' Poštnina plačana t botorhii
Leto XIX., št. 275

Ljubljana, sobota 26. novembra 1938
Cena 1 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št 3122 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koceaova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zarodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslc 78.180, Wien ŠL 105.241.
Izhaja vsak ^nn razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—s Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Mirovna deklaracija I Nemčije in Francije
Francija in Nemčija sta sklenili pakt, ki naj bo slovesna izjava za mir. Nemški zunanji minister Ribbentrop pride v kratkem, v nekaj dneh v Pariz, da podpiše pogodbo v imenu Nemčije.
Nemško-francoska deklaracija obsega po dosedanjih vesteh tri poglavitne točke. Prva od njih se tiče državne meje med obema sosedoma v tem smislu, da jo obe priznavata kot dokončno in nespremenljivo. Druga točka vsebuje izjavo, da se državi odrekata vojni kot sredstvu za medsebojno obračunavanje ter se obvežeta, da se bosta v primeru spora pobotali po mirnem potu. Tretja točka končno pomeni deklaracijo, da državi nimata druga proti drugi nika-kih teritorialnih zahtev. Vse dosedanie vesti soglašajo glede glavne vsebine, razlikujejo se le glede podrobnosti. Nedvomno ne bo treba več dolgo čakati na uradno besedilo: objavljeno bo najkasneje ob Ribbentropovem pariškem posetu.
Slovesne deklaracije, kakor je pravkar dogovorjena, spadajo k instrumentom sodobne diplomacije Glede druge točke je res, da je že Briand-Kelloggov pakt vseboval v glavnem isto izjavo in zaobljubo, pa da formalno sedanja deklaracija ne pomeni nič novega. Toda zoper ta očitek se pravilno naglasa, da pomeni novi pakt izjavo v novi dcbi in pod bistveno drugačnimi pogoji. Smatrati ga je vsekakor za nadaljevanje iste politike, ki je našla izraza v monakov-skem sporazumu in ki je tamkaj cloved-la do one izjave med Chamberlainom in Hitlerjem, ki jo je britanski ministrski predsednik s tolikim zaupanjem sporočil londonski rcnožici ob svojem po-vratku iz Nemčije. Sedaj sklenjena izjava naj ne bo izraz starega povojnega pacifističnega razpoloženja insanjavega sv. kovnega optimizma, marveč konkreten izraz dveh velikih sil, ki sta si v vsej povojni dobi nasprotovali bodisi neposredno ali nosredno po sistemu nasprotujočih si dveh mednarodnopolitič-nih taborov. Nemčija in Francija s tem izjavljata, da sta likvidirali ta nasprotja in da sta trdno odločeni uporabljati za naprej samo mirovna sredstva v medsebojnih odnošajih Narodi in države, ki so se naslaniali na dosedania nasprotja, naj se odslej zavedajo, da so v Berlinu in Parizu si "enili. da jim ne bodo več advokati. Tako nribližno se podčrtava r. lika napram Briand-Kel-ioggovemu paktu.
Prva točka novega pakta se tiče meje, in razume se na prvi pogled, da vsebuje dejansko slovesno izjavo Nemčije, da smatra Alzacijo-Loreno za dokončno francosko in sploh sedanjo mejo za definitivno. Že ko se je bližala doba: ki je imela odločiti v plebiscitarni obliki glede Posarja, je Hitler podal uradno izjavo, da po likvidaciji posarskega problema nima napram Franciji nikakih aspiracij. To izjavo je kasneje še ponovil in posebej naglasil, da Nemčija ne misli in ne bo mislila na povratek Al-zacije. Na nemški strani se je kazalo celo nekako nerazpoloženje, ko so iz Francije prihajali izrazi dvoma, da so ta zagotovila mišljena resno. Novi pakt prinaša sedaj tudi v tem oziru spremembo, ki pomeni normalizacijo odnošajev.
Končno je še tretja točka. O njej je v dosedanjih vesteh največja razlika. V nekaterih besedilih stoji na splošno, da nimata državi druga proti drugi nikakih teritorialnih zahtev. Spričo tega se je pojavilo v francoskem časopisju tolmačenje, kakor da pomeni izjava hkrati priznanje sedanjega kolonialnega stanja. Po drugih verzijah stoji v deklaraciji zagotovilo, da se nanaša odpoved teritorialnih zahtev le na Evropo, kar bi pomenilo poudarek kolonialnih aspiracij, čeprav v posredni obliki. Nedvomno bo svet imel v kratkem priliko, da izve avtentično besedilo.
Pravilno je pojmovanje, da pomeni novi francosko-nemški pakt nadaljevanje onesa, kar se je začelo v Monakovem. Monakovski sporazum je zaključil prvo povojno dobo, razdobje, ki je trajalo dvajset let in predstavljalo afirmacijo in obrambo stanja, ustanovljenega z Versaillesom in nanj se na-slanjajočimi mirovnimi pogodbami. Do Monakovega je bila Francija na čelu držav, ki so branile to stanje. Z mona-kovskim dogovorom je resignirala na to, zares prav nič zavidanja vredno vlogo. S to resignacijo se je razmerje med Nemčijo in Francijo razčistilo in če izvzamemo kolonialni problem, glede katerega po dosedanjih poročilih še ni jasnosti, se more diplomacija z večjim sa-mozaupanjem vsesti k skuoni mizi. Nemara ni slučaj, da je istočasno, ko so se objavile prve vesti o doseženem sporazumu. češkoslovaški poslanik javil v Londonu in Parizu, da je nova državna meja dokončno določena in s tem izpolnjen dogovor monakovskega sporazuma.
Gotovo se bodo polagoma pojavile še druge posledice nove francoske politike. Glede razmerja do Poljske je bilo že do sedaj dokaj dobro vidno, kako je
DALADIEROVA MOČNA ROKA
Sedanja francoska vlada hoče s silo streti vedno bolj razvijajoče se stavkovno gibanje in je v to svrho v pripravljenosti tudi že vojaštvo
Pariz, 25. nov. o. Stavkovni pokret, ki traja že tri dni, zavzema vedno večji obseg. Vlada je odredila vrsto strogih ukrepov, da bi preprečila zasedbo tovarn in odvzela stavkovnemu pokretu njegovo posebnost. Delno je doslej to uspelo, ne da bi bile žrtve prevelike. Spričo tega se je njen ugled, posebno v desničarskih krogih, znatno ojaičil. Tako je republikanska socialistična unija, ki se je že pripravljala, da preide v opozicijo proti Daladieru, opustila ta svoj namen in se vrnila v tabor Daladierovih simpatizerjev. Gotovo je da se bo ob zaključku te nove borbe ljudska fronta docela razšla. V stavkovnem pokretu je sedaj že preko sto tisoč delavcev. Splošno je pričakovati, da se bo stavka še ta teden dejansko spremenila v generalno stavko.
Mea najnovejšimi pripadniki stavkovnega pokreta je 25.000 rudarjev in kovinarjev v revirjih severno Valentiennesa. V ostalih tamkajšnjih revirjih je nastal med kovinarskim delavstvom in mobilno gardo hud spor. Snoči pa se je mobilna garda umaknila.
Nasilna izpraznitev E?aaaltovih ...
Tembolj se je položaj poostril preteklo noč v okolici Pariza. Delavstvu Renaul-tovih tovarn se je pridružilo še na tisoče delavcev tovarn Citroen in Biauch. Delavstvo je zasedlo vse tovarniške objekte Po nalogu vlade so oddelki policije in mobilne garde takoj intervenirali ter je bila evakuacija tovarn sredi noči nasilno izvršena. Do večjih incidentov je prišlo v Re-naultovih tovarnah. Okrog njih se je snoči pojavilo okrog sto tovornih dvtomobilov z mobilno gardo. Namah so bili vsi dohodi v tovarno zasedeni. Pred njimi so gardisti aretirali večje število delavcev, ki
so nameravali preskrbeti delavcem v tovarnah živeža in drugih potrebščin. Okrog 22. ure je večjim oddelkom mobilne garde uspelo vdreti v tovarne. Delavstvo se ponovnim pozivom, da bi se umaknilo iz objektov, ni odzvalo. Mobilna garda je tedaj nastopila s silo. Pred udarci s palicami in pendrekj so se delavci počasi umikali iz vsakega objekta posebej. Ko je bilo aretiranih že več sto delavcev, so se ostali docela umaknili iz tovarniškega področja. Ob 1. ponoči so bile Renaultove tovarne evakuirane. Pri spopadih je bilo nekaj ljudi hudo poškodovanih. Med njimi je 6 policijskih agentov ingardistov. Preko 300 aretiranih delavcev so odpeljali na posamezne okoliške policijske postaje.
še ponoči je vlada izdala komunike, v katerem pravi: Stavkovni pokret in zasedba tovarn sta se v zadnjih 48 urah raz-š5rila na departementa gornje in spodnje Seine. Vlada je izdala ukrepe za ohranitev reda., ki so bili takoj izvedeni. V gornjem seinskem departementu je moralo 12.00:> delavcev zapustiti 25 tovarn, v spodnjem je bilo evakuiranih 12 tovarn. Policijski organi so evakuirali tudi Renaultove tovarne.
