m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKO PRIMORJE 2- Štev 3fif - ftpna 4 - llrp Poštnina plačana v gotovini ■— v- bend lire gpedizione in abbon. postale TRST, nedelja, 4. avgusta 1946 Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni it. 1-L Tel, it. 93806 93807, 93808. Kokoplsl se ne vročajo Prvi pogoj miru je, da osvajalec zapusti ozemlje, ki ga je nepravično osvojil in da se umakne na svoje etnične meje. KARDELJ Jugoslavija S •^nacionalizacijaTrsta 0). zadnjem zasedanju Sveta ».naN'b ministrov je jugoslo-ska delegacija predložila ^°J predlog za rešitev tržaške-'praSanja. Po tem predlogu . sta Postal sestavni del ju-!_ ovanske federacije, statut tov 4 *)i b'l zajamčen z mi- b,"0 Ppgodbo. Ta predlog ni sPrejet. Izdelan je bil nov »ačrt Jen,!- *a ^rst kot svobodno o-uj Tako je nastalo vprašati 'nternacionalizaclji Trsta Čfgove okolice. Bar .r vsak načrt internacional^'0’ tako vsebuje tudi sta 'nternacionalizaciji Tr-w . vrsto vprašanj in ne. šim °S^’ ki stopijo na plan, fca Z z.^0^ teoretičnega Stali-b Preidemo na praktično o-m iiov^v'0 konkretnih proble-* iate , no Je, da idealni načrt t Sv ,rnac'onalizacije ni od tega dialektika &i» tega ospodarske-Pfp. socialnega življenja je Ha) a Zadeva, da bi ji for-jlc.n° neoporečni načrt inter-Jljtt?®alizacije mogel uspešno •J* oovati. Stvarno pa niti ne t a j. Za t°. Podoben načrt bi bil H^njiseln že zaradi tega, ker to P/edstavljal nikake kori-J L’ ®*ti za tiste, ki bi takemu j^^macionalnemu režimu bili t,,.en' niti onim, katerim J)b'služil. **ov S* Pokličemo v spomin o. j0 1,6 elemente, ki sestavlja-^0(Praaa»je Trsta, moramo u-k, v,t* naslednje: Trst leži na t4i fVanskem ozemlju, ki ga sjj0 . rancoska črta dovolj ja-litjj ^aja; Trst spada geopo-j4. 0 v sestav jugoslovanske-C^cdnjeevropskega gospo-_il5 . eSa sistema, to se pravi, |!]j 'oj njegov gospodarski raz-“njno povezan z razvojem ^0'ega zaledja; tudi po se-w,u svojega prebivalstva j' kj'i,S ,ylja Trst italijansko ko. J slovanskega ozem- Vaadrugi strani pa so ključ- ^stojanke tržaškega gospo-Si — zlasti po zaslugi fa-ne politike —■ danes v ro- Knseb, ki so zrasle s faši-^ se z njim krepile in utr-!j7' Gornji osnovni elementi k..niajo v bistvu vso proble. tržaškega vprašanja. V 0 rodni polemiki se trža-. 'Trašanje sicer ne postavil^ tcj obliki, a to ne more Nrt aPremeniti na dejstvih. It, v",0 internacionalizaciji Tr-ne ki upošteval gornjih e'> bi pustil vprašanje od-tam, kjer ga je pustila svetovna vojna, z edino «■ "oa^^ko, da bi nova rešitev * HrVlja!a poslabšano va-^ Prejšnjega nesmisla, i^nsšavija stoji na stališču, W treba vprašanje o inter-kj^nalizaciji Trsta jemati W etno, upoštevajoč vse ele-t Iti til k' govore proti temu, da ^{^nacionalizacija pomeni-V|^.‘jučeno državno tvorbo z Vj,. Pritiklinami suverene •tk.®' V tem primeru bi Trst ŠW°£el pomeniti važnega či. <3? v gospodarskem razvo-V^govega neposrednega in S?n °8a zaledja, ampak bi tf^ rtev gospodarsko moč-v svojo škodo in v \ svojega naravnega zale- i * W 11 v zvezi postaja vpra-\ statuta internacionalizira j c°ne in njegove vsebine t/ Pta 6(1 bistvenih vprašanj, tsga v'‘br|e ali krivično rešitve v° ')la'l.ra^ai,,’a n* odvisna sa- , prizadetega prebi- rali,’ amPak tudi nemoten razvoj srednje in jJ bodne Evrope. S8i>’ija je pred posebno % :° Za pripravo statuta iz- SVoj ,>--10 stališče, ki vsebuje N,’ P°d katerimi je pri. a sprejeti načrt o in-b Ha "alizaciji Trsta, da bi Jš im a "ačin izognili nauspe-konferoncc. Jugo-I b 6 osi!1 Predlog vsebuje sle-° blest0'116 točke; 1. svobod-i bi°j-t s svojo okolico 1 zaS,.d svobodni teritorij V ital .0 Varnostnega sveta ■/lwSvobn,?\un,jl 2 Jugoslavijo; % I keien „nn,teritoriJ naj bi bil 3. j, demokratičnih nače-valo Va,stvo 11 aj bi iz. •h ,.^a[n° I>o svojih fzvo-^l'°> un»t avn'kih zakono-i Ijudsi- a' n° 'n sodno oblast; ijalo '° Predstavništvo bi kKjva,„°?,asiti ustavo svo-c biti vntoriia. ki pa bi mo-kb>ta . skladu s predpisi ;S;.d°i066nega z mirovno dniiv,^“ realna unija med L%lj0^teritorijem in Ju- rw 'ala * v tem> da bi i-^ teč-« guvernerja FLRJ. ih, °vati ^,a bi statut moral iv5va "katera pra,vila in r ^1, e"akopravnost, dr. CK ,;0 itd., k, W bila ab-za ustavodaj. Prii leden pariške konlerence Unija z Jugoslavijo edino poroštvo za gospodarski razvoj Trsta Pariz, 3. — Konferenca se počasi razpleta zmeraj bliže bistvenim vprašanjem, bodisi da se tičejo postopka ali pa tudi stvarnih odločitev o konfiguraciji bodočega miru v znatnem delu Evrope. O tem pričajo tudi kommtarji posameznih agencij, ki zmeraj jasneje da bi se ustvarjala na konferenci dva bloka, zapadn; in ruski. To naj bi prišlo do izraza tudi ob predlogu, da Poljska soodloča v ko-nvsiji za pogodbo z Madžarsko. Objektivni razlogi, da je bila Poljska dejansko v borbi z Madžarsko, čeprav ji juridično ni utegnila na- pbeležujejo okoliščine, v katerih se , povedati vojne, nasprotnikov no- razvijajo pariške razprave. Tako je razširila agencija «Tass» komentar, v katerem razglablja njen poročevalec o stališču ameriškega zunanjega ministra Byrne-sa na tej konferenci. Kvrn: p je s formalno izjavo, da se Zedinjene države ne bodo vpuščale v glasovanje o vprašanjih procedure, jasno obekžil stališče ameriške delegacije. To pa je v nasprotju z vsem postopanjem, ki se je uveljavilo na zasedanju Sveta zunanjih ministrov štirih velesil. V vrstah delegacij, ki so zbrane v Parizu, spričo tega že nastaja mnenje, da si bo zdaj Byrnes prizadeval staviti polena pod noge vsakomur, ki bi skušal izvesti sklepe Sveta zunanjih ministrov šiirih velesil, ki jih je sam pomagal skovali. Moskovska «Novaja vremja* u-gotavljajo v svojem uvodniku o pariški konferenci: Ni dvoma, da mednarodne reakcionarne sile, ki kvarno vplivajo na stvar trajnega miru in prijateljskih odnošajev med državami, še zmeraj nadaljujejo svoje spletke. Načela trajnega miru, mednarodne varnosti in sodelovanja med državami na osnovi priznanja njih enakosti morajo triumfirati nad vsem podtalnim rovarjenjem novih vojnih hujskačev. , Angleška agencija «Reuter* Je izluščila po svoje glavne probleme konference: 1. odpor Jugoslavije proti internacionalizaciji Trsta ln novi meji z Italijo, pri čemer jo podpira ZSSR, 2. spor med Zedinjenimi državami, ZSSR in Veliko Britanijo o ureditvi prometa po Donavi, 3. prizadevanje Zedinjenih držav, da spravijo na površje problem madžarskih reparacij, 4. grške teritorialne zahteve. Angleška agencija sedi, da je med temi podonavsko vprašanje najvažnejše. Beleži pa tudi vesti o izmenjavi misli zastopnikov štirih velesil izven okvira konference o ureditvi nemškega problema, ki sicer ne spada v okvir pariških razprav. Agencija pravi, da ši v Londonu mnogo obetajo od teh razgovorov, pa ne le glede Nemčije. «Times» sodijo, da v Parizu ni računati s krizo, ki naj bi bila premagana že pred mesec dni v okviru Sveta štirih velesil. Preveliko zanimanje za odločanje z enostavno večino v okviru konference bi meglo po mnenju lista zbuditi napačno sliko položaja. Načrte pogodb so velesile sprejele ne z glasovanjem, marveč soglasno in sedaj zlepa ne bodo dopustile, da bi se še kdo vmešaval v to, kar je bilo pretekli mesec zaključeno. Nasprotniki teze dvotretjinske večine zatrjujejo, da je ta ugodna za ZSSR. Francoska agencija «AFP» pa se bavl z razvojem na včerajšnji seji odbora za poslovnik. O vprašanjti predsedstva ugotavlja: Okoliščina, da se Američani v odboru vzdržujejo vsakega glasovanja, pravi a-genc'ja, je poglobila vtis, kakor čejo prepričati. Razen za ju-idič n'.ml formulami so se zabarikadirali še za formalno okoliščino, da ni kazalo v 24 urah na eni strani odkloniti nizozemski predlcg, naj vse delegacije sodelujejo v vseh odborih, na drugi pa pristati na to, da Poljska sodeluje v odboru za Madžarsko, pa čeprav je poljski delsgat še tasljo jasno dokazal, da je treba z občega vidika s tem primerom onemogočiti, da bi Nemčija nekega dne spet uveljavila svoj vpliv v Podonavju. V plenumu j? Masaryk jasno postavil, da je češkoslovaška delegacija za pravičen mir, ne za maščevalni. da pa v nobenem primeru ne bo pristala na to, da bi se pravica zamenjala z odpuščanjem. Kakor koli Je na drugi strani Mac- kenzie King akademsko razvil svoje teze, se je vendar izkazalo, da Kanada konkretno ni zainteresirana na eni ali drugi meji, pa da bo uravnavala svoje postopanje po tem, kako se bodo upoštevali njeni lastni interesi na drugih področjih. Nekateri sodijo, beleži agencija nazadnje, da bi se utegnila konferenca zavleči, tako da se generalna skupščina ZN ne bi mogla sestati napovedanega 23. septembra in bi morala v tem primeru odgo-diti svoje zasedanje do prihodnjega januarja. Razgovori med državniki izven okvira konference so se tudi danes nadaljevali. Z? sinoči je bil grški ministrski predsednik Tsal-daris pri Byrnesu. Italijanom, ki so skušali ohraniti videz dostojanstva in čakati na poziv iz Pariza, da jih tam zaslišijo, se je pričelo medtem muditi. Glavni trije delegati so sicer še ostali v Rimu, toda vsa ostala ekipa je že včeraj krenila v Pariz. Izmenično predsedstvo ▼ plenumu mirovne konference Razprave v Luksemburški palači so se pričele davi ob 10. uri. Zasedati je pričel tedaj odbor za poslovnik. Tudi ta njegova 5. seja se je nanašala spočetka na vprašanje predsedstva. Nizozemec je zagovarjal stalno francosko predsedstvo konference. Novi Zelandec ga je podprl. Francoski delegat je izjavil, da b; pristal na francosko trajno predsedstvo le v primeru soglasja. Češkoslovaški delegat je bil za prvetno predlagano izmenično predsedovanje. Belgijec spet za nizozemski predlog, enako brazilski delegat. Molotov Je tedaj pojasnil, da vztraja ZSSR pri prvotnem predlogu štirih velesil, za katerega so se izrazile že pred tremi tedr mI tudi Francija, Velika Britanija in Zedinjene države. Spričo tega je menil, da bosta tudi Francija in Amerika glasovali za predlog štirih velesil. Angleški dekgdt se je izrazil proti sklepom štirih veesil, ko je našel izgovor v razvoju debate. Ne gre, da bi vznemirjali mednarodno javnost s sklepi, ki so nasprotni z enimi, ki so jih štiri veles le sprejele že pred nekaj tedni in za katere se j e izrazila tudi cela vrsta manjših držav. Angleški delegat je priznal, da je Velika Britanija pred tremi tedni pristala na sklepe štirih velesil, toda slej ko prej si pridržuje pravico, da preuči nove predloge, ki se sedaj pojavljajo v okviru odbora za poslovnik. Avstralski delegat Evatt je v svojem govoru omenil, da ima konferenca pač pravico izbrati sl svobodno svojega predsednika. Zato se j» izrazil za nizozemski predlog. V debato je pcseglo še pet delegatov. Med njimi tudi Byrnes. «Zedinje-ne države», je izjavil, «se že od vsega početka ne smatrajo vezane na kakršne koli prejšnje sklepe. Slej ko prej pa so za prvotni predlog štirih veles!l.» Nizozemski predlog je bil nazadnje odb't z 12 gla- lija so se izrazile za nizozemski predlog. Abesinija se je vzdržala glasovanja. Proti so glasovale Združene države, Bela Rusija, Kanada, Kitajska, Francija, Velika Britanija, Norveška, Poljska, Češkoslovaška, Ukrajina, ZSSR in Jugoslavija. Odbor je nato prešel k razpravi o službenem jeziku na konferenci. Kitajska je predlagala, naj bi se priznala kot službeni jezik tudi kitajščina. Predvsem bi morale biti sestavljene v kitajščini razen v drugih jezikih one pogodbe, pri katerih je zainteresirana tudi Kitajska. Končno je odbor dospel do enega glavnih prašanj v zvezi s proceduro, do kritičnega problema, ali naj se tudi najvažnejša vprašanja odločajo z dvetretjinsko ali navadno večino. Brazilija, Nizozemska in Nova Zelandija so stavile vsaka svoj dopolnilni predlog k prvotnemu predlogu Sveta zunanjih ministrov štirih velesil o s'stemu dve-tretjinske večine za vsa bistvena vprašanja. Južno afriški delegat Engelan še je izrazil za nizozemsko stališče. Govoril je o tehniki glasovanja v praksi. Cim bi se odobril sistem dvotretjinske večine, bi to glede na enotno stališče štirih velesil avtomatično preprečilo sprejem kakršne koli dopolnitve prvotnih predlogov štirih velesil, če se te velesile ne bi strinjale s 13 drugimi državami v pogledu spremembe enega ali drugega člena n tih prvetnih predlogov. Zaradi tega Južnoafriška zveza podpira nizozemsko dopolnilo, ki zagovarja navadno večino. Angleška delegacija je tedaj predlagala kompromisno rešitev: vse predloge, ki se bodo lahko stavili v okviru odbora, je opredelila v dve skupini. Prva bo obveljala, ko bo sprejeta z dvetretjinsko več'no, druga, ko bo sprejeta z nadpolo-vično večino, ki pa ne bo dosegala sovi proti 8. En delegat se je vzdr- dveh tretj:nv žal glasovanja. Belgila, Brazilija. Seja se je zaključila kmalu po Grčija, Ind'ja, Nova Zelandija, NI- trinajsti uri. Prihodnja bo v po-zozemska, južna Afrika in Avstra-1 nedeljek dopoldne. Govor ukrajinskega delegata Manuilskega Trst naj predstavlja v tujini Jugoslavija Plenum konference je imel danes svojo šesto sejo. Prvi ae Je oglasil k besedi indijski delegat Runganan, ki Je podal dokaj optimistično presojo doslej opravljenega dela. Ns glede na razlike, ki so se pojavile med posameznimi delegati, je menil, da so se vse azprave doslej zaključile v nekem smislu sporazumno. Vendar je bil doslej na konferenci postavljen šele prvi temelj miru. Okoliščine, v katerih se bo končala ta konferenca, bodo nedvomno močno vplivale na likvidacijo druge svetovne vojne. Razen reparacij in teritorialnih spremertfb bo morala ta konferenca določiti tudi vso preventivne ukrepe proti-novim napadom. Obeležil je udeležbo Indije v zadnji vojni in utemeljeval na tej osnovi njen realni interes glede splošnega miru. Veliko pozornost je vzbudil s svojim govorom ukrajinski delegat Manuilskl, ki je posebej razpravljal o nažrtih Štirih velesil glede Primorske. V svojem govoru je poudaril, da bt po predlogih Sveta zunanjih ministrov Štirih velesil pripadlo Italiji del te dežele, v katerem živi 50.000 Slovenčev in komaj 21 ti- Le s takimi pogoji, ki upoštevajo gornje osnovne elemen-tr in zagotavljajo Trstu in nje-govi* okolici neoviran gospoda* • ski, socialni in kulturni razvoj, je Jugoslavija pripravljena pristati na natrt o internacionalizaciji Trsta. Vsaka drugačna rešitev je nesprejemljiva, ker ne izvira iz osnovne problematike tržaškega vprašanja, ampak predstavlja stvarno inter. vencljo od zunaj.