ker je madžarska vlada s pomočjo svoie statistike slovaško deželo vedela zmanlšatl tako, da ie bila na zemljevidih videti kaj neznatna. Cehoslovaki zahtevajo, da naj južna meja nove Cchoslovaške države poteka ob Donavi, potem pa vzdolž gorskega vznožja do reke Tise. Poseben problem, o katerem jc treba govoriti v tej zvezi, ic vprašan'e Karpatskih Rusov, ki stremijo za združitvTo s Cehoslovaško republiko. DruR problem tvori bodočnost Lužiških Srbov, tega posledn'cRa precstan\a Polab-skih. ali bolje rečeno, Baltiških Slovanov v Neirč;ii. Cehoslovaki smatralo, da je nj liova sveta in moralna dolžnost, mirovni konferenci predN ž?ti zahtevo Lužiških Srbov. Cehoslovaki Lužiških Srbov ne reH. mlra:o zase. marveč samo poživljajo mirovni konfcrcnco, naj nikar nenemških narodov ne potaplia'o v nemškem mor;u. To vprašan'e ie v veliki meri prav tako politično kakor moralično. Mnrgo tc/avneiši za Cehoslovaško reoub'i-ko jc prcblcnt tržaške luke. kl jo Italijani zah'cvajo za-se, in čthrslovaških odnošaiev do nie. — Dr. Benešev govor jc trajal tri ifre in 'e v ist:ni zelo ugodno vplival na mirovno konferenco. Mnogo posebnih vprašan'. ki iili ie dr. Ecneš sprožil v tem svo;em govoru je otkazanih komisiji, ki bo mirovni konferenci predložila posebne. na ta vprašanja nanašajoče se predlože.
[z Jirgarlx/an?kega rve^a.
Upostavltev zasebnega brzojavnega prometa na br. zolavnlh postajah Južne železnice. S 1. svečanom t. I. se je zopet vpelial zasebni brzoiavnl promet na vseli brzojavnih postajah južne železnice v slovenskem ozemlju države J HS, ZrOasno je zasebni brzojavni promet ome'en na državo SHS.
Dalmaciji In Jugoslovanski raz^hva v Parizu. Iz Srli-*a poročajo: Ker se v kratkem ot^or.i v Parizu jugoslovanska razstava, se jc dalmatinska deželna vlada obrnila do francoskega povcl'rrištva v Solitu. da bi pripomoglo za prenos umetn'n naših slikarjev jn kiparjev, ki žele razstaviti svoia d.la v Parizu.
lntorview pariškega poslanika SI1S, Poslan k v Parizu Milenko Vcsnič ic izjavil uredniku »Pctit Jcu-tr da jc regent Aleksander prišel v Pariz, da se zahval; Franciji, v osebi Poincarćja. za moralno in niaterijalnr podporo; ki lo Je naklonila Franci:a. da se olajša trpl'en'e njegovega naroda in da se pospeši ura osvoboditve. Prihaja pa tudi z namenom, da se razgovaria z zastopniki sveta o vprašanjih, ki se *lčclo njegove kraljevine.
BoH pri Radgoni In civilno prebivalstvo. Mestna ob čina v Radgoni Je poslala generalu Maistru Izjavo, da ni bilo mesto Radgona v nikaki zvezi s četami, ki so napadle jugoslovansko vojaštvo pri Radgoni. Tudi Je poslala pismo štajerski deželni vladi, nal se take tolpe razorožilo, da ne bo vslcd bojev trpelo prebivalstvo mesta Radgone .Okralnf zastop v Radgoni Jc izdal oklic na podre'ene župane, naj skrbe zato, da se vzdrži ljudstvo vsake sovražnosti nasproti jugoslovanskim četam. Podoben oklic je Izdala tudi radgonska cbčina na pre blvalstvo. Deželna vlada ic sklenila, da sc izda oUio na prebivalstvo severno od Drave, v katerem se onrzara na dejstvo, da toloc. ki napada'o Radgono in okol!co po iziavi drž. urada za zunanle zadeve na Dutia'u niso re-Rularne Čete Nemške Avstriic, zato ne uživajo po mednarodnem pravu nikakih pravic in bo naše vojaštvo proti njim postopalo kot proti roparskim tobnm.
Za predsednika notarske zbornice v I Jiitljanl !e bil Izvoljen na shodu notarjev dne 2. t. m. notar Hudover-nik v Ljubljani.