... in Bleriotovih tvornic
Danes je policija pregnala stavkujoče delavstvo deloma tudi iz Bleriotovih tovarn. Spočetka se je delavstvo v teh tovarnah uspešno branilo, končno pa se je moralo umakniti pred ojačenimi oddelki mobilne garde V dopoldanskih urah se je na področju Bleriotovih tovarn razvila prava bitka. V prvih popoldanskih urah evakuacija še ni bila dovršena in je nastala celo nevarnost, da dobi delavstvo v tovarnah pomoč od ostalih stavkujočih delavcev.
Barikade v rudniškem revirju v Denainu
Tudi v rudniškem revirju Denainu so se snoči stavkujoči delavci spopadli z mobilno gardo Zgradili so barikade in uporabili zanje tudi 50 prevrnjenih vagonov, s katerimi so zadelali vse dohode do tovarn. Okrog vagonov so nakopičili ogromne množine premoga. Gardistom se je cela serija napadov na barikade izjalovila. Šele, ko so gardisti ponoči segli po orožju, so barikade zavzeli. Borba v revirju pa davi še ni bila končana. Pri spopadih je bilo večje število rudarjev in kovinarjev ranjenih. Po nekaterih poročilih je bilo tudi več ljudi ubitih
Gradbeno ministrstvo je davi izdalo komunike, po katerem je ves železniški promet v departementu Anginu zaradi stavke v zastoju Oddelki mobilne garde skušajo rudarje in ostalo delavstvo pregnati iz tamkajšnjih premogovnikov
Tudi vojaštvo pripravljeno za nastop
V opoldanskih urah so listi v posebnih izdajah objavili, da je Daladier po posvetu z vojaškimi oblastmi izdal ukrepe, po katerih bo v primeru potrebe intervenirala v borbi proti stavkujočemu delavstvu tudi vojaška sila. V pariških garnizijah je vojaštvo že v strogi pripravljenosti. Oblasti so rezervirale za vojaške transporte že celo vrsto prog, posebno v industrijskih centrih države
Proglas levičarjev
in desničarjev
Davi je Leon Blum izdal proglas, v katerem poziva delavstvo, naj se ravna točno po navodilih, ki jih je prejelo od svojih
centralnih organizacij. Desničarske organizacije so izdale poziv na vso republiko, v katerem apelirajo na patriotizem, razum in republikansko zavest vseh francoskih državljanov. Ni dvoma, pravi ta poziv, da so levičarji izkoristili Daladierove dekrete, da bi nagnali ljudstvo v borbo. Navidezno proti njim, v resnici pa proti novi orientaciji Daladierovega režima, ki ima svojo osnovo v Monakovem. Borijo se proti francosko - nemški deklaraciji, proti prihodu Ribbentropa v Pariz. Levičarji menijo, da pomeni to popolno kapitulacijo Francije pred Nemčijo in preokret v francoski zunanji politiki, ki bi lahko postal usoden za Francijo samo.
Odmev v tisku
Ves tisk pripisuje sedanjemu stavkovnemu valu izreden notranjepolitični pomen. Tolmačijo ga kot poslednji poskus ljudske fronte, da bi v Franciji uveljavila voljo delavskih množic. Mnogo listov, ki so bili še v zadnjih dneh v hudi opoziciji proti vladi, se je danes že postavilo na njeno stran. Tako ugotavlja »Epoque« z zadovoljstvom, da je vlada s svojim energičnim nastopom pridobila mnogo avtoritete in da postaja Daladier zmerom bolj centralna osebnost republike. Socialistično glasilo >Populaire« ogorčeno protestira proti najnovejšim represijskim ukrepom vlade in vobče proti Daladierovim tendencam ki kažejo po njegovem mnenju že prav očitno, da ima sedanji ministrski predsednik diktatorske ambicije. Svojega diktatorskega duha se je navzel v Monakovem Zadnje dni ga skuša uveljaviti tudi v notranji politiki, prav tako. kakor ga je že v zunanji.
Pred proglasitvijo
obsednega stanja ?
Pariz, 25. nov. br. Pozno zvečer se je zvedelo, da je bilo na večerni konferenci ministrov sklenjeno proglasiti v vsej Franciji obsedno stanje, če delavstvo ne bo takoj ustavilo stavk. Daladier je trdno odločen z vsemi sredstvi zatreti revolucionarni pokret ekstremnih levičarjev.
aoež udarit® t
Pojavile so se motnje v krvnem obtvoku in tudi srce je
zelo oslabelo
Vatikan, 25 nov. br. Papež Pij XI. je zopei nevarno zbolel, kar povzroča vatikanskim krogom velike skrbi Ko je davi po maši zapuščal svojo kapelico, se je nenaunoc zgrudil nezavesten. Njegovi spremljevalci so ga takoj dvignili in prenesli v posteljo. Poklicani zdravnik je ugotovil, da se je papežu zopet ponovila stara bolezen, ki ga je mučila že pred dvema letoma. Gre za neke vrste srčno astmo. Vse avdience. ki so bile napovedane za danes in prihodnje dni, so bile odpovedane. K bolniku so poklicali najboljše evropske specialis*e. Zdravniki so prepovedali papežu vsako delo in vsak napo.r. Opustiti mora tudi vse razgovore V teku clneva se papeževo zdravstveno stanje ni zboljšalo. Njegov osebni zdrav, nik dr. Milani je neprestano ob oolniški postelji. Pozornost je zbudilo dejs' vo, da je bil pczvan tudi papežev spovednik, kardinal Lauri. ki mu pripada naloga, da podeli papežu poslednje zakramente Kar-
dinal Lauri se je mudil pri papežu nad eno uro. Zvečer je bil konsilij zdravnikov, ki so ugotovili, da so ^e pojavile pri bolniku velike motnje v krvnem obtoku in da je tudi njegovo srce zelo oslabelo.
Vsi kardinali ki žive v Rimu in tvorijo papeško kurijo, so bili obveščeni po posebnih kurirjih o papeževi bolezni. To dokazuje najbolj, kako resno je zdravstveno stanje najvišjega cerkvenega poglavarja.
Danes bi se moral sestati konzistorij zaradi imenovanja dveh novih kardinalov, ki pa je bil zaradi papeževe oolezni preklican Nova kardinala naj bi postala pa-peški nuncij v Italiji msgr. Rorgoncio in tajnik k-ngregacije bogoslovja in univerze msgr. Rufini
Vatikan, 23. nov. AA. Zdravstveno stanje sv. očeta se je danes popoldne zboljšalo. Prof. dr Milani, ki ga zdravi, je ob 17 objavil: Sv. oče se počuti malo bolje ter jc vzel nekaj lažje hrane.
Polfsko-slovašk!
©ffittejni incidenti
Poljaki dolže Slovake, da so organizirali napad na poljsko razmejitveno komisijo — Varšavska represa-
lija — Obmejna bitka
Včeraj so nm jo službeno ponudili predsedniki vseh treh vlad — Pogajanja o paablajrtilneni zakonu in o sestavi n®ve esJL vlade s« še nadaljujejo
Praga, 25. novembra, h. V poslanski zbornici so se danes ves dan nadaljevala posvetovanja in pogajanja orib~ra šes o-rice češke stranke edinstva s člani ustav, no-pravnega odbura in z zastopniki slovaške vlade, odnosno slovaške ljudske stranke. Pri pogajanjih s slovaške strani so sodelovali tudi predsednik avtonomne vla. de dr. Tiso mini s er Turčan^kv. senator Mederly in poslamec Sidor ki so stn'či prišli iz Bratislave v Pr3go. Razp a vihali so o pooblastilnem zakonu gleie katerega še vedno ni prišlo do končnega spo. razuma. Slovaški delegati so se nocoj vrnili v Bratislavo od koder bodo prišli nazaj v Prago šele v ponedeljek, ko se bodo pogajanja zopet nadaljevala
Pod predsedstvom generala Syr:-vega se je danes dopoldne sestal ministrski svet, kateremu so prisostvovali tudi za-topniki slovaške in podkarpatske avtonomne vlade Na seji ie bila v smis]u doseženega sporazuma definitivno sklenjena kandidatura predsednica upravnega sodišča dr. Hache za bodočf°;a prezidenta republike. Po seji ministrskega sve'a so se vsi člani osrednje vlade skupno s člani
s!ov?šKe in podkarpatske avtonomne vlade podali k predsedniku upravnega sodišča dr. H^chi ter mu pri tej priliki oficielno ponudili kandidaturo. Dr. Hacha je kandidaturo sprejel. General Syrcvy mu je nato predstavil vse člane praške, bratislavske in chutske vlade.
Vs: minis ri so se popoldne ponovno zbrali na sejo ministrskega sveta ter razpravljali o pripravah za volitve prezidenta. Kakor se nocoj zatrjuje, bo narodn« predstavništvo sklicano za prihodnjo sredo. da Izvede po usfavi predpisano izvolitev prezidenta republike.