- soč Italijanov. Vsakomur mora biti jasno, da taka meja ne more biti v skladu z narodnostnimi načeli. Poleg tega pa loči Trst od severnih predelov Pri. morske, ki jim je mesto postalo gospodarsko in upravno središče. Jugoslaviji se na ta način prizadeva huda krivica, enaka krivica pa zadeva tudi mesto samo, ker bo Jugoslavija v danem primeru prisiljena iskati drugo izhodišče na morje, kar nedvomho ne bo v korist tržaškemu mestu ne primorski deželi. Zatrjujejo, da je večina tržaškega prebivalstva italijanskega. Toda prav tako je res, da ni mogoče odvzeti neki deželi, ki ima neoporečno slovensko in hrvaško večino, njeno politično, kulturno in gospodarsko središče. Govornik je opozoril na gdanskl precedenčni primer. Cc bo konferenca pristala na internacionalizacijo Trsta, bo sproži, la vprašanie> ki bo izrednega pomena za gospodarski in politični razvoj vse dežele, namreč vprašanje tržaškega statuta. V tej zvezi je naglasil, da bi bilo treba resno preučiti carinsko unijo Trsta z Jugoslavijo, ki bi edina mogla pospešiti gospodarske od-nošaje med Trstom ter Srednjo Evropo in Balkanom. Preučiti bi bilo treba iz enakih razlogov udeležbo Jugoslavije pri vsem poštnem in letalskem prometu s Trstom. Isti razlogi nalagajo, da Jugoslavija predstavlja Trst v tujini. Le s tesno gospodarsko zvezo Trsta in Jugoslaviie bo mogoče izogniti se posledicam, ki bi jih drugače izzvala ločitev Trsta od zaledja, ter primorči k obuovi normalnih gospodarskih in političnih razmer v vsej deželi. Ukrajinski narod podpira zahteve jugoslovanskega ljudstva. Ukrajinski narod ve iz lastnih izkušenj, kako težka je delitev istega narodnostnega ozemlja v dva dela. Za ceno ogromnih izgub in silnih naporov vseh ljudstev ZSSR in vseh zaveznikov je Ukrajina končno dosegla popolno zvezo z Galicijo. Rešitev tega vprašanja je bila mogoča nazadnje spričo brat- skega sporazuma ZSSR in Poljske. Na osnovi enakega sporazuma s Češkoslovaško se je Podkarpatska unija lahko priključila k svoji pravi domovini. Primer združitve vsega ukrajinskega ljudstva je jasen dokaz, da lahko dva sosedna naroda prijateljsko rešita vsa vprašanja v zvezi s svojimi mejami. Ukrajina je bila napadena in. okupirana. Prizadejana ji je bila silna škoda. Nad 2 milijona hiš je bilo razdejanih, cela mesta in vasi so bila porusVme. Skoraj 2 milijona ljudi je bilo poUtih. Nacistični napadalec je Ukrajini povzročil celih 285 milijard rubljev škode. Ob upoštevanju dejstva, da se je u-krajinsko vprašanje spričo vzajemnega razumevanja vseh prizadetih nazadnje rečilo na tako pravičen način, je Manuilski nazadnje poudaril, je upati, da bo tudi mirovna konferenca v Parizu našla možnost, da zadovolji vse narode in izpolni vse njihove zahteve. Ni na-roda, je poudaril nazadnje, ni vojsko, ki bi hotela vojno. Vsi hočejo mir, vsi si prizadevajo, da si ga utrdijo. Naslednji govornik je bil načelnik belgijske delegacije Spaak, Poudaril je, da je Belgija zainteresirana predvsem na vprašanjih, ki zadevajo Nemčijo. Zagovarjal je mirovne predloge štirih velesil. Današnja seja plenuma se je zaključila ob 18.45. Prihodnja bo v ponedeljek. Resnica o slovenskem šolstvu V zvezi z zjavo ZVU objavljeno dne 25. 7. 1946. v «Gla-su zaveznikov* nam je Pokra jinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst poslal naslednje pojasnilo. Slovensko Ifndstvo t> Slovenskem Primorju, ki je bilo oropano svojih Sol za časa fašistične Ita lije, si je svoje Sole zopot priborilo v teku narodno osvobodilne borbe. V dokaz temu služi dejstvo, da je v Šolskem letu 19^-45 delovalo na osvobojenem ozemlju Slovenskega Primorja Z51 osnovnih šol s St,7 učitelji. S popolno osvoboditvijo Slovenskega Primorja se je šolstvo Se bolj izpopolnilo. Zato ni mogoče govoriti, da bi Zavezniška vojaška uprava odprla ali u-stanovila slovenske osnovne Sole v 84% slovenskih občin, nego ;t le prevzela 84% že obstoječih slovenskih Sol. Mislimo, da ni potrebno Se posebej poudariti, da je s tem Zavezniška vojaška uprava ■le izpolnita svojo dolžnost, ki ji nalaga funkcija začasnega upravitelja tega ozemlja. V Šolskem letu 1945-46 je delovalo v coni, ki je pod jurisdikcijo šolskega oddelka ZVU, 165 slovenskih ljudskih Sol s 418 učitelji. Nad 310 teh učiteljev je Zavezniška vojaška uprava priznala kot zadostno kvalificirane in jih zaradi tega plačevala. S teni je ide faeto» priznala obstoj in javno- pravni značaj slovenskih šol. Z odlokom z dne 11. julija 1946. pa je ZVU (štiri dni pred zaključkom šolskega letaj odpustila oelo vrsto slovenskih učiteljev z utemeljitvijo, da je bili odvzeta pravica Javnosti u šoli, na kateri so podu-revali. Pravica javnosti je bila odvzeta naslednjim šolam: Bar-kovlje, Skedenj, Kaiinara, Bazovica, Gropada, Padriče, Trebče, Opčine, Prosek, Kontovtl, Sv. Križ, Škofije, Božiči, Sv. Barbara, Plavje, Dolina. Boršt. Bicmanje, Domjo, Sempolaj, Solkan in Vrtojba. To je neizpodbitno dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati. Odlok, s katerim je bila odvzeta pravica javnosti nad 50% slovenskih šol in to tik pred zaključkom šolskega leta, pomeni hudo kršitev kulturnih pravic slovenskega ljudstva, ki ga ni mogoče smatrati drugače kot načrtno uničevanje ali vsaj oviranje razvoja slovenskega šolstva. Ena izmed alavnih kulturnih pridobitev civiliziranega sveta je pravica do brezplačnega osnovnega pouka. Odrekanje take pravice narodu pomeni kršitev teh kntturnih načel, ki nikakor ni v skladu z osnovami demokracije ,n enakopravnosti., Razlogi, ki jih navaja Zavezniška vojaška uprava ta navedeni nedemokratični ukrep, so deloma netočni ali pa imajo svoj izvor it v prvotni napačni osnovi sloven- skega šolstva s strani ZVU. Osnovno načelo demokracije je, da ima vsak narod pravico vzgajati svoje otroke tako, kakor sam hoče z upoštevanjem vseh njegovih bistvenih lastnosti. Kakor nam je znano, velja to načelo za angleške in. amerikanske Sole, pa najsi bile kjer koli na svetu. Zato ni mogoče zameriti slovenskemu ljudstvu v Primorju, če si želi, da se vzgajajo njihovi otroci v duhu borbe, ki je ustvarila iz slovenskega ljudstva narod borcev ne pa zopet v duhu tistih časov, ko so iz slovenskega ljudstva ustvarili narod hlapcev. Zavezniška vojaška uprava ni upoštevala teh načel in je odrekala slovenskemu ljudstvu kulturno avtonomijo. Se vrč, ZV J je dosledno odklanjala priznanje šolskih knjig in učnih načrtov, kakor si jih je želelo slovensko ljudstvo ter vsiljevala učne načrte, k% nasprotujejo slovenskemu narodnemu bistvu in omalovažujejo slovensko zgodovino v najtežjem razdobju narodno osvobodilne borbe. Zato je jasno iz za vsakega nepristranskega opazovalca očitno, da je Šolska politika Zavezniške vojaške uprave, v kolikor se tiče slovenskega Šolstva, največjem nasprotju s temeljnimi načeli demokracije in enakopravnosti. v Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst STAVKA NAMEŠČENCEV ACEGAT-a Proti krivicam in zlorabam Čez 20.000 demonstrantov nrotestira pred sedežem ZVU zaradi zaplembe živil Spričo plenjenja živil po civilni policiji je ogorčenje in razburjenje med tržaškim delovnim ljudstvom čedalje bolj naraščalo. Izjave polkovnika Bowmana na tiskovni konferenci niso nikakor mogle pomiriti prizadetih, ker so za ljudstvo važnejša dejstva kot pa razglabljanje o racioniranju živil, o zakonitosti itd. Ljudstvo je v svojem naravnem in prirojenem čustvu za pravičnost razumelo, da ga hočejo izigrati. Zato je odgovorilo s protesti, bilo plat zvona v Miljah in samo poskrbelo, da se je civilni policiji izjalovila zaplemba živil, nameščenci Acegata pa so stopili vče. z-aj opolnoči v stavko. V mnogih številkah našega lista smo že poročali o korakih odbora Acegata, o skupščini, o sestanku s polk. Smutsom, o pismu ipolk. Bovvmanu. Toda vse je bilo zaman, pri oblasteh so naleteli na gluha ušesa. Zato so delavci in nameščenci sklenili, da se poslužijo zadnjega sredstva — stavke. . Včeraj zjutraj so meščani zaman pričakovali vozov cestne železnice. Stavka je zajela vse nameščence. Niso stavkali le nameščenci Acegata. Tudi openski tramvaj je počival. V ladjedelnici Sv. Marka so stavkali v znak solidarnosti od 10 do 10.15 ure. Stavka je imela tudi svojo komično stran. Neznatna peščica krumirjev Acegata, včlanjenih v Julijskih sindikatih, je šla včeraj zjutraj pred prostore ZVU in hotela protestirati proti svojim stav-kujočim tovarišem. Ko pa je skupinica opazila, kako je pičla in kako se je osmešila, so se stavkokazi razšli Včeraj ob 19 uri so se nameščen, ci Acegata, včlanjeni V ES, sestali in razpravljali o položaju, ki je nastal spričo stavke. Sprejeli so vlogo, namenjeno ZVU. V tej vlogi so se enkrat obvestili ZVU o vzrokih stavke in poudarili krivično ravnanje civilne policije, ki pleni živila. Nadalje so poudarili, da je vse delovno ljudstvo v pokrajini izrazilo svojo solidarnost s protestno stavko in da so prepričani, da je solidarno z njimi tudi delavstvo po vsem svetu. Zato menijo, da je Aibanja povab jena k razgovorom za sprejem med ZN London, 3. VZN. — Tiranska radijska postgja javlja, da je vršilec poslov vrhovnega tajnika Združenih narodov Arkadija Scholev povabil albansko vlado, naj pošlje svojega zastopnika v New York, da se udeleži razgovorov o sprejemu Albanija v organizacijo Združenih narodov. Kuba predlaga odpravo veto Ncw York, 3. VZN. — «Reuter» je sporočil sinoči v new Yorku, da je kubanska vlada predlagala sklicanje »splošne konference* 51 držav, ki so članice Združenih narodov z namenom, da razveljavijo v listini Združenih narodov določilo, ki daje velesilam pravico veta. Kubanski predlog so dali na dodatni dnevni red sestanka glavne skup. Sčlne, ki bo prihodnji mesec. Laurenti na kongresu makedonske ljudske fronte Skoplje, 3. Tanjug. — Včeraj so slovesno otvorlli I. kongres makedonske ljudske fronte, kjer so zlasti poudarjali bratstvo makedonskega naroda z vstmi naredi Jugoslavije, kakor tudi odločno zahtevo po združitvi Trsta in Julijske krajine z Jugoslavijo ter zahtevo makedonskega naroda po pravici do samoodločbe. Razen številnih Jugoslovanskih delegatov so bili navzoči tudi dg-legat za Trst in Julijsko krajino Eugenio Laurenti, podpredsednik bolgarskega sobranja in tajnik odbora Otačcstvenega fronta Jurij Trejkov, predstavniki Jugoslovanske armade, Rdeče armade, delegati iz Pireja in Egejske Makedonije kakor tudi predstavniki makedonskih izseljencev v Bolgariji. Ob otvoritvi je govoril minister Frol, predstavniki ljudske fronte raznih republik, podpredsednik bel- ganskega sobranja Trejkov, pred-stavn.k izseljencev Egejske Makedonije KeremecijeV in predstavnik Julijske krajine Laurenti. Laurenti je v italijanščini pozdravil navzoče v Imenu tržaških protifaš stov. «T1 naši pozdravi so hkrati naša zaobljuba. Trst ne bo odjenjal od svoje borbe, dokler ne bo priključen Titovi Jugoslaviji ln ne bo priznal nobene druge rešitve, ki bi jo sprejela mirovna konferenca. Najboljši sinovi Trsta so krvaveli za njegovo osvoboditev skupno s svojimi jugoslovanskimi brati. S tem se je ustvarijo neločljivo slovansko-Italijansko bratstvo, ki je steber miru in napredka. Ves svet b( moš-al vedeti, da so naše meje tam, kamor je dospela Jugoslovanska armada. Naša domovina šega do tod, do koder so prelivali kri naši borci.* Seja posvetovalnega sveta za Italijo Rim, 3. VZN. — Drugega avgusta je bila 55. seja posvetovalnega sveta za Italijo pod predsedstvom namestnika francoskega zastopnika Georgesa Balay. Ostali navzoči člani sveta so bili: Constantine Va-tikiotty (Grčija), polkovnik V. Sav-ko (ZSSR), sir Noel Charles (Velika Britanija), John L. Goshin (Združene države) in dr. Slavko Sinodlaka (Jugoslavija). Kontraadmiral Ellery W. Stone je predložil svetu poročilo o zadnjih političnih dogodkih v Italiji. Razprava zaradi potopitve francoskega brodovja Pariz, 3. . VZN — Predsednik francoskega vrhovnega sodišča Louis Nogucrez je objavil, da se bo 12. avgusta pričela razprava proti francoskim admiralom, ki so odgovorni za potopitev brodovja v Toulonu novembra meseca 1942. Kakor je znano, bi se bila morala razprava pričeti 29. julija, toda stavka porotnikov v znak protesta proti milj kazni, ki so jo odmerili bivšemu riiinistrskemu predsedniku Flandinu, je sodišče prisilila, da je razpravo odložild. Načrt za francosko ustavo Pariz, 3. AFP. — Komisija za sestavo ustave je včeraj končala svojo delo. Načrt, ki je bil z referendumom z dne 5. maja odbit, so bili podpirali komunisti in socialisti proti MRP’ in starim strankam tretje republike. Novi načrt podpirajo socialisti in MRP, izvzemši komuniste, in se precej razločuje od načrta z dne 5. maja. Sploine volitve v ZDA bodo 5. novembra Washington, 3. VZN. — V Spodnji zbornici so začasno odložili 79. kongres Združenih ameriških držav. Nov kongres se bo sestal meseca januarja po splošnih volitvah, ki se bodo vršile 5. novembra; te volitve se tičejo celotne poslanske zbornice. stavka dosegla svoj namen ln so sklenili, da se vrnejo v soboto opolnoči na delo. Končno še enkrat protestirajo proti plenitvi živil in zahtevajo, da se živila čimprej vrnejo delavstvu, ki je njih edini upravičeni lastnik. V nasprotnem primeru se bo skupščina ponovno obrnila na vse delavstvo Julijske krajine, da jo podpre v njenih zahtevah in bo ponovno apelirala na solidarnost delavstva vsega sveta, da bi se spoštovale pravice delovnega ljudstva. Demonstracije pred ZVU T ,S, 5 Ob 19.30 se je na trgu Malta pred sedežem ZVU zbrala velika množica delovnega ljudstva, med katerimi je bilo zlasti mnogo tramvajskih nameščencev. Zastopniki Acegata, tovarne strojev, arzenala in vseh drugih tovarn in podjetij so prinesli protestne resolucije, katerih »e je nabralo nad 35. Ob 20.30 je delegacija treh delavcev šla na sedež ZVU. Ker je bil polk. Bow-man odsoten, jo je sprejel neki častnik. Dejal je delegaciji, naj se vrne v torek, ko jo bo sprejel polk. Bovvman. Razvila se je mogočna povorka, ki je krenila po glavnih mestnih ulicah in prepevala borbene pesmi. Ko je prišla na trg Garibaldi, je množici spcgovoril neki tovariš iz Acegata. Zahvalil se je vsem za izkazano solidarnost in dejal, da je ta manifestacija odločna zahteva po vrnitvi zaplenjenih živil. Dejal je, da mora ljudstvo braniti svoja živila, kot so jih branili tovariši v Miljah. Končal je svoj govor z besedami: »Ostati moramo združeni, da se bomo lahko uspešno upirali tej plenitvi živil. Danes smo še enkrat pokazali svojo enotnost in politično zrelost. Manifestirali smo mirno in disciplinirano ln bomo še dalje manifestirali, ker noč-emo dopustiti, da bi se nam dogajale krivice in zlorabe.* Množica je burno ploskala tovarišu, nato pa se podala pred krožek Rinaldi. Prišla sta dva kamiona civilne policije, ki je' blokirala vse dohode v ulico Caprin. Množica je medtem vedno bolj naraščala, čeprav so prihajali novi kamioni civilne policije. Ljudstvo je‘ manifestiralo proti civilni policiji in po. novno skandiralo: tatovi, tatovi sladkorja naših otrok. Agent i?.. 1979 je potegnil iz žepa samokres. Takoj je interveniralo več delavcev in tudi en agent civilne policije, da bi preprečili kako nepremišljeno dejanje. Kljub temu pa Je ta agent nekajkrat izstrelil. Agent št. 0798 je streljal v zrak, toda vse to ni preplač.lo ljudstva, ki je še nadalje prepevalo partizanske pesmi in vzklikalo proti civilni policiji. Okoli 22. ure se je ljudstvo samo razšlo. Demonstracije niso bile dovoljene. Policija zopet zaplenila iivila delavcem Včeraj zvečer ob 19.30 uri je neka patvulja civilne policije Julijske krajine skupno z oddelkom ameriške vojaške policije izvršila preiskavo v neki delavnici ladjedelnice Sv. Marka. Na povelje poveljnika ameriškega oddelka so zaplenili v delavnici 200 kg masti v zabojih ln 500 že izdelanih zavojev z 100 do 600 gr masti. Nadalje so zaplenili 1 ciklostil ln 3 tehtnice. 