Poziv na rod. Sobotni »Hrvat« prinaša na uvodnem mestu dober In resen poziv »Hrvati na oprez!«, v katerem vod'a Starčevičeve stranke prava dr. A. Pavelič poživlja Hrvate, Srbe in Slovence na takojšnio skupno delo za učvrščen'e naše mlade eladlnstvene države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker ie samo v njej megeče da živimo šc dal'e kot svebeden narod In gospodarji svoie usode. Svole mirne, treinišllcne in razumne besede nastavila vsem onim Hrvatom. Srbom in Slovencem. ki so uverjenl. da ie na*a edina rv*;itev pred notranjimi In zunanjimi sovražniki v narrdncm In državnem edinstvu. ker niti Hrvati, niti Slovenci, a težko tudi Srbi danes ne bi moRli osnovati "ili za delj časa vzdr-
žati posebne plemenske drŽave. Opozarja na razne di »odke in. slgiptome razkr&jan^ na Hrvatskem.
Madžarščina in nemščina v Oseku prepovedani, Po-
vclinik posadke v Oseku je u^ral, da ne sme nihče nositi vojaške obleke, kdor ne služi, pa tudi ne rezervni častniki. Nadalic ;e zabranjeno vojakom in civilistom na ulici govoriti madžarsko ali nemško. Kdor bi prekršil to naredbo, ca bo prijela vojaška policija. — Zgodilo se jc to. ker v Oreku nemtkutariio. kakor pri nas pred 30 leti. To sc imenuje »cxkerština«. Jo bo vsaj sedai konec.
11.|]i a£rov!z3c*|s~ o kom's'Ja
za teden od 17. do 22. februarja.
KRUH: normalni odmerek ,10 d^g za delavce pri leŽ. kih delih 15 dkg več. — KORUZNA MOKA: p<;1 kg ko-ruzne moke po K I'I2 kg. — TESfENINF.: četrt kg no K M kg. — R!2: ool kg riža po K m kg. — GRAH: četrt kg Rraha po K 7*— kR. Grah se mora 24 ur nrma-kati v vodi in osrl"cu kuhati tri četrt ure. — FfZOL: ool kg fižola oo K 5'40 kg. — KAVA: 15 dkg sirovo kave do K. 30'— k.g. — .JA.1CA: tri Jr'ca na odmerek sveža fb-cz oeeatn) no K 1*—. — SLADKOR: IS dkg 170 K H'— kff, - SLANINA: 14 dkg slanine po K 14*50 k«, /.a nrikuu Janine se razdele strankam normalne male izkaznice št. U (za 14 dkR) in dodatne izkaznice št. 109 fza 3 dkR>. Slanina sc bo proda'ala od ponedel'ka. 17. februaria do ponedelika 24. februarja. Pri nakuru slanine na male izkaznice 67 jc treba predložiti nadodatno 'zkaznlco (aecessoria). ki se preščipne na št. 9. z dodatno izkazneo št. 100 le treba oredložiti tudi izkaznico za nakup kruha. Male izkaznice št. 25 za nakup olja sr» vcliavne do vštetega ponedel ka 17. i. m. in dodrtne izkaznice Št. 108 tudi, — CIKORIJA: Četrt kg ciloriie po K fi'— kR. — SCL: osminko kg soli po 28 vin. kg. — .inZIK: no '< 14'— Vg. - LOSOS: po 10 K ška-tlja pol k*.
-	TUNINA V OLJU: 5 dl'R na odmerek (najmanj 10 dkg. največ 30 dkr) tunine v ol;u po K 34'-. - KONDENZIRANO Ml EKOi po K 7>U skatlla. za otrole 2 .skuti!! In se preščirne ^t. '0 run^etie i^^aznice. za st.^rce in bolnike 1 škatli in sc nrcšč.rne štev, si- e izkazn'ce. K!S: osminka kisa po 64 vin I. — V RISJI TRŽNICI: Nadaljevala se bo prcda'a nasoljene tunine po K kg, slane s.*»r,lc1e. vcl'ke po 40 vin., ma»l:nc no 20 vin. ena.
-	V PRODUAl.NICAH SVINJINE: kislo zcl e no K >'20 kg. -- KLM1NJE IN UI302NICE: Lastniki izkazn'c 'i iavne kultinic in ubožnicc dobe: cikorijo, sol, kavo in sladkor.
< * «
Razdc'JevanJe petroleja.
Ta teden se razdele lastnikom petrolejskih Izkaznic z rdečo črto (stanovania brez pl:na In elektrike) male izkaznice št. 36 za nakup pol litra petrolela proti pre-Ščipnien'u Št. II A s strani aprovizac'iskih prcc'ajalnic ob izročitvi malih izkaznic in št. 11 s strani prodai&tcev petroleja ob izročitvi petroleja. Cena K ?"16 za liter. Petrolej sc bo dobival od torka, 18. t. m., do pone''el^a
24.	t. m. Pregledovan'e molih izkaznic se bo vršilo do
25.	t. m. Prodainld petroleja sc opozarja'o da ne smejo oddajati pctrole;a na izkaznice št. 36 izdane od zadruge državnih uradmkov, ker leti drbe netrolej v zadrgi, oač na na vse Izkaznice ŠL 36, ki imajo pečat kake drtise zadruge.