?oJf«ka ne bs» jamčila za nove meje ČSR
London, 25. nov. o. »Daily Telegraph« poroča, da poljska vlada ne namerava prevzeti jamstev za sedanje češkoslovaške meje Akcijo praške vlade za pridobitev teh garancij bo ignorirala ali pa bo češkoslovaške zahteve očitno odklonila s proti-zahlevo, da se mora v Podkarpatski Rusiji najprej izvršiti plebiscit. Vendar pa vsaj zaenkrat ne misli na vojaško okupacijo dežele.
dejansko stanje. Mnogo večje važnosti je prijateljski in zavezniški pakt med Francijo in sovjetsko Rusijo, ki je mnogo pripomogel k razrahljanju povezanosti v srednji Evropi. Sedaj, ko se je Francija odrekla svoji vodilni vlogi v evropski politiki, se upravičeno sprašujejo, kaj bo storila z ruskim paktom. Napovedovalo se je že, da ga misli odpovedati in s tem resignirati na tesnejše sodelovanje z Rusijo. Toda tudi nasprotne vesti so se širile iz enako dobro informiranih krogov. Po sklepu novega pakta med Berlinom in Parizom se bo pač kmalu razčistilo tudi razmerje do Moskve. Znano je, da je Nemčija zelo nasprotovala francosko-ruski zvezi, smatrajoč, da je naperjena zoper njeno
politiko. Tudi je nedvomno, da se je razmerje med Parizom in Moskvo zelo ohladilo. Tudi ta točka potrebuje potemtakem še razjasnitve.
Z novim paktom so dobili prav oni, ne maloštevilni politiki, ki so od nekdaj trJili, da nikakor ni nujno, da 1 1 si morala soseda ob Renu za vsako ceno stati z orožjem v roki nasproti. Vsekakor je z izločitvijo stranskih nasprotij postavljen problem mnogo bolj preprosto: sedaj se merijo samo neposredna razmerja in se sklepa mir na tej osnovi. S tem je storjen korak v odločilni eksperiment, ki bo od njegovega uspeha za-viselo zelo mnogo ne le za obe prizadeti državi, marveč tudi za vso ostalo Evropo.
Varšava, 25. novembra. AA (Pat): Poljska komisija za razmejitev je bila napadena na češkoslovaškem ozemlju v trenutku, ko je šla nasproti slovaški delegaciji. Napad je izvršila neka oborožena skupina, v kateri so bili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Ta dogodek je imel značaj organiziranega napada Dva člana poljske delegacije sta bila ranjena. a avtomobil poškodovan. Napad je bil izvršen v bližini eradu Oravske na ozemlju, ki ni predmet razmejitve. Podoben dogodek se je pripetil tudi v petek v bližini Cača. kjer jc poljska delegacija morala 7arpdi očitnega nerazpolcženia slovaške delegacije prenehati z delom.
Varšava. 25. novembra AA. (Havas): Poljake čete so danes zasedle Cač, ki se nahaia na slovaškem ozemlju ki pa je bil s sklepom oolisko-reškoslovaške komisije podeljen Poliski Poljska vlada je sklenila rasesti to mesto pred določenim datumom zaradi terra. ker hoče na ta način zavarovati svoie pravice no neljubem dogodku. ki se je primeril v bližini gradu Oravske.
Slovaški komunike
Bratislava, 25. nov. \v. O incidentu, ki se je pripetil poljski dclegaciji. je izdal propagandni urad slovaške vlade naslednje poročilo:
Danes so poljske čete prekoračile obmejno reko Ccrnijanko in zasedle vse sosedne občine, čeravno razmejitvena komisija še ni odločila, komu bodo pripadle Poljske čete so vdrle še dalje na slovaško ozemlje in zasedle v noči od 24. na 25. november tudi mesto Svrčinovec. Tu je prišlo do spopada med poljskimi in češkoslovaškimi četami. Ko so poveljniki češkoslovaških čet opozorili poveljnike poljskih čet. da so protipravno prekoračili demarkacijsko črto, so začeli Poljaki v odgovor streljati. Češke čete so ogenj odvrnile in je prišlo do resnega spopada, v katerem so imeli Poljaki več mrtvih in ranjenih. NTa češkoslovaški strani ni bil nihče ranjen. Zaradi velike premoči Poljakov, so se morale češkoslovaške čete naposled umakniti. Slovaška vlada jc o tem dogodku nemudoma obvestila predsednika slovaške vlade dr. Tiso. ki se je mudil v Pragi.
O samem incidentu, ki se je pripetil poljski razmejitveni delegaciji, poroča slovaški propagandni urad, da je poljska delegaciji) prispela s svojim avtomobilom v Ora-vo. Prebivalstvo, ki je zaradi zadržanja Poljakov napram Slovakom skrajno ogorčeno, je na cesti zgradilo barikade in je ustavilo poljski avtomobil. Protipoljsko razpoloženje prebivalstva jc bilo tako veliko, da so na avtomobilu razbili vse šipe. Pri tem sta bila dva člana poljske delegacije lažje ranjena. Poljski delegaciji naposled ni preostalo drugega, kakor, da se vrne nazaj na poljsko ozemlje. Tudi v drugih krajih, skozi katere je potovala poljska delegacija, so sc zbrale velike množice, in dajale duška svojemu ogorčenju proti Poljakom. Varnostni organi in člani Hlmkove garde w le s težavo preprečili resnejše incidente. Iz tega se najbolj vidi. koliko je resnice na trditvah poljskega tiska, češ da zahteva prebivalstvo obmejnih pokrajin Slovaške priključitev k Poljski. Poljska delegacija se
je na ta način sama lahko najbolje prepričala, kakšno jc v resnici razpoloženje tega ! prebivalstva, ki noče nič slišati o kaki priključitvi k Poljski.
Ogorčenje v poljskem tisku
Varšava, 25- nov. h. Poljski listi se obširno bavijo z incidentom, ki se je pripetil danes v obmejnem slovaškem ozemlju. Zdi se, da je Poljakom ta incident dobrodošel povod za še hujšo kampanjo proti češkoslovaški in opravičilo politike, ki jo vodi Poljska glede Podkarpatske Ru-sije.
Varšava. 25. nov. w. Oficiozni Kurir Warszawski« se v uvodniku bavi z razmerjem med Poljsko in Slovaško ter piše, da se je stremljenje Poljakov po prijateljskem sožitju s Slovaki izkazalo kot pogrešno. Dobro voljo in odkritosrčnost Poljske so Slovaki napačno tolmačili in so dobrohotno poljsko politiko odklonili. Incident, ki se je pripetil poljski delegaciji na Slovaškem, žali ves poljski narod. Poljska republika ne more dovoliti, da bi njene uradnike v izvrševanju ofici-jelnih misij napadali, pretepali in žalili. Slovaki mera jo dati Poljski popolno zadoščenje in morajo razumeti, da Poljska takega postopanja ne more mirno dopu-s'iti.
Intervencija Francije in Anglije
Pariz, 25. nov. h. Vsi francoski listi objavljajo londonske informacije o koncentraciji poljske vojske na meji Podkarpatske Rusije. Ponoči je agencija Transkon-tinental izdala poljski komunike, ki zanika koncentracijo poljske vojske in samo pravi, da je Poljska zaradi neredov in nemirov' povečala svoje obmejne straže. Kakor poroča »Ordrec, so na sinočnjih razgovorih Daladier, Chamberlain. Bonnet in Halifax podrobno razpravljali o problemu Podkarpatske Rusije in sklenili, da izvršita Francija in Anglija po svojih poslanikih v Varšavi demaršo ter obvestita polj-sko vlado, da Anglija in Francija ne bi mogli dopustiti nasilne spremembe novo določenih meja češkoslovaške republike, za katere jamčijo vse štiri velesile-, ki so podpisale monakovski sporazum.
Demonstracije v Ste Siji
Sofija, 25. novembra. AA. Bolgarska telegrafska agencija poroča: Danes dopoldne so bile po ulicah v Sofiji demonstracije. Notranji minister Nedey je glede njih izjavil tole: Obveščen sem bil, da so gotove osebe pripravljale poulične manifestacije, ki ne morejo služiti interesom nikogar. Pozivam prebivalstvo, da ohrani svoj mir in da se teh demonstracij ne udeležuje. Razen tega so gotovi ekstremistični elementi poskušali, da izrabijo te manifestacije v svoje namene. Policija je dobila nalog, da prepreči zbiranje ljudstva po ulicah in da energično nastopi proti vsem tistim, ki bi skušali motiti mir ali bi se zoperstavljali oblastem.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
—
Politična napetost v madžarski prestolnici
Velike demonstracije v Budimpešti proti opoziciji Demoliranje prostorov opozicijskih listov
Budimpešta, 25. novembra, br. Včeraj so bile v Budimpešti velike demonstracije
proti opoziciji, ki so zavzele danes naravnost ogromen obseg in se razširile tudi na druga mesta. Več tisoč pristašev desnice, fci desničarskih dijakov je danes ves dan demonstriralo po budimpeštanskih ulicah in razbijalo redakcije in tiskarne opozicijskih listov. Redakcijo »Pesty Kurierja« in »Az Esta« so demonstranti popolnoma de-molirali, tiskarni obeh listov pa tako razdejali, da je nadaljnje izhajanje obeh_ listov onemogočeno. Demonstranti skušajo očividno po dobljenih navodilih proglasiti opozicijo za družbo Zidov, brezvercev in komunistov, da bi s temi gesli še bolj
vplivali na javnost in na ta način podkrepili Imredyjevo politiko.
V razvoju notranjepolitične krize še ni prišlo do nikake odločitve. Regent Horthy je danes nadaljeval konzultacije posameznih političnih voditeljev. Komu bo poverjen mandat za sestavo vlade, še ni znano.
Kanya ho odstopil?