4 delavce so aretirali. General Morgan trdi, 'da ni tatvin Washlngton, 3. VZN. — General Morgan, vrhovni zavezniški povelj-rik v Sredozemlju, je poslal pismo glavnemu ravnatelju ustanove UN-RRA, v katerem zatrjuje, da se trditve La Guardie, po katerih naj bi v Trstu kradli blago ustanove UNRRA v vrednosti milijon dolarjev, «ne ujemajo z resnice*. Besedilo pisma generala Morgana je objavilo ameriško zunanje ministrstvo. ^ ,i. Spopadi v Tržiču v odgovor nenehnim Izzivanjem Jullisklh sindikatov Zadnje dni so pristaši Julijskih sindikatov v triiških ladjedelnicah na vse načine izzivali delavce, včlanjene v Enotnih sindikatih, Obrekovali so jih, skušali razbiti njihovo enotnost, ki se je tako živo pokazala. v zadnji stavki, hoteli so jih prisiliti, naj izjavijo, da so stavkali pod pritiskom in naj zaprosijo za podporo. Krumirski sindikati so tudi organizirali oborožene tolpe, trgali stenčase Enotnih sindikatov ln končno izobesili svoj tovarniški stancas, pri katerem so na naio-studnejši načih klevetali napredno delavstvo. Vse to je silno razburilo in ogorčilo antifašiste, ki niso mogli več vzdržati svojega gneva in so dali tem izzivačem primeren odgovor. V petek okoli 12.30 so delavci vdrli v prostore tovarniške komisije Julijskih sindikatov in jih popolnoma razdejali. Pri tem pa so pokazali vso svojo moralno višino, saj j? neka skupina delavce/ Izro-Vki pozni ku denar, ki so ga našli v blagajni. To dejanje ogorčenega delavstva naj bo v opomin vsem onim, ki so odgovorni za ščuvanje in vrsto napadov proti delavstvu triiških ladjedelnic. Ti gospodje bi se morali zavedati, da je fašizmu za vedno odklenkalo. V j>etek ob 14. uri je tudi veliko število delavcev vdrlo v ravnateljstvo tovarne Solvay in preteplo razne eksponente Julijskih sindikatov. Delavstvo v tej tovarni je bilo že delj časa ogorčeno zaradi spletk Julijskih sindikatov. Ko je večina delavstva zahtevala, naj se izplačila vrše ob sobotah so krumlrakl sindikati intervenirali in stvar onemogočili. Kasneje so člani Enotnih sindikatov zahtevali predujem na trinajsti mesec plače, toda tudi to njihovo zahtevo »o Julijski sindikati sabotiral!.' Končno je delavstvo zahtevalo, naj se iz tovarne odstrani civilna policija, Julijski sindikati pa so vztrajali na tem, naj policija ostane. Vse to je delavstvo razkačilo, in ni reto nič čudnega, če je tako energično obračunalo s temi iz dajalci delavskih interesov. 4. avgusta Delavci so zmagali Pismo g. Bovvmanu Enotni sindikati so nam poslali pismo v katerem odgovarjajo na izjave polk. Boivmana na zadnji tusfcoimj konferenci. Zaradi pomanjkanja prostora prinašamo pismo v izvlečku: Qdgovori polk. Bourmana zastopnikom tiska so silno čforbili delovno ljudstvo. Iz teh odgovorov sklepamo, da delavci in njihove pravice za g. polkovnika prav nič ne pomenijo. Popolnoma je odkril protidelavski in protidemokratični značaj politike ZVU na naSem o-zemlju zlasti tedaj, ko je trdil, da so kmetje s podaritvijo teh Sivil krSili zakone o racšoniranju in zakone, ki urejajo uvoz na to področje. Kmetje so si odtrgali ta Sirila od ust in jih poslali stavkajočim delavcem. Ta solidarnost med kmeti in delavci, ki je tako močno utrdila njihov blok, pa ni po godu ZVU in njenemu predstavniku, ker predstavlja resnično borbeno demokratično silo, ki je pokazala, da se zna odločno boriti proti vsem oblikam reakcije v naSi coni. Ker je ZVU nasprotna delavstvu in njegovemu napredku, mu skuša na vse načine Škoditi in hočs prikazati pomoč kmetov delavcem v najslabSi luči. Pri tem se sklicuje na razne juridične formule, ki pa jih uporablja le v Škodo delavcev. ZVU Se zdi morda bolj logično, da ničesar ne ukrene proti črnoborzijancem in dopuSča, da se črna borza vedno bolj razraSča. Ta črna borza seveda ni nemoralna, nemoralna je le pomoč kmetov stavku-jočim. Toda ZVU naj ve, da je kmečko ljudstvo stalno dobavljalo hrano garibaldinoem in partizanom in da je in bo vedno pomagalo delavcem. Polk. Bourman je tudi dejal, da je referent za kmetijstvo tov. Kumis epoveročil znatne izgube tivil in da v sedanjem pololaju ni mogoče povzročiti večjega zločina». Sindikalna organizacija je prej samo sumila, sedaj pa je prepričana, da je obsodba tov. Fumisa politična obsodba, ker je ZVU hotela kaznovati zaščitnika pravic kmečkega ljudstva in po njem našo sindikalno organizacijo. Kar se Uče vojaSke kontrole v ladjedelnicah, ni bila uvedena zaradi nemirov, ampak je imela namen razbiti enotnost in ohromiti borbenost delavstva, spraviti ob ugled njihove tovarniške odbore in preprečiti svobodno sindikalno delovanja v ladjedelnicah. Toda de-lavoev ni preplašil noben ukrep ZVU. Kljub vsem prepovedim so splovili motorni splav, na katerem je ponosno vihrala delavska zastava. DelavtA so kljub ukazom polk. Fodena nadaljevali svojo borbo. In zaradi te odločne borbe je morala ZVU preklicati svoje vojaSko nadzorstvo v ladjedelnicah. 0 TATVINAH UNRRINEGA BLAGA Zločinec Bacolis oproščen Včeraj zjutraj Jo končno prišlo na razpravi Bacolis do govora obtožbe In nato obrambe. Tožilec Pinchfrlo Je imenoval to razpravo »proces intrig* ter razdelil obtožbo na tri delo. Trdil Jo, da so aretacija emisarja Podesti, ovadba Don Marža rija in Mlanija dokazane, prav tako aretacija Vlel-metl-Jeve, medtem ko ni mogoče dokazati aretacije prof. Rocco Laurija in Mačva za. Zahteval Je za Bacolis enajst lst zapora zaradi kola boracionizma. O nadaljnjem poteku bomo de poročali. Po zaključku redakcije smo prejeli vest, da je Ml zločinec Bacolis oproščen se« Podaljianje delovanja porotnega sodišča ZVU Je danes objavila, da bo Izredno porotno sodišče, ki so ga ustanovili na podlagi proglasa St. 5 za kaznovanje okupatorskih sodelavcev, delovalo do 8. novembra t. L Javni toHleo istega sodišča bo lahko predložil tozadevne ovadbe do 81. fc m. General Morgan Je 3. avgusta zanikal, da bi zavezniške vojaške sile izvršile zlorabe v škodo Unrrinlh pošiljk v Trstu. Fiorello La Guar-dia pa je poslal glavnemu zavezniškemu stanu v Italijo oster protest zaradi tatvin ter izjavil tudi, da so majhne in velike tatvine tako brez-hittlo organizirane, da je nemogoče, da bi bile izvršene brez vednosti sil, ld imajo nalogo, da pazijo na blago. Dobaye Unrre gredo v Jugoslavijo, Avstrijo in Češkoslovaško. La Guardia je zato zahteval, da pošljejo v tržaško pristanišče o-borožene straže teh držav, da vrše nad pošiljkami policijsko nadzorstvo. Z ozirom na zanikanje g. polk. Bowmana in generala Morgana, da bi bilo prišlo do večjih tatvin — jo treba ugotoviti da so pojmi o količini pač različni. Lahko bi imeli za neznatno količino tudi vsa živila, ki jih danes n. pr. vsebuje Trst... Zato bi se ne hoteli ustaviti na več ali manj osebnih pojmih o »velikih* ali «ogromnih», »majhnih* ali »neznatnih* tatvinah. Navedli bi samo nekaj dejstev, poleg že objavljenih ki'pričajo da TATVINE SO. Oznako številk za velike ali majhne pa radi prepuščamo vsakomur po osebnem okusu. Kamion 240549 so našli 25. julija z razbitimi plombami pri tržaški glavni postaji. Manjkalo je 9 zabojev konzerviranega mesa s skupno količino 200 kg. Voz 11739 so našli ravnotako z odstranjenimi plombami pri tržaški postaji. Manjkalo je 21 Unrrinih poštnih paketov za Jugoslavijo. Druga vreča je bijfL po škodovana in je manjkalo vsega 500 kg blaga. — To so samo malenkostne podrobnosti. O zadevi ukradenega sladkorja, ki so ga našli v zastavljalnici in o drugih »ocvirkih* poslovanja tukajšnje varnostne službe, ki sicer tako velikodušno razpolaga z motoriziranimi sredstvi proti antifašistom — o vsem tem bomo o priliki še poročali.« Uspehi na slovenski nižji srednji šoli v Gorici Minulo šolsko leto so uspešno izdelali sledeči učenci in učenke: I. a razred: Boltar Marija, Ccj Emilija, Cijan Zorka, Cuk Cvetka, Faganel Mihaela, Frančeškin Majda, Gabrijelčič Judita, Gomišček Marta, Gorjan Katarina, Gorkič Jožefa, Jug Martina, Kolavčič Marija, Lašček Ervina, Lokateli' Božena, Mlakar Božena, Obljubek Marta, Pahor Klavdija, Pavletič Ema, Pctejan Marica, Pušnar Lidija, Silič Metoda, Silič Marija. Tomšič Olga, Urbančič Alojzija, Vuga Adrijana, Vuga Valerija, Zavrtanik Jordana. I. b razred: Bratuž Lidija, Bregant Vilma, Colja Albina, Cefarin Marija, Ceščut Terezija, Ferligoj Valerija, Gorjan O-tilija, Kuštrin Sonja, Madon Vida, (Dalje prihodnjič) Enotni sindikati bodo kos novim nalogam Seja cTrektlvnega sveta kovi n a rje v Pretekli ponedeljek Je bila seja novega direktivnega sveta kovinarjev, ki ga je izvolila skupščina 30. junija t. 1. Tovariš Zuder, tajnik sveta, Je podal izčrpno poročilo, ki ga objav, ljamo v kratkem izvlečku. Orisal je dogodke po 30. juniju, splosno stavko, izprtje ladjedelnic v Trstu in Tržiču itd. Splošna stavka je pokazala, kako velika sila in moč vejeta iz solidarnosti med tovarniškim in kmetskim delavstvom. Proglas, da je stavka nezakonita, ni uspel zmanjšati doseženih uspehov. Enotni sindikati so izJli okrepljeni in utrjeni iz stavke, ki je imela tako velik odmev v svetu. Tega se nasprotniki dobro zaxedajo, še bolj pa se bodo o tem prepričali v bližnji bodočnosti. Izprtje, ki ga Je proglasilo ravnatejstvo CR-DA, Je til doslej najbolj ponesrečen manever g. Cosulicha. To pa tem bolj, ker ni bilo nobenega tehtnega razloga za ta ukrep. Zato se kovinarji začudeno sprašujejo, zakaj je ZVU proglasila stavko za nezakonito, ko so delavci vendar hoteli s tem le ščititi svoje sindikalne sedeže in protestirati proti pustošenju prostorov svojih organizacij. Po drugi strani pa ZVU ni proglasila izprtje ladjedelnic za ne. zakonito. Nato Je govornik osvetlil popolni neuspeh enourne stavke, ki jo Je OD DO Kozana POGREB PARTIZANSKEGA BORCA Dne 25. julija t L so v Kozani spremili k zadnjemu počitku bivšega partizanskega borca Rejo Franca, ki se Je smrtno ponesrečil z e-lektrično strujo. Slovensnega pogreba so’se udeležili v velikem številu bivši briški partizani ter ostalo ljudstvo. Dekleta in fantje so nosili številne vence. Biljanaka godba je Igrala žalne koračnioe. Pokojni tovariš je bil eden izmed prvih briških partizanov. V partizanske vrste je odšel s prvo skupino Kozančanov. Najprej je bil pri L Soškem odredu, pozneje pa v Briško-Beneškem o dredu. Sveto pri Komna PIONIRSKA EOLSKA PRIREDITEV Vaški pionirji so ob zaključku šolskega leta priredili lepo predstavo in pokazali, da imajo poleg veselja za učenje tudi veselje za kulturno prosvetno delo. Ze ves mesec so se vneto pripravljali za nastop. Vadili so se v enodejanki »Naša deca*. Razen tega je bila na programu tudi igrica »Vesna*. Nestrpno so pričakovali dan nastopa. Po deklamacijah so zapeli dve pesmi in zaključili prireditev s himno »Hej Slovani*. Uspeh pri tem skromnem začetku Je dal vaškim malim pionirjem vzpodbudo za nadaljnje delo. Idrija ZBOROVANJE ZENA Dne 31. julija t. 1. se je vršilo v prostrani dvorani mladinskega doma v Idriji zborovanje žena. Zbranim je tov. Aljančič govoril o ob-novj in o borbi za gospodarsko neodvisnost. Dejal Je, da se 'je v teku prvih dveh mesecev Titovega tekmovanja, vrednost podeljenega kredita ter vrednost izvrsVncga detla povečala za dvajsetkrat, to je na 32 milijonov lir. Na tem zborovanju so idrijske žene sklenile, da sp bodo v tednu obnove in v teku zadnjega meseca Titovegg tekmo, vanja lotile dela s podvojeno silo in da bodo obenem v ta namen zbirale tudi prispevke. Poleg tega so žene sprejele na počitnice devetdeset otrok iz Trsta in Tržiča, pripomogle k ustanovitvi počitniške kolonije v Kanomlji in spravile mnogo drugega dela. Zene so z za- dovoljstvom sprejele vest, da bo pokrajinski zavod za zavorovanje delavcev in nameščencev poslal na svoje stroške 80 idrijskih otrok na počitnice k morju. Iz vsega tega je razvidno, da se ljudska oblast s pomočjo množičnih organizacij zanima za socialni in zdravstveni položaj prebivalstva, zlasti pa mladine. P. V. Dol pri Doberdobu ZAKLJUČNA SOLSKA PRIREDITEV Ob zaključku Šolskega leta so imeli vaški pionirji kulturno prireditev, ki je dobro uspelo. Pod vodstvom nčitelja Sakside so se s trudom in veseljem naučili lepe igre. Razen tega so sami izravnali prostor ia. postavili oder. Vse so lopo okrasili z zelenjem. Na dan prireditve se je zbralo precej občinstva, ki je z največjim zanimanjem sledilo igri, recitacijam in petju partizanskih pesmi. Vaški malčki so se dobro postavili v šoli in tudi na kulturno prosvetnem polju. Mnogo zaslug za vse to ima učitelj. Od čistega dobička 1.200 lir so dali 1.000 lir za otroške kolonije, 200 Ur pa za »Dijaško matico*. O-stalih 390 lir, ki so Jih nabrali pri zabavi, eo poklonili »Dijaški matici*. S tem so mali pionirji pokazali, da se zavedajo važnosti šolskega pouka tn dela na kulturnem polju ter da so čeravno še mali, pripravljeni pomagati potrebnim. K. Trat NOVI USTANOVNI ČLANI ^ »DIJAŠKE MATICE* Primorsko ljudstvo se zaveda velikega poslanstva »Dijaške matice*. Zato pristopa k njej vedno več rednih in podpornih članov. Zadnje čase so k »Dijaški matici* pristopili kot ustanovni člani: Mostni osvobodilni svet ;fa Trst, Zveza antifašistične mladine Julijske krajine na Opčinah pri Trstu, Okrajna nabavljalna in prodajna zadruga v Postojni, tov. Anton Pertot, trgovec v Trstu, tov. Zora Cok z Opčin pri Trstu, tov. Miro Srebotnjak iz Lokve. RADIO TRST II. NEDELJA, 4. AVGUSTA 7 Jutranja glasba; 7.25 koledar; 7.30 poročila v ital.; 7.45 poročila v slov.; 9.30 kmetijsko predavanje; 10 prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 10.15 pridiga v slov.; 10.30 nadaljevanje prenosa sv. miJe od sv. Justa; 11 nedeljski glasbeni spored; 12 klasična glasba; 12.30 slovenske melodije; 12.45 napoved časa, vesti v slov.; 13 poročila v ital.; 13J5 Kay Kavendish pri klavirju; 13.30 slovenske pesmi; 14 napoved časa, vesti v slov.; 14.05 kmetijsko predavanje; 17.30 otroška ura; 18 simfonična glasba; 19 predavanje: Janko Kersnik; 19.15 vesela ura; 19.45 plesna glasba; 20 napoved Ca. sa, vesti v slov.; 20.15 sporočila v ital.; 20.30 operna glasba. hotela organizirati Delavska zbornica v protest proti pariškim sklepom. Medtem ko je mogoče razumeti razloge, ki so dovedli k temu Italijansko splošno zvezo dela, je treba ugotoviti, da je v Trstu položaj popolnoma drugačen. Tu so vedno obstajale bele in rumene zbornice, ki so imele nalogo razdvajati delavstvo v njegovih ekonomskih zahtevah teh so se pri tem posluževale nacionalističnih momentov. Borba proti tem krumirjem in ovaduhom se vztrajno nadaljuje in Enotni sindikati nudijo še enkrat iskrenim demokratom priliko, da izberejo pravo pot predvsem spričo novega peložaja, ki bo nastal z rešitvijo tržaškega vprašanja. Enotni sindikati nadaljujejo svojo premočrtno pot, medtem ko so Julijski sindikati s' svojo nacinalistično linijo popolnoma pogoreli. Po vseh velikih in razburkanih dogodkih nadaljujejo ES svoje vztrajno delo in so ga še pospešili. Sindikat kovinarjev se vedno bolj krepi, ker se vpisujejo vanj vedno novi člani. Zato bo tudi kos novim nalogam, ki ga čakajo, in bo še odločneje branil pravice delovnega ljudstva na splošno in se vztrajno boril za izboljšanje življenjskih pogojev svojega članstva. Pevskemu zboru JA prepovedan prihod v Gorico Prepoved povzročila burno demonstracijo Za 2. avgusta zvečer je bil napovedan v Ljudskem domu v Gorici pevski zbor Odreda JA. Prišla je velika množica Goričanov in okoličanov, dvorana v Ljudskem domu je bila slavnostno okrašena in dekleta so prinesla cele košare cvetja in sadja za svoje priljubljene borce. Ob 21. uri pa je prispela nenadna vest, da so borcem iz Odreda, ki spada pod XIII. zavezniški korpus, prepovedali prihod v Gorico. Med občinstvom, ki je med tem že kupilo vstopnice, je bilo tudi znatno število zavezniške vojske. Ko je slišala za prepoved, je množica pričela ogorčeno protestirati proti takemu zapostavljanju jugoslovanske vojske. Ljudje so bili razkačeni posebno zato, ker ima zavezniška vojska v Gorici celo vrsto zabavišč ter j9 v nasprotju s tem čutila v prepovedi prihoda jugoslovanskih borcev v Gorico očitno krivico. SpohjodJia m Zahvala Odbor kulturnega krožka »Chlml-ci» v Trstu se zahvaljuje vsem članom ln simpatizerjem, ki so se 27. 