• « *
Konjsko Tieso.
Dmes. Ifi. t. m., se bo prodajalo kon'^o meso In s'cff s kostmi po K V20. brez kosti oo K 7'20 kg v naslednjih mesn'cali: Fautin. Cecilia 9, Hnel, D. Oramante 8, l)e-marehi. Ouardia 2, Urs'ch. 'lesa 8, NVi'Vnar. Indust-'a 5. Nordio. P. Brubncan 3. Nordio. C. Colombo L Salomon. Medla 10. Viscovich, (liulla 25. Franccschn-iel, Settefrntmie 17. Vfsint:ni. R'bortro 2ft. FJrrneM'ni, Media 31. Krei, A'.oKn Orandc 32, 1'oi'tuna, Media 52.
Dcrna~e vzzti.
pesem le odmevala Sirom naše domovine. Focrs'cr jc dobro skrbel za njo. Besede OreRorčičcve. Krilnnovc, Aškerčeve 1. dr. so našle v niem tolmača In Jih dtt.šo !n Hubezen do dotna in roda »e zlil v venec pre!er<;h n e-lodil. ki so orile iz naših grl ob tisočerih Prilikah. Prvi izmed vseh je golil slovensko narodno pesem, katcM ;e dat umetno, koncertno obliko. Prvi nam jc zložil Izvirno opero »Gorenjski slavček«.
Pozabiti pa ne smemo Focrster'evega delovan'a v šoli. Učil je petje in Rodbo na 1'ubrcnskih srednješr lskih zavodih In število njegovih učencev le lngi!ou. Kar ic ljudi sedanje glasbene gcncracle. ki so se šolali v Ljubljani, so hodili k n emu v šolo. 7a šele le snisal: Pevsko šolo. Klavirsko Šolo, Nauk o harmonl'1. kontrapunktu in generalbasu. Sploh imamo samo od njcRa vse knjige o glasbeni teoriji, on natn je tudi prvi ustvaril našo glasbeno terminologijo.	v
S tem bi bila podana vsal v velikih obrisih slika ogromneRa dela. ki ga ic izvršil Anton Focrster nn našem šc skoraj docela neizoranem glasbenem pol:u. Nemogoče pa nam ie nocoj kritično oceniti v n egovem delu ustvaria'očcga umetnika, ker bi to tudi presedalo namen današnjega \eCcra.
Naj dotlam samo šc par besedi:
Anton Focrster, drnes častitljiv starček FO let, deluie med nami že celo človeško d< bo pol stol-et:a. V kon-ce-tn:h dvoranah in na slovenskih korih donijo njegove skladbe. Dolžnost naroda je, da jc hvaležen svojim kulturnim delavcem In med te ie str pil ravno s svojim delom Foerstcr sam. Dokler ■■•e bo glasila našu slovenska pesem, nc bo pozabljeno tudi nicgovo ime.
Poroka. Včeraj zjutral sta se poročila g. Ivan Pa« njek in r<'č. ( Iga Vatovčeva, iz splošno znane vrle narodne rodbine Vsto-včeve. Novoprročcncema naše nal-iskreneKe Čestit1 e. n'vn! zvezi pa najobilnejšl blaRoslovI
Iz slovenskega časnikarstva. Hladno uredništvo »SIo«-ven^kcRa Narooa« ie prevzel dr,„ Vladimir ^nalUd.
SOletnfco Antona Focrsterfi. moža. ki le bil med tistimi. ki so orali ledino na polju naše slovenske kulture, ter more in sme sedal, v visoki svoj! starosti, s ponosom in zndrščen:cm Rledati na lene sadove svo'ega truda in dela. je naš Trst snočl proslavil kar na'oriincrne-le. s koncertom čicar nrvi del so tvor'Ta izkl'irno le slavl'en:eva dela, in primernim spom'nskim Rovorom, ki ga v celoti cblavHamo na drugem mestu. O iz vej,-n u posainezmh koncertnih toček izpregovorimo prihodn'!č, za danes nai le Izrazimo svoje veselie. da smo po dol-Rcm času zopet čuli celo vrsto zborov, ki so svoječasno in z vso pravico obvladovali ves naš slovenski pevski svet. 7. druRC strani pa tudi z odkritosrčno radostjo po-zdravljamo v drugem delu sporeda nastopivšega vrdi-tel a nase glasbene šole, r. Topiča, ki se ie izkazal res rmvster na goslih in nam kot tak obeta za bodoče gotovo še marsikak lep užitek. Izročili so mu v priznamo krasen cvetlični nastavek s trakovi v čeških barvah, za katere se jc zahvalil s češko himno. Občinstvo, ki je do zadnjega prostora napolnilo dvorano, je izražalo svoie zadovoljstvo z obilnim odobravarnem In si celo trko izprosilo ponovitev najbolje izvajane pevske točke, žcnskeRa četveroglasneea zbora »Pomlad«, kakor tudi dodatek od r. Topiča. liil je lep večer, res častilen za slavl'enca, a časten tudi za njeRove slavitelje, našo podružnico Glasbene Matice.