Budimpešta, 25. novembra. AA Havas: V političnih krogih smatrajo, da zunanjega ministra Kanye, ki je že pred nekaj meseci izrazil željo, da se umakne, ne bo v novi vladi. Za najbolj verjetno smatrajo, da bo novi madžarski zunanji minister postal dosedanji madžarski poslanik v Bukarešti Bardossy ali pa grof Szaky.
Po pariškem sestanku
Popolno soglasje angleške in francoske politike
Pariz, 25. novembra. Angleški ministr. predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax sta danes ob 10.30 s svojim spremstvom odpotovala iz Pariza. Kakor pri prihodu, ju je tudi pri slovesu množica, zbrana na pariških ulicah, živahno pozdravljala.
Francoski in angleški državniki so razpravljali v svojih razgovorih o vseh aktualnih mednarodnih političnih vprašanjih. Listi objavljajo posamezna vprašanja in rezultate razgovorov v naslednji sintezi:
1.	Angleški državniki so odobrili nemško-francosko deklaracijo, katere besedilo je bilo predloženo Chamberlainu že pred 14 dnevi. Po nekaterih pojasnilih Daladiera in Bonneta je včeraj na deklaracijo dokončno pristal.
2.	Popoln sporazum je bil dosežen tudi glede harmonizacije in pospešenja francoskega in angleškega oboroževanja. Pogajanja za koordinacijo oboroževanja obeh držav so se pričela že v pričetku leta. V aprilu je bil v Londonu dosežen v tem pogledu prvi sporazum, sedaj pa je bil sporazum do kraja izpopolnjen. Oboroževanje obeh držav se bo nadaljevalo pospešeno, tako, da se bodo nazadnje njune vojne sile medsebojno izpopolnjevale.
3.	Glede španskega vprašanja je bilo sklenjeno, da se Anglija in Francija povrneta k prvotnemu angleškemu načrtu, kakor so ga v nevtralnostnem odboru sprejele vse države, ki so vezane po nevtralnostnem sporazumu. Glavna pogoja za to, da se Francu priznajo mednarodne vojaške pravice, ostaneta še nadalje organizacija mednarodne kontrole na pirenejskih mejah in v španskih vodah ter umik vseh tujih prostovoljcev.
4.	Glede francosko-italijanskih odnošajev je bila včeraj soglasno izražena želja, da se Francija in Italija zbližata. Chamberlain pa je priznal, da Francija ne more doprinesti v ta namen prevelikih žrtev, da predvsem ne more v vsem popustiti glede španSje. Anglija bo še nadalje posredovala Sa zbližanje med Francijo in Italijo, ki naj bi se doseglo s spo-
razumom, sličnim angleško-italijanskemu paktu.
5.	Razpravljali so tudi o položaju na Daljnem vzhodu in proučili zadnjo izjavo japonskega min. predsednika kneza Ko-noja ter vprašanje plovbe na Jangceju. Izmenjane so bile načelno misli o skupni obrambi interesov obeh velesil na Kitajskem.
6.	V gospodarskem pogledu so se državniki sporazumeli o -skupni trgovinski politiki in skladni organizaciji trgovinskih odnošajev obeh velesil z državami v srednji in jugovzhodni Evropi. Razpravljali so tudi o gospodarskih odnošajih z bližnjim vzhodom.
7.	Končno so govorili tudi o begunskem problemu. Sklenjeno je bilo, da bo poseben londonski odbor pripravil podroben načrt za utrditev položaja lz Nemčije in Italije pobeglih Židov.
Po nekaterih vesteh sta angleška državnika na prigovarjanje Daladiera in šefa francoskega generalnega štaba generala Gamelina pristala na to, da se bosta zavzela za uvedbo obvezne vojaške službe v Angliji. Chamberlain je že sam premišljeval o tem, kako bi odpravil staro angleško koncepcijo, po kateri naj bi za primer sodelovanja Anglije ln Francije v vojni Francija postavila na bojišče svojo vojsko na kopnem, Anglija pa svojo mornarico in letalstvo.
Poseben pomen pripisujejo diplomatski krogi v Parizu sporazumu glede likvidacije španskega vprašanja. Generalu Francu vsaj začasno še ne bodo priznali mednarodnih vojaških pravic. Vendar pa sta obe zapadni velesili pripravljeni pristati še na nekatere koncesije pod pogojem, če se umaknejo iz Španije vsi tuji prostovoljci.
»Petit Parisien« poroča, da so državniki govorili tudi o položaju v Češkoslovaški in jugovzhodnih evropskih držav. Naši nekdanji zavezniki, pravi list, rabijo podporo, da bi mogli obnoviti svoje notranje gospodarsko ravnotežje in si zavarovati svoje meje. London in Pariz se bosta podrobneje posvetila temu vprašanju iz njegove neposredne bližine.
Francoski »ne« ni vedno »ne«
V zvezi z odklonilnim stališčem odgovornih francoskih krogov glede nemške zahteve po vrnitvi nekdanjih kolonij piše švicarski list »Basler Nachrichten« med drugim: Daladier se je po zgledu svojega angleškega tovariša odločil za odklonitev nemških zahtev. Njegov »ne« je bil kolikor le mogoče jasen in nedvoumen: Francija hoče obdržati svojo kolonialno posest, kakor je bila ta ustvarjena po vojni. Odobravanje tega stališča je bilo splošno, ne le v tisku, temveč tudi v parlamentarnih krogih. Radikali so Dala-dieru čestitali, obenem pa tudi sami poudarili, da ne bo Francija odstopila niti pedi zemlje, na kateri vihra francoska zastava.
Ni bilo to pot prvič, da je Francija odgovorila na nemške zahteve z odločnim »ne«. Tako je na primer odklonila revizijo Youngovega načrta in ustanovitev nemške armade 300.000 vojakov. Ko je bilo zasedeno Porenje, je Sarraut izjavil, da Francija ne more dopustiti, da bi bil Strasbourg izpostavljen nemškim topovom. Od Brianda do Chautempsa so vsi izjavljali, da bi »anšlus« Avstrije pomenil vojno in v spominu je še, da sta se tako Flandin kakor Daladier izrekla za nedotakljivost Češkoslovaške. Dve polni desetletji je Francija proglašala svoj »ne«, končno pa le pustila mirno pot razvoju dogodkov. Dokler bi se lahko še
pogajala, je odklanjala, nato pa končno namesto dobička požela neuspehe.
Nekateri mislijo, da je odklonitev nemških kolonialnih zahtev protikoncesija za koncesije Nemčiji v srednji in jugovzhodni Evropi. O tem bodo sedaj govorili v Parizu Chamberlain, Halifax, Daladier in Bonnet. Angleška ministra prihajata v Pariz v za Francijo zelo neugodnem položaju. Na znotraj je v Franciji spor in položaj vlade ni povsem gotov To seveda otežkoča sporazume na daljšo dobo. To pa vsekakor ne more utrditi vere. da bi mogle energičnim besedam francoskih voditeljev slediti energična dejanja.«
Pirow pofde tudi v Rim
Berlin, 25. ncv. b. Južnoafriški obrambni minister Pirow, ki je bil včeraj sprejet v avdienci pri kancelarju Hitlerju v Berchtesgadenu, se je sncči vrnil v Berlin. Kakor se doznava iz njegove okolice, odpotuje jutri v Rim, kjer se bo najbrž sestal tudi z Mussolinijem. O njegovih razgovorih v Nemčiji niso znane podrobnosti, vendar se zdi, da nemški politični krogi njegovemu obisku ne pripisujejo prevelikega pc-mena, odkar je angleški kolonialni minister izjavil, da PIrovve izjave nikakcr ne morejo vezati Velike Britanije. N j asovi razgovori so torej v glavnem le informa:ivnega značaja.
Minister Kabalin o pogajanjih z Italijo
Sušak, 25. novembra, a. Na shodu JRZ na Sušaku je minister Kabalin razpravljal tudi o zadnjih trgovinskih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo v Rimu ter dejal:
»Pogajanja so prinesla znatno zboljšanje tudi glede možnosti za naš izvoz lesa v Italijo. Reševanju tega važnega vprašanja je bila posvečena popolna pozornost, kajti vedeli smo, koliko izvoz lesa v Italijo pomeni za naše pasivne in druge kraje, ki so bogati na gozdovih posebno pa za Gorski ko-tar, Liko, Hrvaško primorje, Slovenijo in Bosno. Od uspešnega izvoznega poslovanja z italijanskim trgom zavisi v mnogočem gospodarski obstanek teh krajev. Dočim je po prejšnjem sporazumu naš izvoz lesa v Italijo mogel znašati vsega 82 milijonov lir. bo po novem sporazumu mogel doseči 110 milijonov lir, to se pravi za eno tretjino več. Za les je z novim sporazumom rezerviranih kakih 42% vsega izvoza. Lesa za celulozo po prejšnjem sporazumu ni bilo možno izvažati v Italijo za več kot 1 milijon lir. Znano pa je, kaj bi za Hrvaško primorje, za gorski Kotar in za Liko pomenil izvoz lesa za celulozo. Po novem sporazumu se bo moglo tega lesa izvažati za polne 4 milijone lir. Povečani so tudi kontingenti za tesani les od 8 na 12 milijonov,
za mehki rezani les od 28 na 35 milijonov, za bukov les od 15 na 18 milijonov in za
ostali trdi les od 17 na 25 milijonov lir.« *
Nezgoda jugoslovanskega parnika v New Torku
London, 25. novembra. AA. Danes je divjal v newyorškem pristanišču hud snež ni vihar, v katerem sta trčili ameriška ladja »Rochester« in jugoslovenska tovorna ladja »Ivan Topič«. Jugoslovenska ladja je bila poškodovana, vendar pa ni zahtevala pomoči.