7. t. 1. udeležili otvoritve krožka. FIZKULTURA in' ------ M ' Tnmlr z* pokal ‘Delavske enotnosti* Ker b« Je na turnir sa pokal »Delavske enotnosti*, ki se je pričel včeraj, priglasilo večje število enajstorlc tovaren ln kulturnih krožkov, so razdelili tekmovalce na dve skupini. V skupino A spadajo: Roianese, Zadruge, Sv. Marko, Col, Redivo, Rafinerija, Dugolin, Rocol in Kraljič; skupina B: Pisoni, Co-stalunga, Frausln, Rinaldl, Monte-bello, Kavčič, Ponzianina, Gaslini in Cebulec. Moštva ne bodo v tem turnirju odigrala povratnih tekem. Prvi dve klasificiram moštvi vsake skupine bosta odigrali finalne tekme za prvo, odnosno tretje mesto za prejem dvoletnega nezaporednega pokala in značk za finaliste. Vrstni red tekem je tale: skupina A: II dan: Sv. Marko - Roianese, Redivo - Dugolin, Col - Raffineria, Zadruge ne Igrajo; III dan: Roianese . Redivo, Col - Rocol, Rafflne-ria - Dugolin, Kraljič - Zadruge, Sv. Marco ne igra; IV dan: Roianese . Col, Dugolin - Kraljič, Rocol - Raffineria, Zadruge - Sv. Marko, Redivo ne Igra; V dan: Dugolin - Roianese, Zadruge - Rocol, Kraljič - Raffineria, Redivo . Sv. Marko, Rocol ne igra; VI dan: Roianese - Raffineria, Sv. Marko -Kraljič, Zadruge - Dugolin, Redivo-Col, Rocol ne igra; VII dan: Rocol-Roianese, Redivo - Kraljič, Sv. Marko - Raffineria, Zadruge . Col, Dugolin ne igra; VIII dan: Kraljič-Col, Redivo - Rocol, Sv, Marko -Dugolin, Raffineria - Zadruge, Roianese ne igra; IX dan: Roianese -Kraljič, Dugolin - Col, Sv. Marko-Rogol, Redivo - Zadruge, Raffineria ne igra. Skupina B: II dan: Pon- zianina - Costalunga, Gasilni - Pisoni, Cebulec Kavčič, Frausin -Montebelio, Rinaldl ne igra; III dan; Frausin - Cebulec, Gaslini -Costalunga, Pisoni - Kavčič, Mon-tebello . Rinaldiv Ponzianina ne igra; IV dan: Costalunga . Cebulec, Montebelio - Pisoni, Kavčič -Frausin, Rinaldl - Ponzianina, Gasilni ne igra; V dan: Pisoni . Costalunga, Frausin - Rinaldi, Montebel-lo - Kavčič, Ponzianina . Gasilni, Cebulec ne igra; VT dan: Costalunga - Kavčič, Montebelio - Ponzianina, Rinaldl - Pisoni, Gaslini -Cebulec, Frausin ne igra; VII dan: Frausin . Costalunga, Gaslini -Montebelio, Kavčič - Ponzianina, Cebulec - Rinaldi, Pisoni ne igra; VIII dan: Cebulec . Montebelio, Frausin - Gaslini, Pisoni - Ponzianina, Rinaldi . Kavčič, Costalunga ne igra; IX dan: Montebelio - Co-stalunga, Pisoni - Cebulec, Ponzianina - Frausin, Rinaldi - Gaslini, Kavčič ne igra. TEKME V ISTRI Novi grad - Umag 3-2 Minulo nedeljo sta v Novemgradu odigrali nogometno tekmo moštvi Novegagrada in Umaga. Domačini so s svojo odločnostjo premagali moštvo Umaga, ki je zelo borbeno in eno Izmed najboljflh v pokrajini. Tekma je bila zanimiva. Za No-vigrad so zabili gole Verglnella (30’ prvega polčasa), Tujak 16’ drugega polčasa) )n ponovno Verginella (35’ drugega polčasa). Med najboljšimi igrači gostov so bili branilci, zlasti pa Zaocharla. Dobro so se postavili vsi igrači Novega-grada. Sodnik ni bil vedno nepristranski. Zmagovito moštvo: Stan-čič, Culič in Dusič, Legovič, Sajn In Vlsintini, Derinti (Varin I), Tu-jag, Vergnella, Varin II in Cade-naro. Danes bo moštvo Novegagra-da lahko pokazalo, da enajstorico Umaga n; , premagala slučajno. Srečalo se bo z moštvom pailizan-ske brigade. v TEKME V SVETU Nov svetovni ženski rekord Haag, 3. — Danska plavalka Nel Van Vliet, ki je 28. julija tega leta zboljšala svetovni rekord na razdalji 100 m prsno v času 1T9”/10, je včeraj znova zboljšala rekord v času 1’19". • VESTI IZ SVETA Carnera v Ameriki New York, 3. — Dne 29. julija t. 1. zjutraj je prispel na letališče »La Guardia* v New York Prlmo Carnera, bivši svetovni boksarski prvak najtežje kategorije, pričakali so ga običajni radovedneži, podjet. nik Billy Harris in skupina novinarjev. Njim je Carnera izjavil: »Pravi namen mojega potovanja je urediti vse potrebno, da bi cim-prej dobil ameriško državljanstvo. Sit sem vsega tega, kar se dogaja tam v Evropi*. Carnera bo po podelitvi državljanstva omogočil tudi prihod ženi ln dvema otrokoma. Drugemu novinarju, ki ga je vprašal, zakaj je tako suh, je Carnera odgovoril: »Nisem kriv sam, saj sem sedem let živel na živilske nakaznice*. Dodal Je, da se je končno odločil zapustiti boks, čeravno bo v prihodnjih šestih mesecih na-stapll v nizu srečanj v rokoborbi antičnega stila. OBJAVE KULTURNI KROŽEK »CHIML CI» V TRSTU. ObvesVamo, da bomo v najkrajšem času ustanovili pri tem krožku žensko in moško sekcijo košarke. Vpisovanje se vrš( pri tajništvu krožka vsak dan od 8 do 12 ure ia od 16 do 20 ur«. Prireditve, predavanja in sestanki PEVSKI ZBOR »ROTA* IN »ZMAGA* (KULTURNI KR02EK »ZMAGA* (KULTURNI KORZEK »PREŠEREN*) vabita na koncert ob obletnici njunega obstoja, ki bo danes ob 17. uri v gostilni »Bacco*, Zgornji Kolonkoveo pri Trstu. Na programu je vokalni ln godbeni konkert, prireditev, srečolbv, igr«, ■šaljiva pošta s kraljico veselice in ples na prostem. Vabljeni vsi! KULTURNI KROŽEK »CHIMI-CI» V TRSTU obvešča člane in članice mestnih kulturnih krožkov, da je na sedežu krožka v ulici Contl 11 v Trstu vsako sredo, soboto in nedeljo zabava na prostem. Pričetek ob 20.30 url, zaključ-ek ob 24. uri. Vpisovanje v ta krožek se vrši vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure. MLADINA IZ VASI GROCANE-PESEK priredi danes ob 16. uri na Opčinah pri Trstu javni ples na prostem. Vabljeni vsi! USTANOVNI OBČNI ZBOR RK RDEČEGA KRIZA ZA KOLON. KOVSKI OKRAJ. Jutri 5. t. m. ob 21. url bo v društveni gostilni »Soči* ustanovni občni zbor RK za kolonkovski okraj. Vabljeni vsi! Šolstvo DIJAŠKA KOLONIJA V MOKRICAH (SLOVENIJA). Vsi dija-ki In dijakinje, ki so bili po zdravniškem pregledu sprejeti v dijaško kolonijo v Mokricah, naj se zglasijo z vso opremo v torek 6. t. m. ob 6. uri zjutraj na glavni postaji v Trstu. Starejši, predvsem oni, k( so rojeni leta 1930 ln 1931, naj prinesejo s seboj tudi krstni list alt kak drugi dokument kot dokazilo, da še niso dopolnili 18. leta starosti. Kolonije PRIHOD OTROK IZ POČITNIŠKIH KOLONU. ObvesVamO star-še.otrok, ki so v poletnih kolonijah, organiziranih od Odseka za socialno skrbstvo pri MOS-u, da se bodo otroci vrnili domov ln sicer: 1. iz Brd (Kojsko): danes 4. t. m. ob 16. url. Vabimo starše, da pridejo ob 16. uri po svoje otroke v Dom pristaniških flelavcev v Trstu. 2. Iz Kamnika: jutri 5. t. m. v prvih popoldanskih urah. Starši naj pridejo po svoje otroke ob 14. uri v Dom pristaniških delavcev v Trstu. 3. Iz Herpelj: v torek 6. t m. ob 15.20 url na železniško postajo Čampo Marzio v Trstu. Starši naj pridejo po svoje otroke ob 15.20 na železniško postajo v Čampo Marzio v Trstu. Izleti IZLET NA TRIGLAV. Slov. planinsko društvo v Gorici namerava prirediti v soboto 10. Ln v nedeljo 11. avgusta t. 1. dvodnevni izlet v Triglavsko pogorje v dveh skupinah. Prva skupina izvežbanlh in sposobnih planincev absolvlra vrh Triglava, druga skupina pa le manjše ture v okolici Trente. Za obe skupini je prevoz s kamionom v soboto rano zjutraj Iz Gorice do Na logu, povratek pa v nedeljo zvečer po isti poti do Gorice. Zaradi dovoljenja za kretanje v obmejnem pasu naj se lnterescntje nemudoma prijavijo v trgovini Ro-llch, kjer dobijo Se nadaljnja pojasnila. ZVEZA PRIMORSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV V TRSTU javlja, da si mora vsak član preskrbeti za izlet na Triglav, ki bo 10. in 11. t. m., izkaznico lastnega planinskega društva. Društva, ki še nimajo lastnih izkaznic in žigov, naj se obrnejo na ZPPD v Trstu, ul. Carducci 6, n. Za vstop v obmejno cono so potrebna še druga potrdila. Vsi udeleženci izleta na Triglav iz Trsta naj se zglase do 6. t m. v ul. Carducci 6, informativna pisarna. Podrobna navodila sledijo. Enotni sindikati SINDIK. KOVINARSKE STROKE javlja, da bo jutri ob 19. uri sestanek direktivnega sveta. SINDIKAT ŽELEZNIČARJEV javlja da bo danes ob 10. uri zjutraj v ulici Contl 11 (kulturni krožek »Ohlmici*) II. občni zbor Enotnega sindikata železničarjev. Vabljeni vsi železničarji! Prehrana Peka kruha z dodatkom mleka v prahu. Od 7. t. m. dalje bodo peki1 kruh z dodatkom mleka v prahu v razmeju 2%. Zato vabimo vse peke, naj dvignejo pri občinskem uradu za živilske nakaznice odrezke do jutri 5. t. m. Peki naj bodo točni, da bodo lahko pričeli nemudoma s peko kruha z dodatkom mleka v prahu. Občine Milje, Dolina in Sežana bodo. odrezke dvignile pri Pokrajinskem uradu za racionlra-nje v ulici Genova 9, I, soba št 6. Delitev kristalnega sladkorja za mesto Trst. Jutri 5. t m. bodo pričeli deliti kriatalnl sladkor za potrošnike mesta Trsta in sicer po 2 kg na osebo vsem potrošnikom do 4 leta in nad 65 let starim ter po 1 kg na osebo vsem potrošnikom od 4. do 19. let starim. Dne 17. t m. bo delitev zaključena. Cena 314 lir kg. Delttev mleka. Od torka 6. t m. do 15. t m. bodo potrošnikom tržaške občine, ki Imajo veljavne živilske nakaznice, delili sledeče količine mleka: 1. umetno dojenim otrokom do 1. leta 12 škatel shla-pelega mleka; 2. otrokom do 4. let 2 škatli shlapelega nšleka; 3. skupini od 4 do 65 let 1000 g mleka v prahu; 4. bolnikom 2 škatli shlapelega mleka in tri škatle kondenziranega mleka po 385 g; 5. nad 65 let starim pol litra sladkega rein-tegriranega mleka vsak drugi dan; 6. delavcem, ki so izpostavljeni nevarnosti zastrupitve 2 litra sladkega relntegriranega mleka za 14 dni pri mlekarski centrali v ulici Pascoll 10. Lastniki mlekarn naj v teku jutrišnjega dne dvignejo pri uradu za živilske nakaznice potrebne odrezke. Cene: shlapelo mleko 21.50 za škatlo, kondenzirano sladko mleko 100 lir za škatlo, mleko v prahu 23 lir za kg, reintegrirano mleko 42 Ur za liter. Avtobusi, vlaki In parniki PARNIK ZA MILJE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH. Vozni red parnika za Milje ob nedeljah ln praznikih Je ta-le: iz Milj proti Scalo legnami ob 7., 12.50 in 19. uri; iz Scalo legnaml proti Milju ob 7.30, 13.20 in 19.30 uri; iz Milj proti Trstu (pomol Pescheria) ob 8.15, 11.30, 13.50 ln 20; li Trsta (pomol Pescheria) proti Miljam ob 9, 12.10, 14.30 ln 20.45. Ob slabem vremenu odpadejo odhodi ob 19. url iz Milj in ob 19.30 iz Scalo legnaml. Ugodnosti za delavstvo v Jugoslaviji Ljubljana, 3. Tanjug. — Centralni sindikalni odbor za Slovenijo je dal najboljšim delavcem in uradnikom ljudske republike Slovenije na razpolago znesek 300.000 dinarjev za plačilo dopustov. Centralni sindikalni odbor za Jugoslavijo je določil v ta namen znesek 117.000 dinarjev. Delavci in uradniki, ki jih bodo poslaU v zdravilišča, bodo uživali vse ugodnosti. Obnova v Bosni in Hercegovini Sarajevo, 3. - Tanjug — Vlada Bosne in Hercegovine Je izglasovala 140 milijonov dinarjev za obnovo porus'enih krajev. Ta kredit bodo razdelili med pokrajinske ljudske odbore po potre, bah. Načrt predvideva obnovo 13.050 hit," v Bosni in Hercegovini. Do sedaj 30 zgradili 2.758 hiš, 6.985 pa jih še gradijo. Tiskovna konferenza pri g. Bowmanu Urad ZVU »Public relations* je javil, da bo imel v torek ob 4 popoldne višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred Bovvman nd glavnem stanu ZVU v «Casa del popolo* tiskovno konferenco. Eksplozija mine na tramvajski progi Včeraj zjutraj ob 3,35 uri je na tramvajski progi blizu pokopališča pri Sv. Ani eksplodirala poljska mina, dvignila v zrak 1 m tračnice in poškodovala Žico za dovajanje struje. 7,rt«v ni bilo. Zvišanje plač po določilih obračana družinskih nakazil Nedavno so objaviU ukaz ZVU, ki prinaša nekatere spremembe ukaza, ki določa, za vse področje A osnovo in višino plač po določilih obračuna družinskih nakazil. Nov ukaz pravi: najvišja plača za nameščence in delavce, ki uživajo družinska nakazila, je sledeča: mesečne plače 6250 lir, polmesečne plače 3125 lir, tedenske plače 1562 lir, dnevne plače 250 Ur. Ukaz velja od L plačilne dob© po 27. juniju t. 1. Tafvine v Trsfu Tatovi so » pomočjo ponarejenih ključev vdrli v urad tvrdke Josip čepiazcr, v ulici Mazzini 32, katere ravnatelj je Bresciani Ivan. Odnesli so tri usnjene aktovke z jermeni za ure, usnjenimi listnicami, notesi, vzorci plastičnih predmetov, 1000 lir in eno kolo. Skoda 100.000 lir. Povrh tega so odnesli še nekaj drugih predmetov tn 30.000 lir, katerih lastnik je Avgust Haas, stanujoč v ul. Corstca 9., ki jih je tam shranil. Skoda 50.000 lir. Pred dnevi so tatovi vdrli v stanovanje Valerije Tenza, stare 52 let, stanujoče v ul. Miramare 274, kjer so ukradli perila za 25.000 lir. Me-negatto Guglielmo je naznanil, da so mu včšraj med 13. in 15. uro ta tovi ukradli iz njegovega fotografskega ateljeja 1350 lir in drugega materiala. Skoda 20.000 lir. Manjše tatvine so tatovi povzročili na škodo upravitelja cirkusa Jarz Lea Barbarinija in na škodo Anite Videli. Stefane Kanltz, Pešce Italije, Corbatto Ane ter Zanln. Fulvls. Številni Židje se hočejo naseliti v Palestini London, 3. — Britanska vlada bo prihodnji teden na posebnem zasedanju razpravljala o palestinskem vprašanju. Menijo, da bo pred tem datumom britanska vlada prejela poročilo o Trumanovem mnenju o razdelitvi Palestine na štiri področja in da se bo britanski ministrski predsednik Attlee z letalom vrnil iz Pariza v London. Uradno poročajo, da britanski ministrski predsednik Attlee in zunanji minister Bevin ne bosta odpotovala v Washington, da bi o tem vprašanju razpravljala s Trumanom. Kakor piše «Daily Mail», nima britanska vlada namena odreči se mandatu nad Palestino. Kompetentni vojaški opazovalci v Veliki Britaniji menijo, da bi po popolni izpraznitvi Egipta nastala potreba po britanskih oporiščih v Palestini. Po poročilu agencije «AFP» sodijo v Londonu, da bo med člani židovske agencije v Londonu pri- šlo do ostrih nasprotij. WelsswM* je baje odklonil sestanek z AttH* jem pred njegovim odhodom v P* riz. Sirijski konzul v Jeruzalemu č demantiral vesti, po katerih naj Sirija dobila povabilo Velike ^ tanije, naj se udeleži pogajaš) • palestinskem vprašanju. Iz poročajo, da Je papež sprejel 8 ne arabske delegacije, ki je P71 v Rim, da ga zaprosi za pc*74 * vanje. Skoraj dnevno se v Palestini krcujejo tajni židovski potniki, ^ prihajajo iz Evrope. Poročajo, se je kakih stotisoč 7-idov, ki vajo v taboriščih UNRRE v » J riški okupacijski coni v Ne* H izreklo za odhod v Palestino-so izjavili ravnatelju UNRRE, rellu La Guardia, ko je °™s tamkajšnja taborišča. ^ Zaradi neredov, ki so se Pre 4 dni dogajali v Tel Avivu, so t ku štiridnevnih policijskih ope aretirali preko 1200 Zidov. Protest iranske vlade Teheran, 3. AFP. — Iranska vlada je uradno protestirala zarajli koncentracije britanskih čet v Baa-sorl. Grška izzivanja ob albanski meji v Tirana, 3. - AFP — Iz Tirane po. ročajo, da je na grško - albanski meji prišlo do krvavih incidentov. V pokrajini Korice so albanski vojaki ustrelili nekatere gr^ke vojake, ki so v družbi 4 civilistov prišli na albansko ozemlje. Grški vojaki so s svoje strani streljali na albanske kmete, ki so delali na polju. Stavka tiskarjev v Grčiji Atene, 3. - AFP — Iz Aten poročajo, da davi niso izšli listi zaradi stavke, ki so jo proglasili tiskarji. Sthvkujoči so odbili kompromis o povihanju plač, ki ga je ponudila vlada. Albanska pravoslavna cerkev za pravice Albanije Beograd, 3. - Tanjug — Poglavar albanske pravoslavne cerkve, škof Karistokor Kissi je poslal ministrskemu predsedniku Hodži brzojavko, s katero zahteva v imenu albanske pravoslavne cerkve, da se Albanija povabi na mirovno konferenco. Skof poudarja, da je dejstvo,. da ni bila Albanija povabljena na mirovno konferenco, velika krivica za albansko ljudstvo.- Rojstva, poroke in smrti Dne 3. avgusta 1946 je bffo rojenih 17 otrok, umrlo je 5 ljudi, po-i rok pa je bilo 5. UMRLI: Chlla Fabio 35 let, Tomasi Rita 24 let, Revere Licla 17 let, Bagnasco por. Sušmel 71 let, Jaksetich Josip 47 let. POROKE: izvršene: Ryen Ken-jieth arhitekt ln Sillich Maria, šivilja; vknjiiene; Gerloni Nino, tehnični uradnik in Emili Edimea, gospodinja, Degrassl Ivan. vrtnar in OzblČLMarija, gospodinja, Candido Bruno, električar ln Markos Pieri-na, gospodinja. Fortuna Nereo, e-lektričar ln Hosech Concetta, fotografinja. , K1H0PRED3TAVE! NAZIONALE. 15: »Znaki v megli*, C. Brook. SUPERCINEMA. 14.30: »Takšna ti nl»l» - A. Ducauz. FENICE. 14.30: »Ljubezenitn vrag*, Arresty, du Berry, Cuny. FILODRAMMATICO. 14.30: «A- bram Lincoln* - P. Lockhart, R. Cordon. IT ALI A 14.30: »Ena sama noč lju. bežni* - G. Moor«. ALABARDA. 