Prolesor P. Oton hoetan pozdravila povodom nenadnega odhoda svoje prijatelje, znance In ljubljene učence. Na svidenie!
Ncdostavljlve po«tne pošlliatve. Včerajšnji »Osser-
vatore« objavlja velikansko število priporočenih in ne-priuoročenih pisem, ki se tekom meseca Januarja t. I. niso mogla dostaviti naslovlencem. Med n}iml jih le tudi več za ozeml'e onostran premirne črte. Sezonami nedostavljenlh pošiljatcv so na vpotled tudi pri poitnrti uradih
V Trstu, dne 16. februarja 1919.
»EDINOST« Stev. 46.
Stran ITT.
»Ljudski oder«. Mnogo članov, ki so sc voisali v ore-1 okleni letu v naše društvo, šc do danes niso prišli po gkaznicc in so tako zaostali s članarino. Ker obstojajo na^i dohodki le v plačevanju članarine, prosimo dotične, da jo poravnaio čim prele, zakaj ugodno gmotno stanie je tudi kulturnim društvom krepka podlaga. — Ponovno pozivl!amo tudi one. ki imaio 2e mesece knilge Iz dru-ctvenc knjižnice, in ki l'm zaman pošiljamo opomin za opominom, naj lih končno vrnejo. Naravnost brezvestno ie. obdržati knjige toliko časa, ker sc nam gubi na ta način dragocen kapital, ki bi ga lahko plodonosno naložili, zlasti v teh časih ko naši čitatelji, bolj ko kedaj, iščejo razvedrila in pouka v dobri knjigi. — »Ljudski oder« se je preselil v nove društvene prostore v isti hiši. 2. nadstrop'«. levo. vrata ?8-29.
V soboto, 22. svečana, priredi naše marljivo pevsko društvo »Kolo* v veliki dvorani Narodnega doma svoj pevski večer. Gotovo je še vsem udeležencem lanjskih dveh pevskih večerov, ki ju je priredilo Kolo tudi v Na-rodnem domu. prijetna zabava in lepo petje KolaSev še v dobrem in luibem spominu. Tako bo tudi letos. Zbor Kolašev zapo'c pet slovenskih moških zborov, na sporedu sta tudi veseloigra »Mutec« in pa šal'ivi prizor tZdal gre sem. zdai pa t>a«. Vrres iera mrm'rlinlst'čna skupina Viktor Parma od Sv. Jakoba. Skrbljeno Je tudi za dobro kapljico in mrzel prigrizek, saj se bo vršil večer pri pogrnjenih mižali. Začetek bo točno ob 8 zvečer, snored konča nekako ob II. potem le pa prosta zabava. Vse naše občinstvo vabimo najvljudneje na ta večer,
Soia-HŽoL Tržaška kmetijska družba si le preskrbela nekoliko so'a-fižola, ki je dobro nadomestilo za kavo. Kmetovalci, ki žele saditi ta fižol, nai sc oglase v uradu Tržaške K.metijs'e družbe. Trst. ulica Vienna (sedaj Fablo Filzl) $t. 10 L
Mestna zastavljalnica. Jutri, v ponedellek, se bodo doooldne in popoldne prodajali na lavni dražbi razni iiedragoceul predmeti, zastavljeni meseca avgusta leta 1918. na zastavne listke serlie 143 in sicer od št. 80.601 do št. 82.000,
Za vinogradnike. Tržaška fcmetllska družba Ima na-
iTien preskrbeti vinogradnikom gumijeve trake za cepile trt. Kiretcvflci. ki lih rabilo, nai se oglase v njenem ura-du. Ista dru/.ba !mr na razpolago kmetovalcem tudi naslednia semena: radič, raznovrstne salate, čebulo. mesečno rcdkvico, črni koren, maisko repo. paradižnike, pozno zel!;, korenje, korenček za Juho. pol'ske buče. pcteršilj. kcnopljo, kumare, deteljo lucerno, krmil-na sladkorno dcso.