Obsojeni bivši avstrijski oSicirji
Solnograd, 25. novembra, br. Ljudsko sodišče je danes sodilo trem bivšim avstrijskim oficirjem, ki so bili obtoženi, da so z orožjem nastopali proti narodnim socialistom pod Schuschniggovim režimom Dva sta bila obsojena na prisilno delo za dobo 6 odnosno 8 let, eden pa je bil oproščen.
Marsejski policisti
v zvezi z zločinci
Pariz, 25. nov. o. Preiskava o razmerah na marsejski policiji je bila danes zaključena. Pred disciplinsko sodišče bodo po. stavili 10 višjih uradnik:v, ki so jim dokazali, da so bili v zvezi z raznimi zločinci.
Beležke
Listi dr. Stojadinoviča in Ljotiča že potrjeni
Kasacijsko sodišče v Beogradu je v četrtek potrdilo državno kandidatno listo dr. Stojadinoviča, ki mu je bila izročena v sredo in državno kandidatno listo Dimitrija Ljotiča, ki mu je bila izročena v torek. Obenem s potrdilom je sodišče predstavnikom predlagateljev obeh list vrnilo, kakor to zakon določa, po en izvod vložene liste.
Kandidature v litijskem srezu
Ko smo pred tednom dni objavili slovenske kandidature na državni kandidatni listi dr. Mačka in v okviru volilnega dogovora med JNS in socialistično skupino smo navedli, da sta v srezu Litiji dve kandidaturi. Pri tem je bilo ime kandidata g. Arha napačno navedeno. V litijskem srezu kandidirata g. Jurij Arh. tajnik zveze rudarjev Jugoslavije iz Zagorja ob Savi z na-mestrikom Štefanom Klavsom, posestnikom iz Stične, ter Josip Strman, trgovec in posestnik v Šmartnem pri Litiji, z namestnikom Ivanom Obrezo, posestniškim sinom z Vač.
Opozicijske kandidature v liutomerskem srezu
Poleg že objavljene kandidature g. Franca Skuhale in namestnika g. Jožka Glaser-ja kandidirata na listi dr. Mačka za ljutomerski srez še Mirko Bujan iz Železne gore z namestnikom Ignacijcm Novakom in Martin Kores z namestnikom Andrejem Mirom.
Kandidati na listi dr. Mačka za novomeški srez
V novomeškem srezu kandidirajo na listi dr. Mačka poleg gg. Josipa Matka, posestnika in trgovca iz Gotne vasi, z namestnikom Cvetkom Zorkom posestniškim sinom iz Družinske vasi. še gg. Franc Pehar z namestnikom Rudolfom Murnom. Robert Germ z namestnikom Alojzijem Povšetom in Ivan Horvat z namestnikom Martinom Štrumbeljem.
Izza kulis septembrske krize
Pariški »Temps« je v zvezi z razgovori angleških državnikov v Parizu objavil uvodnik, v katerem poudarja med drugim:
Le preveč znano je, da se morejo sleherna pogajanja med glavnimi velesilami razvijati ugodno samo tedaj, ako je med angleško - francoskim in italijansko - nemškim blokom vzpostavljena popolna enakost moči, kajti sicer bi bili v urah krize spet izpostavljeni pritiskom, ki so nezdružljivi s častjo velikih držav. V razvoju septembrske krize je bilo mogoče ugotoviti pomanjkljivosti tako v britanskem vojaškem ustroju, kakor v organizaciji francoskega letalstva. Te pomanjkljivosti moramo sedaj odpraviti, tako da se bosta britanska in francoska moč zares izpopolnjevali in da bosta v primeru nove nevarnosti mogli izpolniti svojo nalogo, tako v pogledu medsebojne pomoči na celinskem področju kakor na morju in v zraku. Vrednost zveze za izvajanje skupne miroljubne politike je odvisna samo od duha, v katerem se izvaja, in pa od jakosti sredstev, ki se z obeh strani uporabijo za njeno učinkovitost. To je osnovna resnica, ki jo morajo prav tako upoštevati naši angleški prijatelji v pogledu razvoja njih vojaške sile. kakor jo moramo upoštevati mi v pogledu razvoja našega letalstva.
Nevtralnost baltskih držav
Zunanji ministri Letonske. Litve in Estonske so pretekli petek, 18. t m., podpisali v Rigi protokol, ki obsega sporazum teh treh baltskih držav, da vnesejo med svoje ustavne določbe tudi načelo o svoji popolni nevtralnosti kakor so se o tem že poprej dogovorili v Tallinu Besedilo nevtralnostneTa zakona je za vse tri države enako. Zunanji ministri so se nadalje zavezali, da ne bodo brez medsebojnega poprejšnjega posvetovanja dovolili nobene spremembe tega zakona. Letonski zu-•nanii minister Mrn'ers je v izvajanju tega sporazuma že v torek predložil zadevni nevtralnostni zakon letonskemu parlamentu.
S temi svojimi sklepi so se zunanji ministri baltskih držav pridružili podobnim sklenem zunanjih ministrov tako zvanih nordijskih držav (Norveške. Švedske in Finske), tako da je ves evropski sever oostav'1 "a s+a1;"-č? popolne nevtralnost v zunanji politiki.
ftalii^^sls? i««
Beočrzd. 25. novembra. AA. Ministrsk nredsednik in zunanji minister dr. Mila' Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v zunanjem mimstrstvu italijanskega Doslfinika na nnrem dvoru Marin Tndelli-ja. zatem pa madžarskega poslanika Becse-nva.
Koroški drobiž
Iz Bilčovsa poročajo, da je tudi na njihovi šoli z letošnjim šolskim letom pouk popolnoma nemški. Odkar obstoja tam šola, je bilo na njej vedno vsaj nekaj slovenskega pouka, čeprav se je v zadnjih letih skrčil ta pouk samo na prvi razred.
Regulacijska dela na Žili so v zadnjem času pospešili. Delavci delajo v treh izmenah dan in noč. Žila je z rednimi jesenskimi in pomladnimi poplavami napravila Ziljanom veliko škodo. Upajo, da bo regulacija kmalu v toliko dogotovljena, da bodo izostale vsaj najhujše povodnji.
Na Selu pri škocijanu v Podjuni sta zakonca Janez in Franca Povoden obhajala svojo srebrno poroko. Oba slavljenca sta pristni slovenski grči.
Na Martinov sejem v Borovljah so okoliški kmetje prignali veliko živine, kupčija pa je bila slaba. Prodanih je bilo vsega 18 goved.
V Dobrli vesi je umrla ga. Katarina Sienčnik, mati tamošnjega slovenskega ži-vinozdravnika. V veliki meri je njena požrtvovalnost pripomogla, da je mogel sin v šole. Ostala je zavedna slovenska mati do svoje smrti.
Uršulinsko ulico v Celovcu so prekrstili v »Langemarkgasse«.
Vetrinjska tovarna sukna je te dni praznovala 150 letnico svojega obstoja.
Palestinska razprava
v spodnji zbornici
Palestinsko vprašanje je mogoče urediti le na židovsko-arabski konferenci v Londonu
London, 25. nov. b. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je bilo na dnevnem redu
poročilo palestinske komisije. Razpravo je začel z daljšim ekspozejem kolonialni minister Macdonald, ki je izvajal med dru-gim:
Angleški vojaki v Palestini se zelo trudijo, da bi spet vzpostavili red in mir v de-I želi. Interesirani propagatorji so seveda o njih obnašanju razširili najrazličnejše vesti in obtožbe. Sam nisem doslej prejel nobenih dokazov za te trditve. Nasprotno lahko rečem, da je prav zasedba Jeruzalema vsemu svetu pokazala, da je bila ta kočljiva operacija med civilnim prebivalstvom j izvedena ne le s popolnim uspehom, temveč tudi povsem človeško.
Pravi palestinski problem ni vojaškega ali političnega značaja. Čete so lahko vzpostavile red, ne pa miru. To lahko stori samo vlada. Vprašanje srednjeevropskih židovskih beguncev se ne more rešiti v Palestini. Razen tega nc sme vlada s svojimi odločitvami prehiteti arabsko-židovske konference v Londonu.-V ponedeljek sem sprejel dva židovska zastopnika in ju prosil za židovske predloge. Te sedaj že imam. Židje se zavzemajo za zvišanje dosedanjega kontingenta židovskega vseljevanja v Pa-lesti..Seveda moram takoj pristaviti, da se bo morala vlada, ako naj bo na jasnem glede celotnega problema, vživeti ne le v položaj Židov, temveč tudi v položaj Arabcev Neglede na materialne žrtve se bo Anglija borila v primeru, da b' bile njene pravice ogrožene, toda Arabci na drugi strani ne smejo trditi, da jih hočejo Židje izgnati iz dežele Četudi se je od leta 1922 vfelilo v Palestino okoli pol milijona Ži-; dov. je vendarle število Arabcev poskočilo ; od prvotnih 600.000 na okoli 990 000 ' Angleška vlada je mnenja, da se mora palestinsko vprašanje rešiti na arabsko-ži-dovski konferenci v Londonu. Pogajanja se bodo najbrž vodila ločeno najprej med vlado in Židi in nato med vlado in Arabci. Trdno pa upam, da se bodo končno Židje in Arabci znašli ob isti mizi. Anglija se
slej ko prej čuti vezana po svojih obveznostih nasproti Zidom in Arabcem ter obveznostim, ki jih je prevzela z mandatom. Nikdar pa ne bo nasprotovala, ako bodo Židje in Arabci zagovarjali spremembo mandata.