15: »Pomladanske noči* . I. Bergman. IMPERO. 15.45: »Prida* - R. Lupi, M. Berti. VIALE. 14.30: »Učiteljev roman*, A. Olivier. MASSIMO. 15: »Ljudje v vrtincu življenja* - L. Joung, C. Veldt. GARIBAIDI. 14.30: »Življenje ln dogodivščine Jack Londona*, M. O’ Shea. NOVO CINE. 14.30; »Ujetnik iz Zende* . R. Colman. ODEON. 15.45: »Obsedenost* - C. Calamai, M. Girottl. SAVONA. 15: »Prvo orožje* - J. Cooper, Fr. Bartholmews. AZZURRO. 15: »Prekleta farma* -K. Maynard. RADIO. 15: »Rossini*. MARCONI. Ob 16 ln ob 21.30 na prostem: »Prvorojenka Smith* -L. Howard. VITTORIA. Ob 16 in ob 21.30 na prostem: »Nove dogodivščine Tar. zano* - H. Rrix. ADUA. 14: Ježa po Ranchu* - F. Scott. VENEZIA. 14.30: »Od Apeninov do And*. BELVEDERE. 15: »Zabljubljenec v hladu*, V. SJostrom, A. Bjorlln. ARGENTINA 14.30: »Mestna prikazen*. POT,ETNO GLEDALIŠČE V JAV NEM VRTU. 21: »Zbogom, ljubezen!* - C. Calamai, L Cortese. VELIKI ZOO CIRKUS JARZ. Oh 17 in 21 uri: Na športnem igrišču v ulici Rossetti. Nov spored. Predprodaja vstopnic v gledališču Fenlce. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Velika znanstvena raZstaVa; samo zn odrasle. PROSV. DOM V NABREŽINI: danes ob 18. m 21: »Polnočne šege ln navade*. Nova bolgarska brigada na mladinski progi Beograd, 3. . Tanjug — Nova delavska brigada 20 bolgarskih mladincev, ki so nameščeni pri pošti in telegrafu, j« včeraj odpotovala iz Bolgarije v Jugoslavijo, da pomaga pri gradnji mladinske železniške proge. Na čelu te brigade Je tajnik delavskega sindikata pošte in telegrafa. Njih delo bo obstojalo v gradnji telefonskih ln telegrafskih prog ob vsej železniški progi. Prvi direktni vlak Praga-Beograd Beograd, 3. VZN. — Prvi direktni vlak Praga-Beograd je prispel včeraj v Beograd in pripeljal zastopnike češkoslovaških ministrstev za promet, informacije in trgovino s tujino. Češkoslovaške zastopnike je sprejel na postaji pomočnik zunanjega ministrstva Vladimir Velebit in zastopniki ministrstva »a promet. Češkoslovaški gostje bodo ostali v Jugoslaviji dva dni. \ Obnovitev plovbe na Dravi Beograd, 3. Tanjug. — Da se o-mogočl popolna plovba na celotnem plovnem delu Drave, so začeli z graditvijo železnih mostov. Pet mostov, ki so bili porušeni, so Ze obnovili. Računajo, da bodo letos vsa dela končana. Vrednost novega madžarskega denarja Waahington, 3. AFP. — Tečaj za Izmenjavo nove madžarske denarne enote Forinta Je bil določen v razmerju 11 forintov za 1 ameriški dolar. Vladni odlok določa, da se morajo od včeraj dalje vsa plačila računati v forintih. Odlok predvideva stroge mere, med njimi tudi smrtno kazen, za one, ki bi s svojimi dejanji ogražall gospodarsko stabilnost v državi. Smrtna kazen za prestopkj v atomski proizvodnji v i* London, 3. VZN. — radijska postaja Je objavila da je predsednik Truman' osnutek zakona za vzpostavit*^ vilnega organa za nadzorstvo ■ industrijskim razvojem ato®8** le v Združenih državah. . Zakonski osnutek smrtno kazen za najtežja * ^| ska dejanja izvršena da bi povzročila škodo državam. JtežJa r z namen«® »v lo Zdm*n I ol Labaristlfno odposlanstvi v Moskvi Moskva, 3. VZN. — odp0’ ^ stvo izvršnega odbora brltanst4^ buristične stranke, ki ga v0**1 rold Laski, je včeraj obiska'0 ^ tomobilske tovarne «Stalin» ^ * skvi. Popoldne so gostje °b ^ prosvetnega ministra Kan® ,, ki Je obrazložil članom de'efL*r sisteme višje izobrazbe in p jj. te znanstvenih delavcev v “ skl zvezi. Delegacijo Je tudi sprejel sednik osrednjega sveta 8°v^e * sindikalnih organizacij Proces proti Andersovim Toto1^ v Varšavi Varšava, 3. AFP — V Var* p« pričela pred vojaškim 8 9is« razprava proti 6 članom gl organizacije Anderaove ar®* ^ je imela srediče v Vratisl*v*' r obtoženci so prlSli na Po1^8 .-jj-drugem polletju 1045., da °' zirajo vohunsko službo. Stavka francoskih po . uslužbencev se širi Pariz, 3. VZN. — Stavk* , coskih poštnih in telegrafsld meščencev zavzema vedno *“*\ seg, posebno na deželi. E* . zdaj odrezan od mnogih središč. Zahvala .j* Cim so vrli Vrtojbenc! zveč^^e je Zorn Emil, sin zaslužneg* p ga nadučitelja v Vrtojbi, veznikih odpuščen iz u jfP službe v Solkanu, so takoj , p precejšno količino raznih mu jih -poslali v Solkan. jfh tim darovalcem se tov. Zo1"® ^ lepše zahvaljuje. Dobra «rca V počastitev spomina mana Zrinka iz Skednja vala ob prvi obletnici njei Češko in Srečko Suman 500 partizanske sirote. V počastitev spomina na, žrtve nemškega naciz®*' p * Kruh Lovro iz Selc 100 1» rote padlih partizanov. Jp Za delavoe v zaporu J* Ukmar Alojz, 30 lir; Luki* pjP 50 lir; Ban Karlo, 50 Zdravko, 50 lir; Furlan gtoP lir; Daneu Romano, 50 Andrej, 50 lir; Prašclj 3°**' Bukavec, 50 lir. e/V Solkanski delavci, ki 80 *v9ll lAili zadnje stavke, so da počitniške otroške kolon P lir. Iskrena hvala. a J ja jegoV Solidarni * »»'"Le % Za plačilo krivično be sta prispevala SftncllJ«0 \\r> in Luin Olga vsaka P° Odg. urednik DUŠAN MALI O NADA RUPEL iz Trsi* osebno legitimacijo. ja peljah-Kozini. Proglaša F _____________ — gpA^ j MODERNO ZAKONSKO 1 p Ijavno. MODERNO p NICO z volnenimi t in Vh, prosto zakonsko »P®^^ -oda®-. njsko opremo takoj P -j via Raffaele Sanzlo »PROSVETNI KROŽEK*4 na Vrddi priredi danes na prostem (gostilna Minlussl« vla dello Scog Pričetek ob 18 url PLESNO ZABAVO llo l9" ---------------------------------------------------- .tanil 1 ' Nagrado 25.000 lir dam tistemu, ki bi bil ^ t Rs- tl točne podatke o usodi' Macchl Giulija, roj. 0j,vč9^' ke, ki se poRreia od junija meseca leta 1944. ^s®a(ja». la na upravo »Primorskega dnevnika* pod «N»s Ob priliki ob!ča|nega pregleda tehtnic P°P voPr*u tehtnice In utell. Smo specializirani todl tari* Ifanlu avtomatskih tehtn’c. . jjjjjpi Kaluža in Povh, Trsi - d. »išalilj^. - primorski dnevnih.- — « — 4. avgusta 1046. Govor vodje jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja na mirovni konferenci v Parizu Če si hočemo zagotoviti trajen mir, Moramo za vselej odstraniti napadalnost Dne 1. avgusta Je govoril na mirovni konferenci vodja jugoslovanske delegacije in podpredsednik vlade FLRJ Kardelj Edvard na plenarni seji, ki so ji prisostvovali Molo-tov'> Bymes, Attlee In vodje ostalih delegacij. (Govor smo J izvlečku objavili v našem •tetu 2. t. m. in ga danes prinašamo v celoti). Ko se je Kardelj pojavil na govorniški tribuni so ga nav-20,-'i prisrčno pozdravili. Detel je: Gospod, predsednik, gospodje ijili*"*’ 80 °o* milijonov ‘ 1 Po vsem svetu uprte v Pa-v Pričakovanju, da bodo na tej mirovni konferenci odgo- 'trai Predstavniki zavezniških in ki narodov izdali sklepe, lili t po,eg tistlh’ ki bodo 81's trdna podlaga trajnega Negacija FLRJ izraža v jv, svojo hvaležnost juna- J® mučeniški Franciji za go- j^tebje, ki je v veliki meri olaj- ala d6l° Konference. Jugoslovan- . delegacija pozdravlja isto- rir10 v imenu narodov Jugosla- vije *awanlške narode in njiho- ^IlaiUUC 1U UJiIItr ^J%vnike, zbrane tu za tar ^ govorno nalogo, % željo, da te^sebojno razumevanje po-Paporom vsah nas, da bi mtferenca čim uspešneje do-, »voj veliki cilj. ^ boveja zgodovini je bilo mno ye,Tote in mirovnih konferenc, teb. konferenc je zgodovina te- ker so postopale napač- teeli , — zato, ker so bile slepo vo-h»* ^ključno s sovraštvom ali z bile niso fevorov, iz katerih se Je 1 | bS* poso da smo na eni stra-Ijj .^vični in polni dobre vo-8,?° narodov in ljudstev, ne bt® kateri državi in narodu 3°, todft dft 8m0 na do , strani prav zaradi tega fcj tajnosti odločni, kadar sije uničenje izvorov agre-tjs’,s katero smo se do vče-Jtejevall, kadar gre za to, temelja porušimo celo jo je zgradilo na-v*erajšnjih agresorjev, '■tatr novni manifestaciji agresije. Ce hoče ta konferenca zares ustvariti trdno in trajno bazo za mir med narodi, mora v prvi vrsti do temelja porušiti vse ostanke dominacije Nemčije, Italije in njunih vazalov nad drugimi narodi in odločno odstraniti ne samo ostanke njihove dominacije v teku te vojne, temveč tudi ostanke njihovih prejšnjih osvajanj. Konferenca mora omogočiti narodom, ki so bili razkosani med raznimi do včeraj agresivnimi državami, da se končno združijo in postančjo svobodni. Storiti mora vse za zagotovitev miru na njihovih me. jah. Konferenca mora dalje upoštevati, da morajo biti o-svobojeni narodi zares svo. bodni od vsakega gospodarskega in političnega pritiska od zunaj, od vsakega vmeša vanja v njihove notranje zadeve. Poleg tega je treba deželam, preko katerih je šla vojna in sovražna okupacija z vsemi strahotami in uničenji, zagotoviti odgovarjajočo odškodnino na račun agresorja, ker jih je ta opustošil in ker se same ne bodo mogle dvigniti iz ruševin. To je po mišljenju jugoslovanske delegacije edina pravilna pot, če hočemo, da bo konferenca uspešna. Samo s tem bo agresija pravično kaznovana. Nekateri predlagajo drugo — po mišljenju jugoslovanske delegacije — zelo napačno in nevarno metoda. Zavračajo objektivne kriterije in predlagajo, naj nas vodi izključno dejstvo, kakšen delež j« imela v vojni posamezna agresorska država. Izhajajoč s tega stališča zahtevajo nekateri n. pr. popustljive sklepe nap ram Italiji, kar se praktično izraža v tem, da se da Italiji del Julijske krajine. Jugoslovanska delegacija je tudi mišljenja, da Je treba pri sklepanju miru upoštevati tudi delež posamezne agresorske države v vojni. Se več, ona želi In si bo a svoje strani prizadevala, da omogočijo mirov-nepogodbe tem državam čimprej normalno življenje in obnovo in da zagotove ljudstvu in posameznikom njihove nacionalne in demokratične pravice. Toda, če gre za popustljivost, potem ima ta prostor in mora imeti prostor samo v okviru pravic in pravičnih zahtev teh držav in narodov, a v nobenem primeru n? more biti govora o popustljivosti do agresivnih in osvajalnih zahtev na račun drugih narodov. mora zaposlili prisvojena ozemlja argumJr.te — pod temi pogoji ne dvomim, da bo ta konferenca lahko imela pomemben delež v končni formulaciji mirovnih pogodb ki bi bile v največji možni meri pravične do vseh. Prav iz teh razlogov Jugoslavija ne more smatrati za pravilno, da se brez njene soglasnosti sklepa o njenem lastnem ljudstvu, o ozemlju, ki je osvobojeno z lastnimi silami Jugoslavije in njenih narodov, ki tam žive, kakor tudi o drugih perečih vprašanjih v zvezi z mirovno pogodbo z I. talijo. Jugoslavija je daleč od misli, da bi želela vsiliti svojo voljo. To je pokazala z vsemi svojimi dosedanjimi postopanji in zato jugoslovanska delegacija tudi danes izjavlja, da je njen edini cilj, doseči pravičen sporazum s svojimi zavezniki v vojni v pogledu miru s Italijo. V tem smislu smatra jugoslovanska delegacija, da bi bila glavna naloga te konference ta, da omogoči najpopolnejše pretresanje argumentov zainteresiranih zavezniških držav v cilju, da se doseže soglasnost s temi neposredno zainteresiranimi državami. Samo pod takšnimi pogoji bi mogla imeti priporočila te konference realno vrednost pri ustvarjanju mirovnih pogodb. Jugoslovanska vlada in vsi jugoslovanski narodi smatrajo, da so dolžni zavzeti takšno stališče pred spominom 1.700 tisoč mrtvih sinov in hčera naše dežele, ki jih je Jugoslavija izgubila v vojni proti osi Rim-Berlin. V borbi s sovražnikom so padali njeni borci s trdno voljo, da se bore za končno rešitev vseh svojih narodov, a to pomeni, za načela, ki so jih v svojih deklaracijah proglasile velike sile za časa vojne. V tem smislu ponovno izražam tople želje jugoslovanske delegacije, da bi konferenca uspešno opravila svoj posel. To bo nova velika in odločilna zmaga zavezniških narodov, zmaga miru in sodelovanja med narodi nad ostan. ki agresije, ki skušajo vnesti razdor med sile, ki so ubranile svet pred fašističnim barbarstvom. Odprlo pismo primorske matere „našim angleškim zaveznikom!“ Tov. Nuša Marc je ugledna mati sedmih otrok, premožne in priljubljene družine, k; se je vsa posvetila narodno - osvobodilni borbi brez vsakega ozira na premoženje in lastno varnost. Z ozirem na popularnost tovarišice Nuše prinašamo na tem mestu njeno odprto pismo: t9. julija 19«, torej pred dvema letoma, se je v globoki soteski med Branico in Gaberjem •ur Si to veliastno ljudsko zborovanje, Isti dan so se spopadle naSe hrabre edinice za varstvo omenjenega zborovanja z nem-Slco in italijansko posadko, le pitle pol ure hoje od mesta zborovanja. Na odru so bili v prvi vrsti sovjetski podpolkovnik tov. Riba-benko in vodja angleSke misJje pri IX. korpusu — Ce se ne motim — giepod polkovnik Jon-s, od naSih na j vidne jS: h predstavnikov pa Pokrajinski tajnik OP dr. Joie Vilfan. Po govorih tov. Vilfana in tov. Ribaeemka se je oglasil gospod Jones, Sef angleSke misije. Pozorno smo poslu- šali govore Sefov sovjetske in angleške misije. O govoru gospoda Jonesa imam v glavnem v spominu, ko jo dejal: ^Prijatelji in prijateljice! Primorci, Primorke! Videli in spomali smo valo borbo, občudujemo vas. Videli smo vaSe gorje, vaSe trpljenje, ne pozabimo vas! Občudujemo zlasti vaSe Cone, vaSo mladino. Ne bomo prej mirovali, dokler ne bo slednji faSist odrt na meh (n njegovo kozo bomo porabili za naS boben.* — KakSna ironija! Med drugimi sem nastopila tudi jaz v imenu primorskih Zena. Ob zaključku me je tov. Vilfan predstavil ruskemu in angleškemu predstavniku in oba sta mi toplo stisnila roko ter rekla: *Ce-stitam!* Kako različno od današnjega dne! Takoj po zaključku smo se napotili na svoje domove. Ni minilo niti nekaj ur, Že so se pričele znana rhajke». Zastopnik angleSke misije je bil na kar najlepSi način odpeljan na varno, naSi fo-•uariSi in tovarišice pa so se morali na vse načine paziti, da ne bi v neenaki borbi izgubili tam svoja mlada Življenja. (a*o a ve en ir*.. iS(uo/ Šle ver jan kliče pravico teri mislijo, da so samo posamezniki z vrhov “ih d ,n:|1h fašističnih napadal- ** d v krivi za to vojno. Kon-bi mogla zadati rosne- vojn J"0®- koreninam agresije in K e bi se postavila na tak- '&lišče. Korenine agresijo ®buš^a.mn°Ko globlje. Ne bom ne zn« V tealto analize, toda VBcm % ™ da Hitlerja in Mussoli-1 dvignilo ljudstvo, temveč Sosiovangl{a de,egac,ja sma- lOMjiv"* nrnre biti nikakšne po-0f,t' do agresivnega impo-*e o/ Jugoslovanska delegact- V ® tlstiuii govorniki, voh da 1° trcba kazati do-•^r®jšnruy °doosu do narodov ? Krn , a8r"8ivnlh dežel, da bi v/tega ’ud"a možnost demokracija i'rc’Poroda. Toda ta dobra vr®ti(C6 rb0ra nanašati na demo-*i*a n naravne pravice člo-?Nlrauar0da in se ne »me m«-e tertiu II * tBm, da se včeraj-r le j^-nlku popušča tam, ** dodela! in- Se dola nasilje >,Ql^ biti 1 nar°di. Dobra volja ,r°k. Usrnerjena tako, da »e Oh?1teišnui;d8te*ni množicam v iC^Soči' 1 egresorskih deželah 0C°rTna’no življenje in va bna sreča in napredek. kakor tudi spoštovanje njihovih nacionalnih pravic, da sami odločajo o svoji deželi. Bilo bi popolnoma nepravilno smatrati, da je mogoče privesti v dobro voljo in na pot miru in demokratičnega sodelovanja včerajšnje agresorske dežele na ta način, da se Jim pusti del prej nepravično pridobljenega plena, kot so n. pr. tuja narodnostna ozemlja. Takšno postopanje bi okrepilo silo agresije in potrdilo v njih prepričanje, da je sila lahko uspešno sredstvo o-svajalne politike. Prvi pogoj miru Je, da oavoja-lec zapusti ozemlje, ki ga Je ne~ pravično osvojil in da so umakne na svoje etnične meje. Ce ta kon ferenca ne ho obeogala tega, to daj ne bo prepričala sile agresije, da Je pravica močnejša od legacija poudarja to kot vprašanje načelne važnosti in kot vprašanje, ki zadeva neposredno nacionalne pravice Jugoslavije. Po našem mišljenju so se mogli pojaviti takšni sklepi v ;prvl vrsti zato, kar se ni vedno in pri vseh zavezniških državah vodilo dovolj računa o pravicah in interesih nekaterih