Kdo ve kai? Romul Vodopivec, rojen 1. 1S90., ie slu-Jil pri 97. pešnclku, 5. stot., ter 'e bil 21. novembra 1914 zajet od Rusov v Bukovln-I. Nato se je nahajal vedno v voroneškl guberntji, Trtilski step, Nikitinski mostek št. 5, postaja Mordovo. Od 9. sept. i. I. nI več Klasu od njega. Kdor bi kaj vedel o njem se naproša, da sporoči, kar ve, na naslov: Anton Vodopivec, Dorn-berg št. 20A
- Jernej Karlž ie služil leta 1915. pri 97. |>eSpolku in bil potem v ruskem ujetništvu. Vesti o njem se pro-s//o na naslov: Alo'z Karfcž, Trst. SkorkUa 312.
Našla se jc prf snočnjem koncertu v Narodnem domu dcnarnica z manjšo svoto denarja. Dobi se v ponedeljek popoldne v našem uredništvu.
Izgubila se ie snočl po koncertu v Narodnem domu v čitalniških prostorih denarn'ca iz svetlo riavega usn'a z manjšo svoto denaria in znamko za čevlje. Pošteni naiditeli se prosi, da 'o Izroči v našem uredništvu.
Promet v pristanišča. Prispela sta parnika: »Prlnz Hoheniohe« Iz Benetek, »Sarajevo« iz Pule; odplull so: ?Fiorenza H«, j»Graz« in »Favignana« v Benetke.
EaEBBSRsafiiaetf
Po-očllo varnostno oblastj za 13. t. m. Včeraj ob 2'30 popoldne so bili odpeljani v zapor Josip Benina, Friderik Sambau. Peter De Berti In Aloiz Flego, ker so s parnika »Oregonlati« ukradli v škodo amerikanske mi-,siie masti in govedine za 800 lir. Ukradeno blago se je ;aolenilo.
—	V torek, 11. t. m., Je bil aretiran Josip Percich,
ttar 38 let. iz Poreča, stmuloč v Trstu, ker je ukradel l' hektolitrov vina, vrednega okoli 20.000 K, v škodo Martina Legoviča. In fi vreč mandljev, vrednih okoli 3000 K. Lastnik ukradenih mandljev je doslel še neman.
PolzkuSen roparski nmor. Včeral ob 7 zvečer sta dva neznanca napadla v veži hiše Št. 44 v ul. della GuardJa v tel hiši stamiločo Silvijo Dobrllovo, JI zamašila usta,
da nI mogla kričati, jo ranila z bodalcem in H končno \v.ela 4000 K, ki jih Je Imela pri sebi. Nato sta pobegnila. Neka druga ženska, ki stanuje v hiši. Jo Je našla v veži nezavestno in je hitela telefonirat rešilni postali, odkoder je prišel zdravnik, ki |e napadenki podal prvo pomoč in lo potem dal odpeljati v bolnišnico. O roparjih doslej Še pi nobenega sledu.
Z lizolom se te hotel zastrupiti neki Peter L., star 30 let. Z vozom rešilne postaje so ga prepeljali v bolnišnico. Govori se. da je bila vzrok nesrečna ljubezen.
Dar »vi.
-	Vesela družba v gostilni ul. Commerclale 11 le nabrala K 51'— za brezposelne železničarje. Denar
hrani uprava.
—	V blag spomin pok. Karoline Ternovec daruje CMD v Trstu njena sestra Olg." K 50'—, brat Vladko K 10*—. nečakinja Anica K 5'—; V spomin nepozabne prijatel'icc Karoline Ternovec daruje Amalija Drufovka K 5*—. Denar hrani uprava.
-	ttoški podružnici CMD daruje A. B. 2 K. Denar hrani uprava.
Zahvala /*na Boben, vdova po Ivanu Bobnu se Iskreno
zahvaljuje vsem blagodarnim železničarjem za nabrane Prispevke.
Olga Vatovcc
Ivo Povjclc
poročena. Trst, 15 februarja 1919.
I ŽIVNOSTFNSKA BANKA i
|	PODI UŽ>I1CA v TRSTU	j
[lita Pcntzro.c to .ji ul. Marta 7er:s3. • lastna psla'i
Ddn.ftki glnvt. c» n 120.900.900. • Rei. cakladK 41,5W.tKM
Mje tolart bai.it ii mcnjLinifiu miiclji.