V debato je posegel najprej Churchill, ki ie ostro kritiziral politiko vlade v palestinskem vprašanju zaradi njenega kolebanja. Predlagal je med drugim, naj bi vlada poskrbela, da bi sedanje razmerje med Židi in Arabci v Palestini ostalo v glavnem nespremenjeno. Židovsko vseljevanje naj sc v naslednjem desetletju prilagodi tej stvarni potrebi.
Židovski denar za kopališča v Nemčiji
Berlin, 25. nov. AA. Vodja delavske fronte dr. Ley je izjavil, da ne bodo z globo, ki jo bodo plačali Židje, zgradili samo kopališča ob Vzhodnem morju za člane organizacije »Kraft druch Freude«, temveč bodo odkupili tudi več kosov obale, kjer bodo zgradili moderna kopališča s pristanišči za ladje.
Izgredi na varšavski univerzi
Varšava, 25. nov. AA. Na varšavski univerzi je prišlo do spopada poljskih nacionalističnih dijakov z židovskimi in marksističnimi dijaki. Spopad so izzvali marksisti, ki so pred univerzo metali neke letake. Ranjenih je bilo več dijakov. Končno so iz neke predavalnice odstranili nekega židovskega docenta ter več židovskih dijakov.
Dunajski židje v šanghaju
šanghaj, 25. nov. AA. Italijanski paznik »Conte Veri« je pripeljal semkaj 180 beguncev, po večini z Dunaja. Begunce je sprejel židovski odbor, ki je pripravil vse potrebno za njihovo nastanitev. Skrbel bo zanje več mesecev, dokler ne najdejo dela.
Ob dveletnici protikoiminističnega pakta
Berlin, 25. nov. AA. Ob dveletnici pod- i pisa protikomunističnega sporazuma med ; Nemčijo, Italijo in Japonsko, so dopoldne j govorili po radiu Ribbentrop. grof Ciano in Arita.
Ribbentrop je izjavil: Skupno delo vseh treh držav v borbi proti boljševiški akciji je imelo uspeh Niti v Španiji, niti na Ki-; tajskem se Moskvi ni posrečilo ohraniti svojih boljševiških prijateljev. Boljševi-ško delo je bilo uničeno zaradi odločnosti Hitlerja in zaradi solidarnosti protibolj-ševišk'h držav, predvsem pa zaradi sodelovanja narodnega socializma in fašizma Trikot Berlin-Rim-Tokio je jamstvo za mir in naoredek. Napačno je bilo misliti, da je boljševizem prenehal svojo borbo. Bc1: še viška pronaganda se sedaj pojavlja pod novo krinko, ki se v raznih delih sveta obrača proti avtoritarnim državam. Prav nič drugega ni za protinemšk:mi hujskarijami, ki traiajo v Ameriki Borba proti komunistični internacionali ni nanerjena proti nobenemu drugemu narodu.
Grof Ciano je dejal: V letih, ki sta minili. je imela italijanska, nemška in ja-
ponska solidarnost tako na zapadu kakor na vzhodu uspehe. To sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v bodočnosti, postalo bo še močnejše in se bo razvilo s tako silo, ki jo bodo lahko vse tri velike države posvetile službi za civilizacijo in napredek.
Japonski zunanji minister Arita je izjavil: Protikomunistični pakt pomeni najvažnejšo potezo japonske zunanje politike. Protikomunistična borba v Evropi se je ojačila. V vzhodni Aziji se bliža Čang-kajškova komunistična in protijaponska politika svojemu koncu.
Nemško-iaponska
kulturna konvencija
Tokio, 25. nov. A A. Dopoldne je bila podpisana v prostorih zunanjega ministrstva nemško-japonska kulturna konvencija. Podpisala sta jo nemški poslanik ter japonski zunanji minister. Po podpisu je japonski zunanji minister izrazil nemškemu poslaniku željo japonske vlade, da bi prišlo čim prej do stvarnega dela za utrditev odnosov med obema državama.
Novi predsedniki volilnih komisij
Beograd, 25. novembra, p. Službene No-vine so danes objavile spremembe, ki jih je izvršil državni odbor za volitve narodnih poslancev glede predsednikov volilnih komisij. Prej imenovani predsedniki so bili razrešeni svojih funkcij. V dravski banovini so bili na novo imenovani: V Slivnici (srez Celje) Kajetan Gantar, profesor realne gimnazije iz Celja; v Križev-ciii H. (srez Ljutomer) dr. Lovro Lipič, sodnik sreskega sodišča iz Ptuja, pri XI. volišču v Mariboru Alfred Kajzer, uradnik finančnega ministrstva iz Beograda, pri XIII. volišču pa Jožef Podobnik, magi-stratni uradnik iz Ljubljane.
V	srezu Murski Soboti so imenovani za volišče Murska Sobota okolica Fran Alič, direktor realne gimnazije iz Ptuja, za Pertočo H. Ivan Zika, profesor iz Murske Sobote in za Selo v Prekmurju n. Vladimir Uršič, državni uradnik iz Ljubljane. V srezu Dravograd: v Lešah dr. Franc Mišič, upokojeni profesor iz Maribora, v čmečah Miloš Lečnik, sodnik okrožnega sodišča iz Maribora. Na volišču na deški osnovni šoli v Ptuju Josip Jane-žič, inšpektor finančnega ministrstva iz Beograda.
V	šmarskem srezu: v Vracah Franc Bračko, kmetijski referent iz Šmarja, v
Podčetrtku pa Franc Lovrec, upokojeni šolski upravitelj. V brežiškem srezu: v Stari vasi: Ciril Ravbar, šolski upravitelj, v Dobovi, Martin Gorjanec, profesor s I. realne gimnazije v Ljubljani, v Sevnici Miloš Trošt, inšpektor poštnega ministrstva iz Beograda. V srezu Laško: na Ke-ki Jože Vidic, sodni pripravnik iz Maribora, v Lokah Jakob Petrovčič, odvetnik iz Ljubljane, in v Retjah Filip Slokan, učitelj iz Beograda.
V	Kovorju (srez Kranj) Franc Kastelic, uradnik iz Beograda, v krškem srezu: v Mokronogu (stara šola) Franc Dolinar, magistratni uradnik iz Ljubljane, pri Sv. Križu pri Kostanjevici Maks Petrič, upokojeni sodnik iz Novega mesta; v litijskem srezu: v Stični Julij Korun, uradnik PAB iz Ljubljane, pri Sv. Juriju pod Kumom Feliks Mejak, uradniški pripravnik glavne kontrole iz Beograda.
V	srezu Ljubljana okolica: na Kopanju Mihael Benedičič. odvetniški pripravnik iz Celja, pri št. Juriju Franc Mahkovec, svetnik finančnega ministrstva iz Beograda, v šoli na Bar.iu v Ljubljani Simiša Sto janovič. svetnik monopolske uprave iz Beograda, in na III. realni gimnaziji v Ljubljani Vladimir šenk, senatni uradnik iz Beograda.
šahovski veleturnir na Holandsketn
Amsterdam, 25. novembra. Snoči je bilo v Haagu igrano 12. kolo turnirja. Senzacijo je povzročila zmaga dr. Euvveja nad Botvinnikom. Slednji je v enaki poziciji napravil hudo napako. Flohr in Fine sta po mirni igri remizirala. Prekinjeni sta ostali partiji Keres—dr. Aljehin in Capa-blanca—Reshevsky. Dr. Aljehin je imel ob prekinitvi močan napad in mu prisojajo izglede na zmago, vendar je pozicija še zelo komplicirana in tudi drugačen izid partije še ni izključen. Reshevsky je proti Capablanci v prednosti. Stanje je: Keres 7 (1), Fine 7 Botvinnik 6 in pol, dr. Aljehin 6 (1), Reshevsky 5 in pol (1), dr. Euwe 5 in pol, Capablanca 5(1), Flohr 3 in pol.
Nocoj se igra v Leidenu predzadnje kolo: Fine—dr. Aljehin, Capablanca—Keres, Botvinnik—Flohr in Reshevsky—dr. Euvve.
Nenavaden meteor
šlbenik, 25. nov. o. Davi ob zori so opazili zapadno nad šibenikom padec velikega meteorja, za katerim se je na nebu začrtal tudi velik svetloben trak. Meteor 1 ja padel bržkone v morje.
Snežni viharji
London, 25. nov. br. V severnih državah, zlasti na Danskem, besni že od včeraj strahovit vihar, ki s prav orkansko silo ruši in povzroča ogromno škodo. Po dosedanjih vesteh je bilo več ljudi ubitih. Podrobnosti še ni mogoče zvedeti, ker so prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze.