malih in srednjih zavezniških narodov in držav. Bilo bi veliko zlo za konferenco, če bi subjektivni interesi posameznih zavezniških držav pričeli Izpodrivati objektivna merila. Razumljivo Je, da pod takšnimi pogoji ne bi bilo mogoče doseči pravičnega miru. Francoska črta zaniltanie borbe nasib narodov V pogledu jugoslovansko, italijanske meje n. pr. temelji predlog mirovne pogodbe z I-talijo, ki ga je predložil Svet zunanjih ministrov, v glavnem na tako imenovani francoski liniji. Francoska linija je primaknila etnično linijo tako i-menovanemu etničnemu ravnotežju. Francoska linija pomeni zanikanje tistega osnovnega, za kar so se borili naši narodi v vsesplošni borbi proti fašizmu, agresiji in imperialističnemu zatiranju. Franco, ska linija odvzema slovenskemu in lirvatskemu narodu možnost, da sta združena v svojih nacionalnih državah v okviru FLRJ in prepušča znatne njihove dele ponovnemu zatiranju od strani itali-anskega imperializma. Predlog mirovne konference je odrezal Trst od njegovega jugoslovanskega zaledja, S tem, da jemlje Jugoslaviji Trst, dfia predlog mirovne pogodbe še nadaljnle krivice. On ustvarja koridor med Trstom in Italijo, ki odvzema Jugoslaviji etnično popolnoma čisto slovensko ozemlje. Nadalje odvzema Jugoslaviji znaten del Istre, kjer prav tako v vlčini živi jugoslovanski živelj. Tako stoji stvar v etnično-terl-torlalnem pogledu. V gospodarskem pogledu ne daje predlog mirovne pogodbe Jugoslaviji nika-klh garancij, da ji bo nadokna-den vsaj pomemben del ogromne škode,i ki sta jp povzročila italijanski fašizbm in imperializem za časa vojne, ko ata dve in pol leti držala pod okupacijo tretjino Jugoslavije. Vse to je toliko težje razumeti, če se upošteva, da je Jugoslavija samo v vojni z Italijo izgubila preko 400.000 ljudi. Jasno je, da takšnih pogojev ne more sprsjetl dežela, ki je dela takšne žrtve v vborbi proti fašističnim osvajalcem. Ne glede na svoj pretežno kon-zultlven značaj lahko ta konferenca mnogo doprinese večji vlogi in veljavi objektivnih momentov nasproti prevladovanju subjektivnih meril v pripravljanju mirovnih pogodb. Pod pogojem, da bo na tej konferenci prevladovala iskrena želja, da se najde dober sporazum s tistimi zavezniškimi deželami, ki so neposredno zainteresiran« v posameznih točkah mirovnih pogodb, pod pogojem, da stvari na tej konferenci ne bodo (reševale formalno z glasovanjem in to bi se moglo ponekod pokazati kot prosto vsiljevanje nesprejemljivih pogojev neposredno zainteresiranim deželam, in končno pod pogojem, da bodo imele vse delegacije odprta ušesa in srca za stvarno objektivne 938 prebivalcev Steverjana Je za časiu bivanja mednarodne razmejitvene komisije delalo špalir, zvonilo, žgalo kresove in čakalo, da se izvedenci na licu mesta prepričajo o trpljenju tega junaškega ljudstva. Ljudstvo j« čakalo, da jim pokaže grobove svojih padlih, žene so čakale ovite v črnino, da jim povedo kot zaveznik zavezniku, kdo so, kaj so in kaj si želijo. Zaman so pričakovali. Medza-veznlška komisija v Steverjan ni prišla in ljudstvo ji ni moglo povedati ter pokazati svojih ran. Danes, ko gladamo razmejitvene črte in predlog g. Bidault-a, ki reže slovenski Steverjan od svoje domovine, za katero so ae borili, ki reže vas od ostalih Brd, s katerimi so živeli in se borili stoletja za svojo narodno svobodo, se oprašujemo; ali so g. izvedenci res že imeli predloge pred prihodom pripravljeni kje naj potegnejo črto za sabo, ali so bili res poslani med nas le zato, da formalno zadovoljijo londonskemu sklepu in da pijunejo na vse ono, kar nam je bilo sveto; ali naj bo za nas, ki nismo ne barantali ne pomišljali, ko je ves demokratični svet planil v boj proti fašizmu, to plačilo za zvesto zavezništvo? Ne, gospodje zavezniki, nikoli več v italijansko suženjstvo. Prežalostne so naše izkušnje in ne dopustimo, da bi kaj takega zadelo tudi naše potomce. Sami smo s® osvobodili ter izgnali fašistično svojat z naše zemlje. Brda to prepojena z našo krvjo, zalita s solzami slovenskega naroda in ta zemlja je od pamtive-ka naša, Tu so naši grobovi, naši požgani domovi ter sinovi, padli za našo popolno narodno svobodo. In teh ne damo. Ne dopuščamo, da bi se naše junaštvo s tem onečastilo, ker smo sestavni del slovenskega naroda. 27 let suženjskega življenja pod Italijo, 4 leta nepopisnega trpljenja in krvavenja proti italijanskim in nemškim osvajalcem je prepričevalni dokaz, da smo si svobodo zaslužili. Smo kulturen narod, ki ima po atlanski pogodbi pravico, da si sam odloča svojo usodo. Zato tudi opozarjamo, dokler je Se čas, da se ml s tako usodo, ki nam jo Je skrojil sklep štirih v Parizu, nikoli ne bomo sprijaznili. Izjavljamo zato: nikoli več pod Italijo! Pripravljeni smo na nove žrtve in na borbo do zmage, pa četudi izkrvavimo. Samo su-ženlstva pod tujcem, ki ga že dobro poznamo, nikoli več. Za 2 doseljena Italijana 938 prebivalcev je v naši vasi. 936 Slovencev in 2 naseljena Italijana ki si pa val enod.uino želijo k Jugoslaviji. Dolgoletno suženjstvo in dogodki v Brdih naj bodo merodajnim činiteljem opomin pri določanju nove meje. Naj se upošteva vsaj etnično načelo, Če že nočete upoštevati gospodarskih. In iz tega sledi, da bi morali biti nedvomno priključeni tja, kamor ostala Brda. O divjanju «vleokokulturne» Italije v naših Brdih navajamo le nekaj primerov. Leta 1925 sta bili ukinjeni naši kulturni ustanovi »Ljudski oder> in pevsko društvo- «Llpa». Ukinjena je bila slovenska šola, izgnani naši učitelji in na njihova mesta nastavljeni fo/šidtičnl učitelji. V šolah je bilo prepovedano uporabljati slovenski Jezik, niti v odmorih se ni smela slišati slovenska beseda. Ustanovljeni so bili otroški vrtci in v njih se ni smelo govoriti v materinskem jeziku samo zato, da bi se potujčevanje pospešilo. Otroke so nasilno vpisali v fašistične organizacije, jih oblačili v odvratne črne cunje in to Izrabljali v politične svrhe, jih prikazati kot navdušene Italijane. Kljub vsemu je bil naš narod odporen. Potujčevanje ni uspevalo. Etničnega značaja slovenskega Steverjana ni bilo mogoče Izbrisati. Probivalstvu je po zloglasni «Ente» grozilo popolno gospodarsko uničenje. Leta 1927 so bile ukinjene zadruga vojnih oškodovancev, zadruga mizarjev, in naša posojilnica. V Steverjanu je zavladala groza in poplah. 212 prebivalcev se Je moralo Izseliti, 349 oseb Je bilo zaprtih po rzanlh italijanskih Ječah. A vsi ostali smo bili brezpravna raja, prepuščeni na milost in nemilost fašističnim valptom, da so se znašali nad nami. 297 borcev za svobodo Vse to Je naš narod odporno vzdržal, ker je vedel, da je nekje na svetu pravica, da so nekje demokratične sile, ki mu bodo priskočile na pomoč. Zato smo trpeli, vztrajali in vzdržali. Dočakali smo dan vstajenja, h kateremu so nas pozvali demokratični narodi. Vstali smo na prvi poziv goloroki in od celokupnega prebivalstva je stopilo v vrste partizanov 297 vaščanov. Pomislite, g. ministri, kakšno število je to. Sprašujemo vas, ali je v kateri koli zavezniški državi bila izvedena tako dosledna mobilizacija, da se je 59% prebivalstva borilo v vrstah partizanov. 20 hiš je bilo požganih, 212 družin izropanih, mar ni to dovolj zgovoren dokaz, kako Je naš narod živel in se boril proti Italiji. Mar ni to dovolj zgovorna opredelitev. Kaj hočete še več, od naše vasi, ki je sto odstotno slovenska in sto odstotno za Jugoslavijo. 936 prebivalcev vas roti, ne delajte krivic, ne izročajte nas Ita-, liji. Vemo, da je pod Steverja-nom spomenik in kostnica, v katero so Italijani znosili kost' svojih vojakov v prvi svetovni vojni, ko so nas zasužnjili. Ako mislite prisodit! RteveTjan zgolj zaradi te kostnice Italiji bi to pomenilo še večji zločin, ker so nas ravno te kosti in ti ljudje oropali svobode. Kličemo vam, borili, trpeli in zvesto smo izpolnjevali svoje dolžnosti napram zaveznikom z željo. da bomo priključeni k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. »Prepričan sem, da bo v Parizu prevladal razum Oni dan smo se v avtobusu srečali s tov. Tomšičem iz Sovodenj. S Se mladostnim družinskim očetom smo se zapletli v pogovor in ga prosili, naj ram pove, kaj misli o preteklosti in sedanjosti. Pripovedoval nam je takele: «Ze pod Avstrijo smo bili primorski Slovenci na zadnjem mestu, kar se tiče gospodarstva in naših proizvodov. Vsi drugi so imeli prednost. Da smo kljub temu zapostavljanju vzdržali, se moramo zahvaliti naši marljivosti, vztrajnem delu in borbi za vsakdanje življenje. Le male je bilo Slovencev, ki so lahko dali šolat svoje otroke. Poglejte pa, kako »o živeli kmetje in strokov, ni delavci okrog Dunaja. Lahko so dali svoje otroke Solat in jim omogočili boljše življenj«, Bil sem na Dunaju in sem videl, da so imeli bolje čisto navadni cestni pometači, ki so delali nekaj ur, kakor pa mi, ki smo garali od jutranje zore do večernega mraka. Prišli smo pod Italijo; Avstrija nam Je bila mačeha, Italija pa zatiralka, ki bi nas najraje iztrebila. To dolgoletno suženjstvo smo drago plačali in ni človeka v naši okolici, ki bi se mogel pomiriti s tem, da bi nas znova* ukle-nili v verige suženjstva. Tedaj smo šele občutili, kaj pomeni biti pod Italtjo. Naše pridelke so tako zapostavljali, da jih nitmo mogli nikamor več prodati. Poglejte, Jaz imam približno 20 njiv, to je okrog 7 ha zemlje. Od vsakega hektarja moram oddati lastniku zemlje polovico letnega pridelka. Ni to lahka stvar, preživeti sebe in družino vse leto. Grenko je bilo naše življenje. Zato smo tudi vsi kar najbolj aktivno podpirali naše partizane, ker smo bili prepričani, da bo samo pravična in nova Jugoslavija rešila naše vprašanje, vprašanje našega obBtoja in našega življenja Nova Jugoslavija je to tudi dokazala b svojim delom. Izvedla je pravo agrarno reformo in vsi oni, ki niso imeli zemlje, so postali lastniki in prišli do svojega pridelka. Lahko si mislite, kaj bi pomenila za nas poljedelce agrarna reforma. Kar čez noč bi postali pravi gospodarji in razpolagali bi s svojimi pridelki sami. Ostalo nam bi vse, plačali pa bi radevolje tisti potrebni davek, ki ga plača vsak državljan in lastnik zemlje. Naj še omenim to, da nas Je bilo precej takih, ki smo v bivši Avstriji Imeli svojo zemljo, ko pa je po prvi svetovni vojni zagospodarila nskl našimi kraji Italija, smo prišli ob njo. Italijanski imperializem Je zelo premeteno ravnal z nami, nam dajal po prvi vojni posojila in nas z njimi spravil ob vse. Po vojni Je Ura bila poceni in ljudstvo jo Je jemalo na veliko. Ko /# po se pa povojne razmere nekako uredile, je lira postala trdna valuta, naši pridelki so zgubljali na vrednosti in mi nismo pri največji marljivosti in vztrajnem delu več bili v stanu, da plačamo svoje dolgove. In tako so nam zarubili in spravili na boben velik del naših posestev. Z druge strani pa se je pojavil ta stokrat prokleti «ENTE RINASCITA AGRARIA*. ki je naseljeval na naša premoženja ljudi iz notranje Italije, takozva-ne kolone. In tako smo po pri. ključitvi k Italiji izgubili svojo zemljo in postali tudi ml z gospodarjev koloni na lastni zemlji. Takih primerov Je mnogo. Edino Jugoslavija, katero težko pričakujemo, bo končno rešila tudi naše vprašanje, kar pomeni za nas resnično novo, veselo in srečno življenje. Vemo, da nam bo Jugoslavija dala mož- nost gospodarskega razvoja in da bomo res enakopravni državljani, ne pa kot smo bili v Italiji državljani druge vrste. Tudi kar se tiče naših otrok, se ne bo treba bati za jutrišnji dan. Novi red pravice in dela, ki ga opažamo v Jugoslaviji, nam je dvignil voljo in vzbudil še večjo ljubezen do nam tako ljubljene domovine. Poglejte samo, kako naša mladina tu v okupirani coni z odločno voljo sodeluje pri obnovi, dela prostovoljno udarniško delo s takim zanosom, da Jo mi starejši lahko zavidamo. V vasi pomagajo tistim, ki so najbolj prizadeti, hodijo v druge kraje, kot n, pr. v Renče. Z eno besedo, prerodili smo se, postali smo novi ljudje, ljudje globokih čustev in spoznanja novega življenja. Smrt bi pomenilo za nas vse, da se uresniči kakšna krivična črta, ki so jo predlagali naši zavezniki. Vendar sem prepričan, da bo na pariški konferenci prevladal razum, da se bo popravila stoletna krivica in da bomo vsi Primorci s Trstom vred priključeni k svoji domovini Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.* ______ „Stojimo trdni“ SEŽANSKA MLADINA POKRAJINSKEMU ODBORU SIAU JULIJSKE KRAJINE TRST NaSe meje so začrtane s našo krvjo (n posejane * grobovi naSih najboljših mladincev. To je dokaz, od katerega ne moremo nikdar odstopiti. Vodili bomo neizprosno borbo, pripravljeni smo dati vse, kakor v času narodno osvobodilne borbe, s katero ne bomo prenehali, dokler ne bo uničen sleherni faSist In vsi tisti, ki nam kratijo naše s krvjo pridobljene pravice! Mi smo neomajni, n zaupanjem glejte v nas, ker imate mladino z geslom sBorba naprej do do-kohčne zmage*. Smrt faSizmu — svobodo narodu! Takrat, ko ste nam no obljubljali svoje zavez takrat smo Sli vsi navdušeni v boj. Ne samo zrazcapanci, nema-niči In delomrzne#*. Mnogi smo bili tudi premoZnejSi, vsi smo Sli, ki smo ljubili svoj narod, — delavci, kmetje in poštena inteli-genoa. In mnogo nas jo bilo mater kot jaz e sedmimi ali Se večjim številom otrok. Spominjam se, da nam takrat ni bilo mar Izpublti posest in tudi Življenje smo T>ili brez oklevanja pripravljeni dati za svobodo. Mnogo smo pretrpeli, zato tudi ne morete imeti pravice, da nas sodite! Toda n| nam žal trpljenja za naš narod. Zal pa nam je, da smo prav tako trpeli za Vas, za one vaše kroge, ki so nam izkazali toliko brezobzirnosti in nahi>aleZnosti. Tega res danes ne moremo mimo prenesti. Gospodje zavezniki! Bodimo poStemi! Zakaj danes taka razlika! Mi smo is«. Naši oilji, za katere ste že takrat vedili, so isti. Zakaj zdaj vse krivlo® proti namf Mar zato, ker smo bili vedno in smo danes Se bolj trdno prepričani, da je edino v zdruleniju z o-stalimi bratskimi jugoslovanskimi narodi naSe iivljenjet Mar zato, ker je ostal naš edini nesebični prijatelj in edini moško držal besedo polteni sovjetski bratt Da, gospodje! Vam je Slo le za to, da se rešite, da režite sami sebe, ne pa ostale trpeče narode. Medtem ko je naš ruski brat stremel za ciljem, da osvobodi vse, kar je vzdihovalo v sovražnik sponah. Oprostite mi, ali po vašem ravnanju ni mogoče drugače soditi! Zavezniki, ko ste nam o- menj-nega dna svečano obljubljali vso materialno in moralno pomoč, si niti od daleč nisem mogla predstavljati, da bomo me, matere, ki smo »e borile za lepšo bodočnost svojih otrok, za njihovo pravico, po dveh letih doHveTe lalostno dejstvo, da odstavljate učitelje, kateri uiivajo nale zaupan jt, da zaplujujete knjige, kjer se naši ded prikazuje naša sveta borba, da zapirate nale šole in, kar je najbolj Žaljivo, da se ponavljajo primeri onečaSčdfij in trgan) slik marSala Tita — s stran i vam podrejenih organov. Ce nam je tudi kot tovariš te prvi med enakimi, je ven dar tudi vodja zavezniške države In kot takega bi ga morali vsaj spoštovati. Te zaradi vas samih, zaradi važeoa ugleda kaj takega ne bi smeli dovoliti. Tali nas pa največ zato, ker pomenja njegovo ime le mnogo več: to ime nam je simbol, s katerim smo šli v strašno borbo In s tem imenom na ustih so naši najboljši darovali svoje iivljenje. In prav zaradi vsega tega, gospodje, danes ob tej obletnici ne smem in ne morem moP čafi. Reči vam moram vsa) ,to: vaši krivični sklepi so nas presenetili, so nas smrtno ufaliH, — nt-kakor pa ne ubili. Mi smo tu im če se nismo ustrašili pušk niti smrti, se prav gotovo tudi danes ne bpmo ustrojili vaših sklepov. Trdni smo, koščeni. mirni in pripravljeni, da dose-lemo to, za kar smo se borili in umirali. Gospodje, za nami je vet napredni demokratični svet. za nami je vse, kar je poltenega in iskrenega. Zato se ne uklanjamo in ne bomo nikoli klonili. Vnovič zatrjujem, da prav kakor takrat' nisem imela p omlete-lov, da se t vami skupaj slikam in vam stisnem roko, čeprav bi io utegnila plačati z najhujlimi mukami, tako tudi danes brez pomisleka pošteno stavim svoj lastna ročni podpis: Anica Mare — Nuša Narodnostno stanje v Slovenskem Primorju po ameriških virih pred prvo svetovno vojno .oGur/t h .