• Urtdna ura od9 1 pop.--
MALI OGLASI
IJm Intfl'pefitna j' t uHifna PiMlfl'f P011' j.' oUoke li <M«e .Ulit 'ell in na v tviho >«M L Vlit J sol«. Cen;' inwrn«. fril« iv i t dobo t tu ranim gnevom tudi na dom Po a.ntl«. fi. Ivan
l'onudb« n« Ini. o.ld. Edi Otll pod »podnji it. 1.	__3357
,MUdo«f. Brermno v -ol. n 0	|(t iTlHk s "pTnlto* ko-
n***fllt fl Pop'ln>m nov« mo- |\il i tlom l< cevmi -v pio<i^. rlvllll ii SV* o l«k«. dva ko. Ul, XaX. oMob s (Citerm«) 14.
mjda suk 4. kl< buk. Ms lov p >ve ■	-
n«. odd UdnMt.	S n«-,?« M brej« bo;», jiko lepe
IXX« M'kio^rttTdel.vk«:'' Ani.l^ KfUaU ra.r* đv. »va« 1056.
|$Cc M II.	fl (Ouifilul « wp.li_____33 8
molina 1 r iva Nisio-pove inger. odde'ck 33'
fli'llif »e poitelja s hram la r pfnjfl J 2 vLUu kodt-ca. Fj neto /4, I. V5* f ,WUU l*
Edin sti.
VT«'rn« hi s« rajume v obdel« ... —---,-------„ .
yr.mr, V.n,0 vr«« i dn^no a'! II'ITf tprrjema popravit. v»,ko brei njf dobi dobro »Mbo b Mnno W Ul v .u h ur. a.n . ■ « v -nt. vanjem. Natl v i*m m>er. oddelek ^ne amente delo loćno. Vilnav.h dl osti.	& \ a "1- ^^ J-1 '
Čbrežno srJftfft *,.jš|pPiilm jsSA
hjjalisiu «v. An Ufja sf oUda v nn |žt* ___
ulov pove iiif. od»l. 33 I b	" "
tmn Jf	£ '.•Hkl 1« n>ijhn'
em.
• Kupim pohlltvo. tV.Ur I Cf, volim te b'a <ne dri g« rabljene predmete, rivali .V • vante) kavar >a Fto a.	33SI
iu
Hiffl * ^ kuhinjitma, 2 sobama In niaO majhnim obzidanim dvori >fon fc p oda po nizki c oi ob javni e<iti pri 6v Mofiii. Fcjiis.iila ul. d«I Bost o 10; od 8 I , od 2-6 pop. Hotfuter.	3.T5
rro
Jm ali /ain<n|<m 1 olivnim
oljem dva para )* rab Iji n h f?vl cv it. 3 , dve posodi za odo n olroiko p ste),o. Nas!ov ul. Vut ji a Coiontu 6 vr. 12. 33'O
pohištva ul. Cardticd 43,
dube v trgov n
3 3-
Silvo, ko,
fcganj", 8 m-pan ee. nzn'
vin 1 n likere n<i deU-lo n
rubilo i roiliij» boi? to /al lena trgovina ul. C 84i< i^attisti pjej Stavio u 61. -tok«_____^47
\ d v,ih koštan t-vi -i^es i uUU ima n-1 "'O.laj Dolenc, 1'ru cV O ne po di^ovoru,	33-H
HjmKi Suliifl
e f»rl o oč Ul Trave - al-. I l.o-ce 1. Cene nizke. 3 51.
PFAPF
Stroj za fiivatije in v«/njea pravi netilki u» rcl.
Seldel & Neumann in tSii ger4 O.st & Gasser.
Bogata z^lot/a r«eh po reb šiin. M«hnnl6n» delaviiicu za
vnako popravljanj« Tvrdkn nstanovljrna 1. 187H.
FRANCESCD BEDNAR
'ira', ulic« C«ni|anile 'J.
FotoaraUčrJ ateljč DAGUERRE
Tint, Torso štev. Trst Haz^ieduice v platinu. S| «-rijaitett: Slike v birvah. fotone! I zi. aMn®t, vi,it,
t)«»v £auji«,re ro ukcije vsa-;evr« o I liktr, razcvet Ijar n
Zlatarnica C. PINO
v Tr«to so nalinjn na Korzu It 15 <h vi« /iatarnlca G.
Zocovitz A Fig lio) Ve'ika iz era m-brinh in /Utih, ur uhanov, veiiiic itd.
Priporočam se slav. občinstvu kot zaprisežen cenilec In koncesUoniran posredovalec (sensal) za orodaie In kupovanje zemliiič. za Izposlovanje posojil na vknjižbe, menic Ud. In to v mestu, v okolici kakor (udi na deželi. Pojasnila kot posredovalec dalem dnevno od 8 do 12 do poldne In xvečer doma v gostilni, popoldne od 2 do ^ v kavarni Commercio.
Priporočan se za mnocobrolen obisk IVAN GODINA (Kudrlč).
