------    134    ------
Poročilo o mojsterskih tečajih za čevljarje leta 1895. v c. kr. tehnologiškem obrtnem
muzeju na Dunaju.
Od prvega do zadnjega decembra 1895 vložilo se je 249 prošnje tadi vsprejenaa v tečaj za čevljarske mojstre. 151 prošenj je spisanih v nemškem 98 pa v češkem jeziku. 96 jih je od mojstrov, 153 pa od pomočnikov. Z ozirom na neprimirno kvalifikacijo se je odklonilo že 121 prošenj.
Od 151 nemških prošenj jih je iz zborničnega okoliša: Spodnje Avstrijsko 33, Zgornje Avstrijsko 1, Solnograd 1, Inomost 3, Bolzan 2, Koroško 7, Kranjsko 5, Gradec 5, Ljubno 2, Šlezija 13, Praga 13, Plzenj 6, Liberce 15, Budevice 1, Heb 11, Brno 8, Olmuc 9, Lvov 12, Krakov 3, Bukovina 1.
Pri izberi prosilcev pomagajo trgovske zbornice, zadruge, obrtna društva, občinski zastopi in zaupni možje. Določba, po kateri znaža šolnina za tečaj 25 gld. in je oprostitev od šolnine najbližja olajšava za obisk tečajev manj premožnim, je imela dozdevno le teoretično vrednost.
V skoro vseh prošnjah se je prosilo za ustanove, in kjer ne, zgodilo se je to le radi tega, ker prosilec ni vedel, da je olajšava mogoča.
Štipendije znašajoče 50 do 150 gld. so se odmerjale vedno z ozirom na osebne razmere, oddaljenost domovine  in glede na to,  ali je prosilec mojster ali   po-
moSnik. Od sedaj naprej bota pa samo dve vrsti štipendij in sicer 70 gld. za pomočnike in 90 gld. za mojstre. Jedina spremenljiva točke so potni troški. Izjema v tem pravilu je le pri dunajskih prosilcih in sicer se je odmerila za mojstre štipendija 60 gld, za pomočnike pa 50 gld.
Dosedaj so bili na Dunaj 4, v Ustju na Češkem 1 tečaj. Od 4 dunajskih tečajev je bil pri drugem učni jezik češki. 48 obiskovalcev (27 mojstrov in 22 pomočnikov) se razdeli na posamezne kronovine sledeče: Spodnje Avstrijsko 7, Tirolsko 8, Predarelsko 3, Koroško 2, Kranjsko 2, Štajersko 2, Šlezija 4, Češko 22, Moravsko 3, Galicija 4.
Učni črtež na teh tečajih obsega sledeče predmete:
a)  jemanje mere, strokovno risanje, prikrojevanje, ročno delo v izdelavi gornjih delov, izdelava spodnjih delov.
b)  Izdelovanje čevljev s pomočjo najvažnejših modernih delavskih pripomočkov in strojev, ki se gonijo z roko in nogo.
c)  Obrtno knjigovodstvo in kalkulacija.
Kakor poroča strokovni učitelj, ni v začetku teča-jevem poprečno skoro noboden prositelj zmožen kopita in vzorce rezati. Noben nima pojma o anatomiji noge, o kalkulaciji. 50 ^/o jih ni zmožnih jemati mero, gorenje dele pripravljati, prešivati. 30 <^/o jih ne zna napravljati spodnjih delov.
V svrho nadzorstva tečajev učnega napredka itd. se je ustanovil strokovni odbor, ki obstaje iz dvornega svetnika W. Exnerja, kustosa {inženerja L. Loosa, konceptnega adjunkta dr. A. Vetter ja, dalje iz voljenih udov tovarnarjev, čevljarjev: Ahorner, izdelovatelj gornjih delov Eigel, dvornega čevljarja Scheer, mojstrov Weigert in Westphal in izdelovalca kopit Wanke.
Strokovni odbor ima vsaki teden pogovore, h katerim se kličejo tudi učenci, in v vsakem tečaju je eno veliko zborovanje.
Od čevljev izdelanih v teh tečajih je bilo 74 parov iz prijaznosti naročenih. Razun teh čevljev se je oddalo zastonj 8 parov potrebnim učencem c. kr. tehnologiškega obrtnega muzeja in 19 parov c. kr. sirotišnici v IX. okraju.
Med drugimi, v tečajih izdelanimi predmeti je omeniti: noge iz mavca, risarije, kopita, krojne vzorce različne velikosti in oblike, ki so se z ozirom na poznejše event. učno delovanje dale absolventom.
Kar se tiče nadaljne usode posameznih obiskovalcev, bi bilo opomniti:
Bogocz (sedaj na Dunaju) gre v svojo šlezko domovino, da ustanovi tam privatno učilnico. EJer (Kindberg) predava in poučuje v zadrugi. Hiebsch (Mariasehein) ravno tako. Jamnik, Veverka, Vnana, (Praga) imajo postati strokovni učitelji. Octovsky, Lnštovka bota postala potovalna učitelja na Češkem. Celewicz in Metzger sta voditelja in preddelavca v galiških  deželnih   in   vzornih   delavnicah.
Wenzel je postal voditelj levovske vojaške dobavne družbe itd. itd.
Prihodnje leto bodo 4 tečaji na Dunaju in 8 tečajev izven Dunaja.
Razun tečajev za čevljarske mojstre so se po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva t. I. ustanovili na c. kr. tehnologiškem obrtnem muzeju mojsterski tečaji za stavbene mizarske mojstre. Udeležujejo se jih lahko mizarji iz vsek kronovin tostran Litave in sicer se je prvi tečaj te vrste začel že koncem marca t. 1.
-----    135    -----