•.-. Grputschacl i StPancrace *v.. ^n^ar{>urff Kosienher i Ssburg • •6Cnifren Afbatarti UZZO -S- * •' • * • m • '---'-rV r*1 r-V*-.-- fcirasti TbrcentOA. .O-;: r'-m*** o Vdine 9- ^Goriza) Grudtsca tefaleor.e umo 'oUschee. * • •«.* Gornjo karto je objavil Leon Dominion v svoji knjigi »Race awd Nationality »n Europe* (New York 1917). Avtor pravi: Meja slovenskega ozemlja gre od Jadranskega morja blizu Trsta čez Devin Tršif, Gradišče in Krmin. Od tu prekorači bivšo italijansko - avstrijsko mejo. Kraji vzhodno od Tarčenta in Rezije se ločijo od ozemlja. kjer se govori furlanski jezik. Blizu Kanina preide ta meja zopet na avstrijsko ozemlje, od tu gre do Pontablja, Šmohorja, Dobrača in Beljaka. Tako narodnostno stanje so torej ugotovili in priznali Amerikanci v letu 1917. Danes se predlagana ameriška črta, oziroma francoska, ki so jo usvojili Amerikanci, niti priblUno ne ujema z narodnostno črto. Ameriški pisatelj Loujs Adamič je v svojem pismu Bprnesu izjavil, da člani ameriške razmejitvene komisije niso potegnili črte na podlagi ugotovitev na ozemlju Julijske krajine, temveč na podlagi navodil, ki so jih dobili, preden so obiskali sporno ožemite. Adamič nadaljuje: Ne glede na dejstvo, da je Italija bila naša sovražnica, Jugoslavija p* raieznica, se lahko " vprašamo: kje naj človek zasledi moralnost v taki črtil ZAČETKI SLOVENSKE Kulturnoživljenje od I. 1848 do I. 19C0 PROSVETE NA V primorskem ljudstvu je bila želja po kulturnem izživljanju globoko vkoreninjena. Kulturne tradicije, ki so spremljale na S narod vse od njegove naselitve v 6. stoletju skozi vso dobo njegovega razvoja, so zadele dobivati po zlomu Metternichovega absolutizma naši miselnosti ustrezajoče oblike. Od leta 1848. dalje so se širom Primorske zemlje ustanavljala prosvetna druš.va in čitalnice, ki so gojile narodno zavest z raznimi prireditvami m propomogle h kulturni delavnosti ljudskih množic na Primorskem. Prvo slovensko prosvetno društvo na Slovenskem se je v dobi narodnega preporoda ustanovilo 1. 1884. prav v Trstu, takoj za njim pa v Gorici »Slavjansko bravno in podporno društvo*. »Slavjansko društvo* v Trstu, ki j 3 imelo svoj sedež v Terge-steu II. nadstropje, sedanja borzna palača, je imelo razen kulturnega tudi političen program: popolno enakopravnost slovenskega naroda v Avstriji, pravico do slovenske šole ter uvedbo slovenskega jezika v uradih. Društvo je bilo zelo delavno: dvakrat tedensko so se vršila predavanja. Pisatelj Demetrij Vladisa-ljevid je v njem predaval istrski jezik. Uprizorilo je ved uspelih gledaliških predstav. Nekaj časa Je bil predsednik društva pesnik Jovan Vesel - Koseski, ki pa je moral oditi kmalu iz Trsta, ker so mu tedanje avstrijske oblasti delo ovirale. V kratkem času si je pridobilo društvo velik ugled ne samo v Trstu in Primorju, temveč tudi v ostalih slovenskih deželah. Zt leta 1849 je začelo izdajati mesečnik »Slavjanski Rodoljub*, ki je bil prvi slovensko-hrvatski časopis. Urejeval ga je Cerer, ki je po odstopu Koseskega prevzel tudi predsedstvo društva. Temu sledi 1850 »Jadranski Slavjan*; prinašal je članke pedagoške, zgodovinske in jezikovne vsebine, iz narodnega gospodarstva, ter širil ideje narodnega preporoda. Zlasti pri Sv. Ivanu se je silno razmahnilo kulturno življenje; prirejali so se številni koncerti, na katerih so nastopili razni domači In tuji umetniki. Tržaški Italijani, ki so se udeleževali t?h prireditev, so se silno čudili kulturnemu napredku Slovencev in so začeli počasi uvidevati, da so Slovenci del močne slovanske skupine. Spričo njihovega dela so Jih začeli ceniti in spoštovati. Kulturno delovanje Slovencev se je začelo utrjevati, toda cesar Franc Jožef I. je kot zakrknjeni sovražnik slovanstva zatrl že v prvem razvoju slovenski narodni pokret, ki se je b*-ril prav iz Trs‘a med ostale Slovence. Za časa Bachovega absolutizma je bilo delovanje »Slavjanskega društva »zadušeno*. Prav tako je bil 24. Julija 1852 ukinjen «Jadranskl Slavjan*. Ce bi se v tem smislu nadaljevalo z delom, bi Trst gotovo postal središče naše slovenske politike in kulture, tako pa Je kulturno delovanje Slovencev za nekaj časa zamrlo. Kakor Je Trst prednjačil že v dob; pred letom 1848 s številno založbo knjig, ki so se je posluževali vsi Slovenci, prvim prosvetnim društvom na Slvoen-sketn, prvim slovensko-hrvatskim časopisom, tako je bil zopet Trst prvi, ki se je zbudil 1860 leta k živahnemu narodnemu in kulturnemu življenju ter dajal zgled ostalim slovenskim mestom in vasem. Ze od 19. januarja 1861 se je ustanovila v Trstu prva slovenska čitalnica »Narodna čitalnica v Terstu*. Sele šest mesecev pozneje se Je ustanovila čitalnica v Ljubljani, v Mariboru pa 4. septembra 1861. »Slovenska narodna čitalnica* je imela nad 230 članov, med katerimi je bilo nekaj Cehov, Poljakov in Srbov, ki so Jih imenovali Ilire. Imela Je dober pevski zbor, ki ga je ustanovil Ceh Jan Lego, oče češko-slovanskega pobratimstva ter velik prijatelj slovenskega naroda. Čitalnica pa je imela tud' svojo knjižnico, tako da so imeli tržaški Slovenci na razpolago vso slovensko literaturo in se obenem seznanjali s pisatelji in pesniki tujih narodov. K velikemu uspehu tržaške čitalnice je zlasti pripomogel pisatelj Fran Cegnar; nekaj časa Je bil tajnik čitalnice kulture in umetnosti. V ta na- čelo znani slovenski pisatelj Fran Levstik, ki je prišel v Trst predvsem z namenom, da bi urejeval nov literarno-znanstven; list, ki so ga hoteli izdajati. Do izdaje lista ni prišlo, zato se je tudi Fran Levstik vrnil v Ljubljano in postal sotrudnik Vilharjevega lista «Naprej». Kmalu so se po vzgledu tržaške, začele ustanavljati čitalnice po vseh krajih Slovenskega Primorja. Tako se jo ustanovila čitalnica v Geriči, Tolminu, Vipavi, v Bistrici, ki je bila zlasti pomembna zato, ker je pritegnila v svoj delokrog tudi Čiče, ki so se tako p'ovezali s kulturnim življenjem slovenskega ljudstva, katerega središče je postajal vse bolj in bolj Trst. Tudi v Istri, kjer so bivali Slovenci, se je začelo razmeroma zgodaj ljudstvo narodno in politično prebujati. Prva čitalnica v Istri je bila u-stanovljena v Jelšanah 4. jan. 1869. Malo prej je bilo ustanovljeno v Kastvu «Libumiško društvo*, ki se je pozneje razvilo v delavne čitalnice; tudi v Dolini in Koprščini se je ustanovilo nekaj slovenskih čitalnic. To kulturno delo Istranov je pripravilo pot političnemu gibanju, ki je dobilo pozneje izraza na taborih v Kubedu, Dolini, tako da so začeli Istrani že kmalu zahtevati enakopravnost in uresničenje pravičnih zahtev Slovencev v Istri. Italijanski tržaški časopisi so namreč prav takrat začeli veliko gonjo proti Slovencem v Istri in na vso moč hoteli dokazati, da je Istra italijanska in da v Istri ni slovanskega življa. Da se je v samem Trstu in po vsej Primorski začelo močno kulturno delovanje, nam pričajo številne kulturne prireditve. Zavest Slovencev pa se je zlasti dvignila, ko so primorske oblasti 22. oktobra 1861 izdale edinstveni odlok, da se marajo z novim, šolskim letom razlagati v materinskem jeziku vsi predmeti v ljudskih šolah, da se morajo izdajati spričevala in katalogi v jeziku otrok in da se mora celo petje uriti' v slovenskem jeziku, tako da so bile s tem letom v vsej tržaški okolici in predmestju Trsta ljudske šole čisto slovenske. Vedno bolj pa se je čutila potreba po dobri slovenski knjigi in ljudstvo si je želelo domačih listov. Od leta 1865 je delovala v Trstu družba Sv. Mohorja in Godina — Verdeljski je začel iz- dajati »Ilirskega Prlmorjana*, katerega urednik in izdajatelj je bil pozneje Ivan Piano, učitelj iz tržaške okolice, ki ga je koncem 1. 1868 preimenoval v »Primorca*. Ljudstvo je z veseljem seglo po domači slovenski besedi posebno, ker ni bilo na Slovenskem razen »Novic* časopisa, ki bi prinašal novice iz Primorske. Med primorskim ljudstvom, med slovenskimi Tržačani, se je vzbudila želja po kulturnem izživljanju. Obenem z njo pa se je vse bolj gojila misel po politični osamosvojitvi. Nemške avstrijske oblasti so sicer na eni strani na videz podpirale kulturni razmah Slovencev, na drugi strani pa so z raznimi odloki in diplomami skušale ovirati in zavreti vse kar je bilo slovenskega. Na vodilna mesta so pošiljale razn? italijanske šoviniste Rinaldini, Poleoinl de Prelis, ki so vse prej kot pomagale ljudstvu. Slovenski narod se je dobro zavedal tega sovražnega toka z Dunaja, zato se je vse bolj združeval in zavestno vodil boj zoper vse, kar je bilo tujega. Ljudstvo se je zbiralo na veličastnih taborih, ki se jih je predvsem na Primorskem udeleževalo ljudstvo v velikem številu nad 8000 ljudi. Znani so tabori v Vipavi 1868, v Šempasu, Vižmarjih 1870, v Kubedu, Dolini itd. Na teh taborih so si Slovenci postavili svoj program: zedinjeno Slovenijo ter zbližanje z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Tako je koncem 19. stoletja do-raščal nov rod, ki se je razvijal v okolju, v katerem se je narod že prrdramil, kar se je jasno o-dražalo na celotnem kulturnem in političnem delu na Goriškem in v Trstu. Kaj pomeni ta beseda, je žal že vsem znano, saj jo občutimo vsi na lastni koži. Ne zavedajo pa se vsi, kakšni so njeni vzroki in da ljnji učinki. Ko država ne more izpolniti vseh svojih finančnih obveznosti, tedaj ji preostaja jo razne mere: strežje obdavčenje, najem posojila, izdajanje novega denarja. Ce pa mora država poseči po tem zadnjem sredstvu, tedaj pride po navadi do inflacije, zlasti v povojnem času, ko je blaga malo in je povpraševanje po njem veliko. Inflacija se posebno rada pojavlja v premaganih državah, ki morajo razen, nizke proizvodnje nositi tudi mnbgo drugih bremen. To smo opazili po prvi svetovni vojni zlasti v Avstriji in Nemčiji, kjer je bilo treba potrošiti za navadno pisemsko znamko milijone mark. Pri tem so seveda najbolj trpeli delavci in srednji uradniški sloji, ki so pri preživljanju navezani na svoj redni skromni zaslužek. 3ŠJUT --~f |J‘i I. f ^ i ^ J isaj ‘pmvmTi ali V ljudski državi Kakor vsa ostala ekonomska vprašanja, tako moramo tudi inflacijo gledaiti s stališča političnega in socialnega reda, ki vlada v kaki državi. V ljudski državi, kot je na primer Jugoslavija, bi bila inflacija nesmisel, kakor bi bila nesmiselna vsaka zahteva po povišanju plač, ki naj bi zvišala življenjsko raven prebivalstva. Saj vsi vemo, da povišanje plač povzroči povišanje cen in vodi do inflacije. Ljudski držp-vi pa ni treba poseči po tem sredstvu, ker je mnogo bolj pametno, da ustali cene in zatre špekula- cijo. S tem le koristi delovnemu ljudstvu, obenem pa utrdi valuti in odpira mnogo možnosti za zunanjo trgovino. Nasprotno pa je v drugih državah, kjer ni nikake kontrole nad cenami in kjer se vrši vsa proizvodnja v funkciji interesov po-edinih podjetnikov. Tam so delavci in srednji sloj spričo nebrzdanega porasta cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam prisiljeni zahtevati povišanje plač, da lahko vsaj nakoliko dohitevajo cene. Neizogibna posledica li- Šolstvo, umetnost in kultura Iz zaostale dežele se je SZ. uvrstila med najkulturnejše države v Sovjetski zvezi Pred revolucijo kultura ni bila last širokih ljudskih množic, temveč le nekaterih slojev Zato so bile ruske množice v glavnem neizobražene. Sovjetska država je prevzela to žalostno dediščino in je morala vložiti ogromno naporov, da dvigne kulturno raven množic. Z razvojem industrije so BUi potrebni novi kadri tehničnih • strokovnjakov, pa tudi splešen procvit dežele je zahteval vzgojo čim več izobraženih in veščih ljudi. Enakopravnost med narodi je omogočila vsem narodom Sovjetske zveze razvoj njihove lastne kulture. Izobrazba mladine in odraslih Številke nam povedo porast šol jn učencev. Ze leta 1937 je bilo v ZSSR 38,335.000 dijakov, to je skoraj petkrat več kakor leta 1924. Število šol je naraslo za osemkrat. Vsi narodi Sovjetske zveze imajo danes šole s poukom v materinskem jeziku, svoje lastne višje šole, muzeje, aka- naše planiner Obiščimo demije, gledališča in tisk. V vsej Sovjetski zvezi velja zakon o obveznem sedemletnem šolanju, toda večina otrok in mladine obiskuje šolo vsaj deset let. Prosvetne oblasti pa so si nadele nalogo ustvariti popolno srednješolsko izobrazbo za vs« državljane Sovjetske zveze. Razen izobrazbe posveča država veliko pozornost izobrazbi odraslih. Izvenšolsko delo zajema tiste, ki že delajo v svojem poklicu: delavce, kmete in številne strokovnjake. Vzgojiti je bilo treba potrebne strokovnjake iz vrst tistih, ki so že delali v produkciji. To so pa dosegli predvsem s pomočjo večernih šol, tečajev in predavanj. Tako je v lanskem šolskem letu bilo 1970 večernih šol, obiskovalo pa jih je 315.000 dijakov. Zelo številni so tudi tečaji za usposabljanja v posameznih strokah. Tako n. pr. imajo učitelji v Leningradu vsakih pet let obvezen pedagoški tečaj. Nemogoče je našteti vse vrste tečajev za strokovno usposabljanje. Tečaji za pobijanje nepismenosti spadajo v preteklost, kajti nepismenosti v Sovjetski zvezi skoraj ni. Pač pa so ustanovljene šole za ljudi, z majhno izobrazbo, neke vrste izpopolnjevalne šole. Veliko vlogo v izobraževanju sovjetskega ljudstva igrajo predavanja, ki jih organizirajo tudi posebne pisarne. Leta 1944 je bilo 65 takih pisarn z 20.000 predavatelji. V tem letu je bilo na kmetih 103.135 predavanj, ki jih je obiskalo 6.860.367 ljudi. V Sovjetski zvezi obstaja cela vrsta kulturno prosvetnih ustanov, ki skrbijo za Izobrazbo ljudskih množic. To so domovi kulture, knjižnice, muzeji, gledališča, naravoslovne postaje, razstave, klubi in čitalnice. Vsako podjetje, vsak urad ima svojo lastno kpltumo ustanovo. Velika tovarna avtomobilov »Stalin* v Moskvi ima ogromen dom kulture, toda tudi majhna podjetla Imajo svojo lastno čitalnico. Vse kulturne prireditve so zelo dobro obiskane. Poseben pomen za Izobraževanje ljudskih množic imajo knjižnice. Leta 1939 je bilo v državi 86.366 množičnih knjžnic s 166 milijonov zvezkov. Obenem je bt-lo 111.000 kolhoznih klubov in čitalnic. Samo v ruski federalni enoti so Nemci uničili 17.000.000 knj'g. Ena Izmed naivečjlh knjižnic Je Leninova knjižnica v Moskvi, ki Ima nad 10 milijonov knjig. Dnevno jo obiskuje približno 2.236 oseb. L?ta 1942. je bila ustanovljena v Leninovi knjižnici tpdl otroška čitalnica, ki je zmerom zelo dobro obiskana. Tisk jn v ZSSR zelo porastel. Leta 1938. je Izhajalo 8 550 časopisov z naklado 37 500 000 izvodov. 