Slovemko delavsko in obrti.ijsko kon-s. m io in gospodarsko društvo „Jadran"
vpisona Mdruea t omeknim poroštvom - v Trstu, ulica ladustrla iu 10 (Sv. Jakob), -vabi na
redni oblini zber
ki se bo vršil
v nedello, t marca 1919, ob 3 pop. v druStveniii prostorih
DNEVNI RED: I, Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blacn rrika. 4. Citan;e erviriiskcKa poročila za 1. 1918. 5 C)dobren>e letnega računa. 6. Volitev odbora. 7. Volitev načelniitva. b. Eventualni nredloRi. ODBOR.
Ako bi ob določeni uri ne zadostovalo števila udov, se bo vrtil občni zbor uro pozneje in bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
Z(a!o, srebro in dragulje
k pu.e po iajvi$fih cen h dob o/nana uiama in zlaia na A. Pcth, v Tistu, B rriera v.ccbia 3
Naznanjam i'av, občlns:*.', da sem dan s odpil
2 silino „G3J?odarskesi društua" o
ŠKelnlu !!eo, 226
na Jtvn| r^čun. Točil bo n d >bra 'oma "a, it Ilian-ka istr ki in a m itn ki vina in pust ežun s ko |!it veći rani in inr lim j je <ilt.
Pripor čam se za mnog i roj°n obisk
Ivan C o dina (Hutrl t).
Pavel Peibinik, kro]a2
v u ic! Am«l a št, 33, II. se pnporoSa Slavnemu občinstvu z i novo d°lo H nrpr vilo,
MW
u Trstu, ul. Mnm Celimi L
Toči se izvrstno bel ) in črno dalmatinsko vino, opolo in dobra dalmatinska žganja. — Mrzla jedila. Postrežba točna.
Ma Bxmf lastnik.
VINO
's1 sJco, ^atnalnsko in italifRnsk^, frno In b«lot p ve vrste, ktkor tudi različni likerji se dobe po konkurent iii cen th p i ivrJki
JOSI? RACE i f. - T.Jt, P Bitn ClaseMlEB ttev. 1, R m Gramnla suv. 2,
r
Veliko skladišče
1
OHLER
— TRST —
ta F. E. III. m. 15. WM Z4 Z4.
Glavna tvrrtka v Trstu kakor prw(Lja vsakovistao ILgo.
Novi dohodi;
Eligo zo ženske, Lliio za molite.
t
Na debelo.
Na drobno.

Umetni :o)Je.:: talni zobje.
Zobotctintfki :: ombulatorll
• I
Opcine 378, I.
v hiši lekarne.
Cifto [(9—1 ID ođ 2-5 UmRtrJ zoble. :: Urtnl zobje.
Stran fV,
»tDlNOSTfl Štev.
V Trstn. dne 16. februarja 1919.
Prlpore&ifve Svrdke.
ROKAVICE IN MODNE POTREBŠČINE. It. Vcnler & Corap. Corso 14. Modne potrebščine fn Iz-delovanje rokavic. Čiščenje in popravljanje rokavic. — Cene zmerne. Postrežba točna _____
TRGOVINA JESTVIN.
Ivan Bidovec, Trst. ol. Campanile 13 (Trg Ponteros-so). Ima v zalogi: čaj, paradižr.o konservo, ženf, kisle kumarce, kocke za juho. Konjak, vermcuth. maršala, mn-Bnovec in več vrst mineralnih vod ter blago aprovizacil-ftke komisije._____414.
MEHANIČNA DELAVNICA.
Odlikovana livaitica Osvaldella. Vi« Medla 26. Izdc* tavanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
KNJIGOVEZNICA.
Plctro PIppan. Trst. ulica Valdlrlvo 19. Artistična vc-jtav?. ZeDni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (icglstri)
t^sebnega sistema.___ _ __201
M A JOLICNE PEĆf IN ŠTEDILNIKI.
M. Zeppar. ul. S. Glovanni A in 12. Najboljša izdelovanja In najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.	202 HOTEL CONTINENTAL
Trsi ul. San Nlcol6 čt. 25 blizu Corsn). Prenočišče ga vojake. Dvigalo. Cene ^merne^Postrežba točna. Ji90 ' PAriR.
Velika zalogn papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Oastonc Dollinar, Tht. Via det Gelsi 16.	256
DAMSKA KRO.UCNICA A. Rleger, Trst. ulica Coiumerclale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem krolu, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna.	337
i« Oj£f1 XOp«l
• svoJO
ooJxiva»0 krojaUnko v ulici S«n hrancesco 34, iil.
Piiporoča se s'avnemu občinstvu za nova de'a in popravila.

¥m
Tr:t — Corso 24 — I. n. - Trst.
Ordinira od 9-32 dop. in od 3—6 pop.