New York, 25. nov. br. V vseh severnoameriških državah besne od včeraj hudi snežni viharji, ponekod pa pada debela toča. Ves železniški, avtomobilski in letalski piomet je ukinjen. Po dosedanjih vesteh je bilo 25 ljudi ubitih. V New Yorku samem je zapadlo žc blizu 10 cm snega. Temperatura je rapidno padla in so davi zabeležili v Ne\v Yorku najnižjo temperaturo od leta 1888. _
Vremenska napoved
ZemunsKa: Pretežno vediro v južni, delno oblačno v severni polovici države, kjer bo tudi deževalo. Tcplota se bo nekoliko dvignila.
Zagrebška: Oblačno in deževno.
Dunajska: Spremenljivo oblačno, prehodna razjasnitev, temperatura brez spre. membe.
1868
Dr. Fran Tominšek
1958
Redki so med našimi javnimi delavci možje, katerih delovanje bi želo splošno priznanje in ki bi kot osebnosti uživali nedeljene simpatije, pa tudi vseobče spoštovanje in vsestranski ugled v naši javnosti. Eden teh redkih naših mož je odvetnik dr. Fran Tominšek, ki danes završuje sedmo obdobje svojega uspehov polnega, narodu in domovini posvečenega življenja.
Zibelka mu je stekla 26. novembra 1.1868. na Griču pri Gornjem gradu ob severnem vznožju Menine planine, tam, kjer jo je ob Gradišču potok Dreta oddelil od obronkov Rogatca. Tu na holmiču sredi sadnega drevja stoji njegova rojstna hiša pri Portovih. Očarujoč razgled je od tu. V ozadju se razprostirajo temni gozdovi Ho-ma, doli ob vznožju pa plodna Zadreška dolina, po kateri se liki srebrn trak vije potočič Dreta in ki jo proti Vranskemu in Tuhinju zapiz-ajo Lipa, Savnice in Menina. V tem okolju je Tominšek preživel svoja otroška leta in se navzel ljubezni do narave in do rodne zemlje, od očeta — stare slovenske korenine — in dobre matere pa značajnosti in poštenosti. In tem čustvom je ostal zvest vse življenje.
Mladost sredi narodnih borb na štajerskem
V	šolo je hodil v pol ure oddaljeni Gornji grad, kjer mu je bil učitelj Mihael Tscheru, ki je slovel kot izvrsten vzgojitelj, bil pa je tudi na glasu kot edini nem-škutar v gornjegrajskem okraju. Njegova glavna težnja je bila, da deco nauči nemški in da ji predvsem ubije v glavo nemško ortografijo. Mladi France je bil bistra glava in je kmalu nadkrilil v učenju vse svoje tovariše. Učitelj je postal nanj pozoren, zlasti ker je v neverjetno kratkem času prodrl v vse skrivnosti nemškega pravopisa. Priporočal je očetu, naj svojega izredno nadarjenega sina da v »latinsko« šolo. Oče je poslušal učiteljev nasvet in vpisal jeseni leta 1880. Franceta v gimnazijo v Celju. V Celju je bila že takrat v polnem teku borba med Slovenci in Nemci. Odmev teh borb se je močno čutil tudi med dijaštvom, ki se je jelo vedno bolj diferencirati po narodnosti. Mladi Tominšek je bil seveda med onimi, ki so 6e krepko zavedali svoje narodnosti. Ti so bridko občutili, da se je slovenski jezik zapostavljal ne samo pri pouku v šoli, rnarveč tudi pri božji službi v cerkvi. Pa eo se na pobudo osmošolca Vatroslava Oblaka — kasnejšega znamenitega slavista — dogovorili dati duška svojim čustvom in so pri božji službi 19. septembra 1. 1885. zapeli cesarsko pesem namesto v nemškem v slovenskem jeziku. Nepopisno ogorčenje zaradi tega v Celju, v tem zagrizeno nemškutarskem gnezdu. Nemšku-tarska sodrga je po ulicah kričala: »Den-lcens die \vindischen Studenten hab'n heut' in der Kirchen mit der russischen Hymne demonstriert!« Seveda je bila takoj uvedena najstrožja preiskava in njen rezultat je bil: Oblak je bil izključen in ostali pevci so bili kaznovani s karcerjem. Med temi tudi Tominšek.
V	gimnaziji je z veliko vnemo negoval petje in telovadbo. Ljubezen do petja mu je bila že doma vcepila mati, ljubezen do telovadbe pa gornjegrajski učitelj Dedič. Petje mu je še danes največji duševni užitek, telovadbo pa smatra za izvor telesne moči in telesnega zdravja. Maturiral je v Celju leta 1888., nakar se je posvetil pravnim študijam v Gradcu. Vsa študijska leta je bil član akademskega društva »Triglava«, kjer se je živahno udejstvoval. Z dijaki je ostal v tesnih stikih tudi še potem, ko je bil leta 1893. promoviral za doktorja in nastopil službo odvetniškega kandidata v pisarni dr. Filipiča v Celju. Dunajski slovenski akademiki so takrat izdajali v Hribarjevi tiskarni svoje glasilo »Vesno«, list, ki je razpravljal poleg čisto dijaških tudi o vseh aktualnih kulturnih vprašanjih in posvečal veliko paž-njo zlasti književnosti. Bili so to časi udarne akcije dr. Mahničevega »Rimskega katolika«, s katerim je bila »Vesna« v ostri borbi. Izprva je bil odgovorni urednik »Vesne« Srečko Magolič. Ko pa je postala borba proti »Rimskemu katoliku« in proti konservativni struji v slovenski književnosti v listu vedno ostrejša, je leta 1892. prevzel odgovorno uredništvo dr. Fran Tominšek, ki je s tem že takrat jasno posvedočil svojo odločno nacionalno in napredno orientacijo. Tiste čase sta bila v Celju osnovana »Sokol« in »Celjsko pevsko društvo«. V obeh je bil dr. Tominšek navdušen izvršujoči član.
Organizator planinarstva
Poleti 1. 1897. se je preselil v Ljubljano, kjer je dve leti kasneje otvoril svojo odvetniško pisarno. Izprva jo je imel skupno i dr. Valentinom Krisperjem, od 1. 1913. naprej pa sam. S preselitvijo v Ljubljano je nastalo za dr. Tominška novo razdobje V njegovem življenju. Tu se mu je odprlo široko polje dela: v »Sokolu«, v »Glasbeni matici« in v »Slovenskem planinskem društvu«. V »Sokolu« je telovadil, v »Matici« pel, v SPD pa — delal.
Po rodu iz gorskih krajev, je že kot deček vzljubil planine. To čustvo je raz-fietil v goreč plamen profesor zgodovine jn zemljepisja na celjski gimnaziji Mihael Knittl, ki je znal z živo besedo in z lastnim zgledom pridobiti dijake in jih navdušiti za lepoto planinskega športa. Že kot gimnazijec je Tominšek preplezal glavne vrhove Savinjskih Alp, kasneje pa ni bilo naše gore in hriba, kamor bi
se ne povzpel dr. Tominšek. In kamor je prišel, povsodi je z bolestjo opažal, da posečajo naše krasne gorske kraje večinoma tuji in da so naše divne gore skoraj izključno domena nam sovražnih tujih turistov in njihovih organizacij. Zavedal se je, da je s tem naraščal v naših planinskih krajih tuji vpliv in se je jela med ljudstvom polagoma sicer, a nevzdržno širiti narodna mlačnost. Kot prepričanega nacionalista ga je to bolelo in skrbelo in jel je snovati načrte, kako bi v naših gor-skih krajih zajezil in po možnosti izločil vedno naraščajoči, nam sovražni tuji pritisk in vpliv. Spomladi 1. 1901. je bil dr. Tominšek izvoljen v odbor, leto kasneje.
pa za podpredsednika SPD. Sedaj je bil v svojem elementu. Z vnemo in vero v dobro stvar, pa z njemu lastno energijo se je lotil dela, da izvede svoj načrt in Slovencem zopet vrne že skoraj izgubljene slovenske gore. Pričel je z delom v Julijskih Alpah in Karavankah, osvojitev Savinjskih Alp pa je prevzel njegov enako misleči prijatelj pokojni načelnik savinjske podružnice Fran Kocbek. Slovensko planinsko društvo je sedaj prešlo iz pohlevne defenzive, v kateri se je nahajalo v Orožnovi dobi, v krepko in dosledno ofenzivo. Jelo je zidati nove planinske postojanke, graditi nova in popravljati stara planinska pota, jih markirati in s tem ustvarjati pogoje za razmah sloven-drugo, nič manj važno delo: zajeziti je drugo, nič manj važno delo: Zajeziti je bilo treba nadaljnje prodiranje tujih planinskih organizacij na slovenskem ozemlju. Vedoč, da bo to mogoče samo, ako se za to delo pridobi tudi ljudstvo, je dr. Tominšek stopil v tesne stike ž njim in se obenem obrnil na duhovnike, župane in druge veljake v naših planinskih krajih ter si zagotovil njih sodelovanje, pomoč in podporo pri tem, v tistih časih zelo kočljivem poslu. Postavil se je na stališče: niti pedi slovenske zemlje v naših gorah ne sme več priti v tuje roke! In uspel je v svoji zamisli! Nasprotniki niso več mogli graditi nobene nove gorske postojanke, ki bi bila trdnjava njihovega vpliva in prodiranja, njihove stare pa so bile tako obkoljene cd slovenskih pozicij, da so postale v turističnem pogledu malodane brez vsake prave vrednosti. Na pragu svetovne vojne je bilo tako »Slovensko planinsko društvo« že gospodar položaja v naših gorah.