2.188 časopisov je Izhajalo v različnih jezikih narodov Sovjetske zveze. Tudi knjige izhajajo v mnogo večjem številu kakor pred revolucijo. Leta 1913. Je izšlo 26.000 različnih knjig v na- Ker se celih 20 let ni glasila naša kulturna-beseda z odra, je potrebno, da postavimo danes čim ved ljudskih odrov, katerih naloga Je, da našo mladino vadijo spet v svoji materinščini. Obenem pa Je naloga odra, da vzgaja naše občinstvo za višjo stopnjo men smo začeli tudi z gostovanji. Da bo omogočeno uspešno gostovanja povsod, Je treba, da se naši ljudski odrl po mo"znosti dobro ln približno enako opremjo, da tako zmanjšamo prevozne stroške. Za dosego tega pa je potrebno, da vsaka dramska skupina dobro naštudira eno ali dve igri, s katertma lahko gostuje. Tako sl prihranimo neprestano štu-dlranje novih vlog, se medsebojno povežemo, spoznamo in svetujemo; vzbudimo zanimanje in kritičen čut našega občinstva. Za gostovanja naj se Izbirajo resnično umetniška dela, po možnosti z malim osobjem, da se lahko igra tudi na manjšem odru. Ker so naša prosvetna društva odvisna od lastnih denarnih v-rov, moramo šteditl pri kulteari ii. Najbolj praktična ln poceni Je oprema odra z zavesami; k tem si preskrbmo šp dvoje ali trojo vrat in nekoliko navadnih lesenih okvirov, kt bodo služili za stene, okna, pokrajine, če Jih znamo dobro uporabiti. Ostalo pa se napravi s poh štvom in malenkostmi, ki si jih lahko sproti, izposodimo pri družinah v vasi. Veliko vlogo igrajo pri tem luč!, katerim moramo posvetiti posebno pažnjo. LJUDSKI ODRI IH NJIrl OPREMA Kako naj opremimo oder Vzemimo kot podlago oder srednje velikosti in sicer, odprtina 5 m šir ne in 3 m vitf.ne. Not-anja prostornina odra: globina 4 n in širina 8 m. Za ta oder Je .'otrebnih 91 m modrega blaga širokega 70 cm, ki naj (K) trpežno. Potem rabimo tudi 4 drogove po 7 m dolge, ki jih bomo vodoravno tako pritrdili' na strop, da jih bomo po potrebi lahko tudi dvigali ali nižali. Razvrščeni naj bodo v sledečih razdaljah: I. samo 40 cm od odrske odprtine, ostali trije pa v medsebojni razdalji 1 m. Tako dosežemo igralski prost čr od 3.40 m globirte, ostaja nam pa za zadnjim za- storjem 60 cm prostora za kre-tanje. Na te drogove bomo obesili platno, ki ga izrežemo takole: 21 komadov po 3.65 dolžine in 3 komade po 4.50. Platno naj bo visoko 70 cm. Na te drogove bomo obesili platno takole: • na prvi drog eno nebo od 4.50 ln na vsaki strani eno nogo po 3.65; na drugi drog eno nebo in dve nogi na vsaki strani; tretji drog Isto tako, četrti drog pa 11 nog ki bodo tvorile ozadje ln bodo pripete med seboj samo z bucikami, da se omogoči prestavljanj« vrat na različne kraje ozadja. Razsvetjaua Razsvetljava: na odru rabimo luč, ki sveti igralcu v obraz. Zatorej nastavimo na vsaki strani šepetalčeve Školjke po eno rampo 1.80 m dolgo — to je žieb, kakor Jih rabimo pod hišnim ka- kladi 86,700.000 izvodov, leta 1938. pa 40.000 knjig z naklado 692 milijonov 700.000 izvodov, Pos:bna vrsta kulturno prosvetnih ustanov so demovi kulture, ki so s svojim delom zajeli vso Sovjetsko zvezo. Značilen vzgled velikega kulturnega doma je leningrajski dvorce kulture »Kirov*. To je ogromna moderna palača z gledališčem, dvoranami za kino, prireditve in ples, otroškim domom in vrtom, pionirskim domom in številnimi drugimi klubskimi prostori. Knjižnica obsega okoli. 400.000 knjig in ima čitalnico za otroke in odrasle, ki se bavijo z znanostjo. Gledališče ima svoj posebni ansambel. V dvoranah prirejajo koncerte in predavanja, v krožkih ljudske samodejavnosti pa se ljudje pod vodstvom strokovnjakov bavijo z različnimi panogami umetnosti. 85 0 gledališč, 200.000 kino dvoran Zelo velik pomen imajo tudi muzeji. Leta 1939. je bilo okoli 800 muzejev. Izmed teh je 78 umetniških muzejev, 52 zgodovinskih, 94 zgodovinsko političnih, 44 muzejfv za naravne znanosti, 55 za ostale panoge znanosti in 299 mešanih muzejev. Muzeji imajo velik pomen pri izbiranju poklicev po dokončani srednjr šoli ter službo tudi za strokovno izpopolnitev delavcev. Njihov obisk je zelo velik. Gledališka umetnost v Sovjetski zvezi je posebno visoko razvita. Za časa sovjetske oblasti so nastala štev.lna gledališča v vseh nacionalnih republikah. Leta 1939. je bilo 787 gledališč, leta 1941. pa 850. Obisk je zelo številen, tako da se kljub velikemu številu gledališč občuti pomanjkanje prestara. Sovjetska zveza posveča pozor, nost izobrazbi s pomočjo filma. V vsej Sovjetski zvezi je okoli 200.000 klnogledališč, kar pomeni, da pride na vsakih 10.000 prebivalcev eno' kinogledališče, medtem ko imajo druge kulturne države komaj 1 kinogledališče na 200.000 oseb. Filmi so vselej izbrani in imajo umetniško ali poučno kvaliteto. Tako je postal film v Sovjetski zvez; pomemben činitelj za izobrazbo najširših ljudskih množic. Ne smemo pozabiti, da so narodi Sovjetske zveze v manj kot 30. letih dvignili kulturno zaostalo deželo na v;soko stopnjo kulture. Vsi državljani in vse narodnosti imajo možnost izobrazb« in kulturnega delovanja. Zlasti je to pomembno za neruske narode, kt so b:li pred revolucijo še posebno kulturno zaostali. Tako Je kirgiška republika povečala število pismenih za 12 krat, šole pa obiskuje sedaj 320.000 dijakov. V Azerbejdžanu se je v 20. letih sovjetske oblasti število dijakov povečalo od 73.600 na 675 500 in ,1e samo visokošilcev sedaj 12500, medtem ko jih pred revolucijo sploh ni bilo. beralističnega ekonomskega sistema pa je ta, da povišanje plač povzroča novo povišanje cen, kar gre v nedogled: železnim zakonom ekonomije se namreč ni moči izogniti. Vse to gre seveda predvsem v škodo potrošnika, to je nižjih slojev. Res je, da delavčeva nominalna mezda stalno narašča, res je pa tudi, da realna mezda- to je kupna moč prejetega denarja stalno upada. Zato je inflacija tudi v kapitalističnih državah le v škodo delavstvu, ni pa se je mogoče izogniti, ko ja na trgu premalo blaga, kar se po navadi dogaja v povojni dobi. Iz govora predsednika Narodne vlade Slovenije tov. Marinka na Jesenicah smo posneli, da so bili tudi v Jugoslaviji nekateri nezavestni delavci, ki so pod vplivom reakcionarne propagande zahtevali povišanje mezd, ko je bilo na trgu še malo proizvodov. Ce bi bila vlada tako kratkovidna, bi i-meli danes tudi v Jugoslaviji inflacijo z vseimi zlemi posledicami. Toda v Jugoslaviji imamo ljudsko oblast, ki stalno bidi nad interesi delovnega ljudstva in ki se je dobro zavedala, da se da položaj izboljšati 13 z #večjo proizvodnjo in s stalnim nadziranjem cen življenjskih potrebščin ter zatiranjem špekulacije. Torej ne nesmiselno povišanje plač, ampak povišanje kupne moči dinarja, to je bil program ljudsk-h oblasti in v tern so tudi popolnoma uspel:. To pa je mogoče le v ljudski državi. Zato grešijo oni, ki v ljudski državi pravijo: «S svojo plačo ne moremo izhajati, dajte nam večje plače da bomo lahko kupili več blaga*. Tako lahko sodi posameznik. sebičnež, ne pa oni, ki mu je prod očmi blaginja vsega ljudstva. Ce bi sledili politiki povišanja plač, b’ povzročili nesorazmeren skok cen, to je inflacijo. Da pa bomo bolje razumeli pomen inflacije, si moramo malo pobližc ogledati oshovne ekonomske zakone, mimo katerih ni mogoče iti. Množina denarja in njegova vrednost Ljudje ne živijo od plače, ampak od proizvodov, ki jih s sve-jo plačo kupujejo. Ce pa v državi primanjkuje blaga,'nam še tako veliko povišanje plič prav nič ne zaleže. Ali ljudje živijo dobro ali slabo, ni odvisno od tega, koliko denarja imajo, ampak od tega, koliko blaga lahko kupijo za ta denar, to je, koliko je ta denar dtjansko vreden. Ce tedaj v ljudski državi proizvodnja narašča, smo lahi*> matematično gotovi, da bo rasla tudi kupna moč potrošnikov, to pa zato, ker ljudska država skrbi tudi za pravič- VAWAVkS \VW.V5\5VW Češkoslovaška je zaradi vojne in hitlerjevskega roparskega sistema utrpela ogromno razdejanje. 40 do 50% industrijskih naprav, med njimi znamenite Sko-dove in Bat’ ine tovarne so bile Uničene. Prav tako je bil denarni obtok v deželi v neredu. Češkoslovaško ljudstvo je bilo postavljeno pred težke naloge: obnoviti in postaviti v obrat vse številne porušene in polporušene tovarne, ki pomenijo za državo obstoj in življenje. Preporod ceskoslovaske industrije Dvoletni obnovitveni načrt Češkoslovaška vlada Je v skladu z nalogami obnovitve izdelala dvoletni načrt za zgradnjo države. V glavnem predvideva načrt povečanje proizvodnje na predvojno vič.no in s tem tudi zvišanje življenjskega standarda ljudstva. Poizvodnja v industriji bo po tem načrtu v letu 1948. za 10% višja od predvojne, čeprav bodo v tem času vsi Nemci in Madžari izseljeni. To delo to predvsem vključeno v rudarstvu, elektrifikaciji, v železarski, v obutveni in oblačilni industriji. Načrt predvideva tudi radikalno povečanje plodnosti zemlje zlasti z mehanizacijo in elektrifikacijo poljedelstva. Do konca leta mora biti obnovljeno in zgrajeno 125.000 stanovanj. Za izpolnitev tega načrta pa jc treba investicij za vsaj 5 milijard češkoslovaških kron. Doslej je češkoslovaško ljudstvo imelo že veliko obnovitvenih uspehov. Tisoči mladih delivcev in delavk, dijakov in nameščencev so — razdeljeni na brigade — prostovoljno delali v nacionaliziranih rudnikih in kopali premog. Pridobivanje črnega premoga, ki je doseglo v maju 1945. 19% proizvodnje v primerjavi z letom 1937., se Je zvtsalo v aprilu 1946 na 90%, medtem ko se Je proizvodnja rujavega premoga, ki je dosegla v maju 1945. 33% zvišala na 115%. Podoben porast zasledimo tudi v drugih industrijskih panogah. Brez,.železnega zastor]a“ Najtežavnejše je vprašanje delovnih moči. Samo v poljedelskih in gradbenih strokah primanjkuje okrog pol milijon«, delovnih 1 moči. Nekoliko bo olajSano z mehanizacijo teh panog. Napori delovnih množic so pripomogli do znatnega zvišanja proizvodnje. To ima svoj izraz v češkoslovaški zunanji trgovini. pom. Ta žleb ali rampa odbija svetlobo na obraze, ne da bi slepila občinstvo. Razdalja žarnice v rampi bodi od 20 cm in v treh različnih barvah in sicer prva bela, druga rdeča, tretja modra. Vsaka barva pa naj Be samostojno ugaša, tako da lahko damo od™ samo eno ali drugo barvo, kakor pač to zahteva igra Prav tako rabimo žlebe za žarnice tudi za vsakim nebom ali pa vsaj za prvim in drugim ln ki zadostuje, da »o za petmotersko odprtino o-dra 3 m dolgi. Najbolj primerne žarnice za oder so od 40 watt. Ker barvanih žarnic ni najti, sl pomagamo a tem, da jih pobarvamo v anilinom razredčenim v špiritu ali pa jih zavijemo v celofan papir. Se bolje Je, da napravimo cilindre lz celofan plošče, ki Jih potom samo no tak ne mo na žarnice. Kor primanjkuje pločevine in Je tudi draga, se žlebi na- pravijo iz navadnih konzervnih škatel; svetlo stran obrnemo v notranjost žleba. Prerez žleba bodi približno 20 cm. Seipetalčeva školjka naj bo približno 70 cm široka in ne višja od 40 do 50 cm, sicer nam zakriva prevelik del odra. V notranjosti naj bo prevlečena z debelo odejo, globoka pa naj bo le toliko, da »e od strani ne vidi šepe-talec, sicer nam glas obtiči pri tleh. iaslor Zastor bodi neprosojen in če mogoče iz precej težkega blaga, da so med odmori ne sliši, kar se na odru dogaja. Zamet je najbolj primeren, a tudi navadna pogrinjala za postelje se dado za to uporabiti. Zastor naj se nikoli ne odpira navzgor, ker je neugodno, če občinstvo vidi najprej noge potem šc-lc glavo. je ena dvokrilna in dve enokrllni vrati in bi ta krila bila pokrita z lahko lepenko. — se da potem z navadnimi risarskimi žebljički pritrditi papir, ki kahko predstavlja salonska ali kmečka vrata različnih dob in stilov. Ce bi bila vrata vseh odrov one ln iste velikosti, bi bilo pri gostovanjih potrebno prenašati samo zavoj papirnate kullsarije. Isto naj bi veljalo tudi za okvire, na katere bi se pritrdile stene, okna ali pa pokrajina. Kar se barvanja kulis tiče, bi bilo res potrebno, da bi se za nasvete vsa društva obrnila na Slovensko prosvetno zvezo, kt bi potem imela pregled nad igrami in na ta način preskrbela o-snutke ali pa naravnost že kulise. Izdelane od poklicnih slikarjev. Ce jo pa kje nadarjen diletant Kulise Sedaj pa, karse tiče kulis. Ce bi si vsak oder preskrbel po dvoje ali troje vrat in sicer en glavni ln dvoje stranskih vhodov to slikar, pa naj, proden Izdela kulise, pošlje vsaj osnutek v pregled Slovenski prosvetni zvezi. Tako bomo delali po enotnem načrtu in odpravili slabo ali kičasto scenografijo. Ne dopuščajmo da o naših predstavah odločajo nepoklicani ljudje! Posvetujmo se raje s strokovnjaki, ker le tako nam bo zagotovljen uapeh in napredek. Vrednost vsega uvoza je znašala cd maja do septembra preteklega leta 47 milijonov kron,.v novembru pa že 167 milijonov kron. Izvoz se je zvišal v istem času od 32 milijonov na 150 milijonov kron. Napredek in hitra obtiova industrije je vzbudila zanimanje za Ccškoslova-Vo po vsem svetu. Angleški list «Daily Worker» je objavil nekaj zanimivih člankov o češkoslovaški industriji in o uspehih, ki jih ustvarja nacionalizacija industrije. Harry Pollitt opisuje ogromen delovni doprinos in polet rudarjev v rudniku »Predsednik BeneS* in pravi, da se o njihovih vzornih socialnih napravah angleškim rudarjem niti ne sanja. Ko sem videl — nadaljuje Pollitt v svojem članku — kako čeiT«ti rudarji po kopanju hodijo še na gorsko sonce, sem se spomnil, da bi angleški rudarji ne vedeli ali so v rudniku ali pa v deželi sanj. Češkoslovaška — nadaljuje Pollitt — hitro korgka naprej. Prebivalstvo preživlja sicer 'še težke čase, toda ta doba'-ga vzpodcuja, da gradijo lastno življenje po svoji volji. Dobro vedo kaj hočejo in odločeni so, da prispejo na cilj. Z nacionalizacijo tovarn in podjetij so se povsem spremenili odnošajt delavcev do podjetja in do dela; delavci se zavedajo, da delajo samo za sebe. V zvezi s Polllttovlml članki vprašuje «Da!ly Worker» svoje čitatclje: dragi čitatclj, ali sl bral natfe čianke o Češkoslovaški? Ako jih nisi, sl zamudil veliko stvar. Vprašaj samega sebe! ali veš, kaj se dogaja v CSR? Ali ni ona med tistimi vzhodnimi državami, v katerih izhaja iz antifašistične borbe nova demokracija. In ali natf (angleški) trgovski tisk kaj poroča, kaj se v feškoslovaški stvarno dogaja. Nič! Delegacija angleških poslancev, ki sc Je dalj časa mudila na Cet*koslovaškom, se je razgo-varjala s češkimi novinarji o svojih vtisih s potovanja po državi. Na vprašanje, če je Imel vtis, da v češkoslovaški republiki obstoji tako Imenovani »žolezni zastor*, o katerim se na zapadu toliko govori, Jo odgovoril angleški poslanec dr. Štros, da Je edini železni zastor na Češkoslovaškem videl v praškem narodnem gledališču, ko je delegacija prisostvovala operni predstavi. no razdelitev proizvodov. Ni o reč dovolj mnogo proizvajati pa podjetniki proizvajajo le ■ ▼ du svojih lastnih interesov tem prav nič ne upoštevajo J skih potreb. Pri tem sta d dva.činitelja: proizvodnja in tev dobrin. Da j3 temu tako, zelo nazorno prikazuje dejstv*i Madžarskem neznaten drd ga ne daš niti za miloščino-t •redi" pen položaj je tudi v Grčiji- ^'^ Til)? drahma zgubila vsako vl in stane dolar 215.000 Inflacija vodi k gosf}0 darskemu razšli^ To nam dokazujejo nas p primeri.- Od Inflaciji iniaJBjk rist le špekulanti, ki razkošno ve in kopičijo milijone. Uu jvO pa strada, državno gospod*^ \y H N propada. Namesto obnove^^o izvki® gradnje gospodarstva, ustvarjalnega dela in Pr°|z 0jt(T nja novih dobrin, se vse vr jt»' li zajedalske špekulacije-liji, Grčiji in drugje s: ne zgane z mrtye točke. Vse drugače je v Coprav Je utrpela ogromno ^ ln dobiva le malo tuje p0111 hitro obnavlja in postavljanje lje novega gospodarstva. ne trpijo lakote niti v on nfld0' jih, ki so celo pred vojn« ^rad* vali. Življenje Je še težko ^ je pomanjkanja, toda ,zbol'j,&rn J® vidno iz dneva v dan. To potrdil te dni tudi ravn°iggal d3” re La Guardla, kt j9 goslavijo, ,Svobodna trg° vir10 \ in Špekulacija rov» ri) o ,nJ' Tudi v Jugoslaviji še ^ špekulanti, toda v ve^n_aj? ^ šem obsegu. Kaj pa P1^ 1 -aJ. T" ni špekulacija lzre<^enw*jna vlada inflacija ln «bvoI>°" s^° . vina*, tu je žpekulac gajč* edini način trgovine 'n jpek11 blaga. V Jugoslaviji pa JLeiiod0*: lacija nenormalen in ^je v rokah ^ ?pe. pojav. Tam ima ljudstvo. Pri nas pa P^^grsk1** kulacija vse breme ^°S|’ jne, težav, nastalih zaradi jiO" n« težav, nastalih zaru«- 3c delovno ljudstvo, ^sa« oS|tn piči v rokah p'ščic» ^ (