Mum izdiranje ioIj, tn:\w]i io wm ii)\i
i
I
H
Mlad Srbin (24 g^dira star), lepe vanjštine, gostioničar, radi ograničenog poznanstva v "i rsdi, t ali ovim putem, v svihu žendbe, gospodičnu ugledne obitelji od 15 do 24 godine. — Ne traži miraza. — Ozbiljne pismene ponude pod
„Sretan gostioničar"
na inser. od. „Edinosti". — Tajnost zajamčena. —

iKHfttllA
— TRST —
Pfo tm m mm i j s - m s. m 9
Podru? nke: Dum), Dubrovnik. Kotrr. Ljubljana, Metkov it, Cpatija, Splir. ir ibtnik, Zac.ar. Ekspozitura: Kranj.
Obav'ja rse v ban/no stroko spadati,.joče posle.
Sprejema o na Knjižice in tekoči račun
tGF v Efrah fn kronah
po najkuiuntnejšili pogojih. |l — Uradne ure blagajne od 9 do 13.
TrMG-G&rtnii zadrug s tslii
rt g. radr. z neoia. j un>tvom
iL S. FrančIJta li\im 1121 li. nnl sprejema hranilne vloge
od 1 K dalje ter jih obrestuje po
3%
Trgovcem otvarja tekoče če-kovne r. čune. — Fos ja hranilne pušxe na dom. — Renta*
davek pl čuje iz svrjega. Daje posojila po najugodnej-Sih pogoj h na vknjižbe, na (iscbno poroštvo, na zasta\e § vrednostih l.&tin.
U ure v«aM dfavre-nŠI netMJ In praznikov o 3 i* do \
.a . t ■mi^vmmtK ..tt:WKaa» •
iSL
m?*!**
19 W š Š l* t# 1 i
Trst, vrgii Kariu Tercsa-S. Csterinp.
Noii dilud, velika zbera volnenepa blaga ?a moke in žen-ke. — Blago za BukLje, iianitt, baihtnt, svile in ve ikaUbera
KOŽUHGVIN
ter razrlh predme'ov za okras obli k. Vse po znanih kon<u en^m cen.»h.
mu
)W
U&UU lMibllilEfl.fi »>Uil
PcdruAAlca v Trstu.
—— Cc<i*r«U v Ljubija i. -
Podružnico: Celje, Celovec,	Gor ca, Sarajevo, bplit,
D*Ym*Ilra gfarn"! 3 K	17.9)9.909. .
Lazervut Saklidlt K	1,809.0)9.-.
Obavlja vse v Lančno stroko spadajoče posle. — sprejema vi ge: i* knjižice, ter jih obrestuje po 17»'m na tekoče račune v kronah lit ilra^i, po tinjk lantne)-sih p gojih. - livršuje SlDri.ll3 S13 €>~0*
Tel it 5 18. - Bla aj a je odprta od 9 13.


ITO&IISEB!!
ZctcztfraunlK ¥ 0. MOMM
v Tnhi, vi ElcatMifl WM12 voral ol. ieHe Posle
Izdiranje zobov brez bolečin. Pombl anja, Umetni zobje.	Umetni zobje. -
PPPJ
m® fel. %f -It.
S 'IL Isi ^	T It m
Trst, k!. Uzbi® Filsi 4 («Ia
Vlellha sai^ga m9ia, sml, ^©te-ImiBv kikao, Ecaw@y fiiefa, krom-Gostilno »AL N0NĐ0 HDOIIB"* P^rja, rila, usma, maršale i. t d.
(Cx B9l»)
Trst — ullra Oiorgio SJ tl^ Stav. tn
(zraven glavne pošiiei.
Dobra domača kuhinja, Izvrstno vino. Razno pijačo po
nlzlilli cenuh. Kosila: rd K 4.— naprej. Naročila po dogovoru. VB. loči se tudi izvrstan Italijansko vino.
R. URAM UR. lastnik.
ifflS®


Umetni zobje ^^^"'.'ob.obk2! -
viljeh mtm, Kom. znbotenniK _
Trst, ul. 30. oktobra (ex Caserma) št. 13,11. ]
— Ordinira od 9 p edpoldne do 6 zvečer. — i
_ ____________fc
izvrstno, za gost lni-M^S^aMf čarje po K 5.- liter
WKQ
tvrdka F. G Ol. APO:,LOKtO - Trat ulica Am.ll« Ste v. 10— Trst
ćcn novi cronocri J pgr | uiaKl tlan m\ fio:ioJi
Dobroznana trgovina manifakturnesa blaga
G. N. RAVAUCO
v Trsu, ol. uirazo Belimi štev. 13 M A a. iiira ira)
Ima vel ko iii.ro »Icd.J.j. blaga:
Zefiri za srajce, sukno za gospe, izgotovlieno žensko perilo, moške in lenske nogavice itd. vse po konkurenčnih cenalt,
m\ slon m tioii5iiil m
Vstikl don ncol MM1