Tominškova doba SPD
Po osvoboditvi so tudi te tuje planinske postojanke prešle v slovenske roke, toda ne morda nasilnim potom, marveč z rednim nakupom. Pri tej transakciji je baš dr. Tominšek kot pravnik zastopal stališče, da bi ne bilo pametno in ne oportu-no, ako bi si SPD hotelo tujo lastnino enostavno prisvojiti, ker bi se ta akt lahko v danem primeru pravno osporaval. To njegovo stališče je prodrlo, SPD je vse na slovenskem ozemlju se nahajajoče tuje planinske domove in koče kupilo potom redne kupne pogodbe in se s tem izognilo vsem neprilikam, ki so jim bile izpostavljene druge korporacij e, ki so v sličnih primerih postopale drugače. Da so danes vse te postojanke trdno v rokah SPD in da njih pravne posesti in lasti nihče ne osporava in ne more osporavati, je izključno zasluga dr. Tominška.
Leta 1931. je dr. Tominšek izročil vodstvo SPD mlajšim močem, ne da bi se s tem odtegnil delu za razvoj in napredek našega planinstva. Ostal je še vedno na čelu društva kot njega častni predsednik, ki sicer društva osebno več ne vodi, pač pa mu stoji vedno ob strani kot mentor in izkušeni svetovalec v vseh bolj ali manj kočljivih vprašanjih, ki se dan za dnevom pojavljajo v društvenem življenju.
Dobo, v kateri je vodil dr. Tominšek SPD od uspeha do uspeha, smemo upravičeno imenovati Tominškovo ero, saj nosi vsa ta dolga doba skoraj tridesetih let izrazit pečat njegovega ustvarjajočega, nesebičnega dela in njegove idealne ljubezni do rodne zemlje in slovenskih gora. In da bi postavil slovensko planinstvo še na trdnejša tla in mu zagotovil nezaviran na-daljni razvoj, je dal pobudo za ustanovitev Zveze jugoslovenskih planinskih društev, ki ji stoji še danes kot predsednik na čelu, in Asocijacije slovanskih turi-stovskih organizacij, v kateri je od njenega rojstva eden najuglednejših in najiz-kušenejših njenih odbornikov.
To njegovo uspešno in nesebično delo na polju slovenske, jugoslovenske in slovanske turistike seve ni ostalo nezapaženo ne doma, ne v prijateljski tujini: blago-pokojni kralj Aleksander ga je odlikoval z redom sv. Save III. vrste, pokojni prezident bratske Češkoslovaške dr. Masaryk pa z redom Belega leva IV. vrste.
Vedno v narodni fronti
Pa ne samo na polju turistike, tudi sicer vživa dr. Tominšek največji ugled in splošno spoštovanje v vsi naši javnosti. Njegovi stanovski tovariši ga cenijo kot odličnega pravnika, ki mu je poštenje vse, a ga odlikuje tudi srčna dobrota. Zato so mu zaupali v svoji organizaciji najdelikat-nejše funkcije in je že skoraj dvajset let v odvetniški zbornici predsednik disciplinskega sveta. Kot izvrsten in obenem praktičen jurist je tudi že dolga leta eksa-minator pri pravniških izpitih na vseučilišču. Povsodi pa, kjer opravlja kako funkcijo, je mož na svojem mestu, visoko cenjen in uvaževan od vseh.
Največja njegova odlika pa je njegova značajnost in doslednost. Že v svojih dijaških letih je bil nacionalist in napred-njak. Nič se ni spremenil od takrat. Kar je bil kot odgovorni urednik »Vesne« v Celju, to je tudi danes — nacionalen in napreden brez vsakega kompromisa. V svojem političnem prepričanju ni nikdar kolebal, hodil je vsikdar svojo ravno pot. Bil je strankar, a ne tak, ki išče povsodi svojih sebičnih in samopašnih koristi, nego strankar, ki pozna disciplino in vestno izpolnjuje svoje strankarske dolžnosti, ne da bi zato zahteval kakršnekoli nagrade ali plačila. Kamorkoli ga je postavila stranka, povsodi je bil na mestu in je izpolnjeval prevzete dolžnosti. Kakršnokoli funkcijo je prevzel, jo je opravljal v zavesti, da je s častjo prevzel tudi gotove dolžnosti, zato je zanj izgovor, ki se ga mnogi tako radi poslužujejo, »nimam časa, ne utegnem, se mi ne ljubi« docela neznana beseda. Skratka, dr. Tominšek je mož besede v pravem pomenu! Ta mož, ta jeklen značaj, mož v načelih neomajan stoji danes na čelu Zveze naprednih akademskih starešin. Naj bi bili v njej zbrani samo taki možje in značaji!
Ko čestitamo dr. Franu Tominšku k njegovemu življenjskemu jubileju in ga stavi jamo naši mladini za zgled in vzor pravega slovenskega rodoljuba, mu želimo iz srca: še na mnoga leta!
Gizela Bravničarjeva na novinarskem koncertu
Uglednemu občinstvu, ki se bo zbralo na letošnjem novinarskem koncertu dne 1. decembra zvečer na Taboru se bo nudila poleg izbranih vokalnih in instrumentalnih točk prijetna novci a v dolgi seriji novinarskih koncertov; letos bo prvikrat na sporedu baletni nastop. Povsod na zapadu vidijo v baletu polnovredno umetnost in podpirajo prizadevanja nadarjenih plesalk in plesalcev. Tudi pri nas se kljub vsem oviram in predsodkom pojavljajo stremlje-
Dr. Josip Tominšek kot predsednik Zveze akademskih naprednih starešin, ko ie je slednja po svojem letošnjem občnem zboru v Mariboru poklonila pred spomenikom viteškega kralja pri Sv. Trojici
nja po resnobi višine te ritmične umetnosti, ki tako živo ilustrira melodijo in kaže vso lepoto harmoničnih človeških gibov.
Ljubljanski novinarji so naprosili za so delovanje go Gizelo Bravničarjevo, ki se je kot baletna solistka in kot članica opernega baleta lepo uveljavila v naši mladi plesni umetnosti in si pridobila priznanje kritikov in občinstva. Odlikuje jo poleg vseh drugih kvalitet fina glasbena kultura in te-liak čut za lepoto plesnih gibov. Gospa Bravničarjeva bo zaplesala Jeana Sibeliusa »Valse triste«, medtem ko je za drugo točko naštudirala z dvema deklicama plesni duet na Parmove »Triglavske rože«. Obe točki bo po vsej verjetnosti spremljal manjši orkester vojaške godbe. Soloplesal-ka naše cpere ga Bravničarjeva nam je izjavila o svojem dosedanjem delovanju v tej simpatični umetnosti med drugim tole:
—	Začela sem nastopati l. 1927 v Ljubljani. Prvo leto sem bila honorarna, nato pa so me angažirali. Lotila sem se z vso vnemo študiran ja baletne umetnosti. MoJ učitelj je bil ves čas inž. Golovin, ki me je poučeval tudi privatno. Pod njegovim vodstvom sem se tehnično tako izpopolnila, da sem jela nastopati tudi kot solistka. Moj prvi samostojni nastop je bil v »Figu-rinah«. Nato sem sodelovala še r »Začaranem ptiču«, v »Petruški«. v »Metuljčkih« in seveda v neštevilnih operah in operetah, zlasti v »Veseli vdovi«, v »Židinji«, v »Gict-condi« in drugod.
—	V gledališču gojimo seveda klasični balet, zato sem se razvijala samo v tem baletnem stilu, vendar zasledujem z velikim zanimanjem tudi moderne pojave. V Ljubljani sta nam zlasti Pia in Pino Mlaker pokazala nova plesna stremljenja: žal da ni časa za delo v tej smeri. Kot plesalka bi si želela še več izpopolnitve, hotela bi doseči še višje cilje, toda, saj veste — razmere so cesto močnejše od posameznikove volje. In včasi razmere ubijajo tudi najplemenitejšo ambicijo.
Tako je izjavila lepa in simpatična umetnica. Ne dvomimo, da bo njen nastop na novinarskem koncertu opozoril občinstvo ne samo nanjo, ki jo naša publika že pozna m
ceni, marveč tudi na vprašanje razvoja plesne umetnosti v Ljubljani. Žal da v zadnjih letih ne opažamo v tem pogledu napredka in morda za razmerami ne tiče samo materialne nevšečnosti, marveč tudi drugi razlogi, ki niso daleč od neumevanja pravih smotrov baletne umetnosti.
Direktor dr. Simon Dolar gre v pokoj
Kranj, 25. novembra Včeraj se je poslovil od svoje gimnazijske mladine direktor dr. Simon Dolar — mož, kakršnih, žal, ni mnogo med nami. Dr. Dolar odhaja v pokoj z zavestjo, da je bilo njegovo delo pozitivno. Pri njem
šola ni bila mučilnica, temveč hram, kjer so se izoblikovala mlada srca z ljubeznijo za bodočnost. »Pripravite se za delo vestno in z ljubeznijo«, tako je nagovoril v poslovilnem govoru svojo mladino, »ker le tako boste koristili državi, sebi pa pri-
ARTIN
sredstvo za čiščenje pri slabi prebavi. —
2 kom. Din 1.50; 12 kom. Din 8.—; 60 kom.
Din 27.—.
Reg. S. br. 31.888-38
dobili obilo blagoslova — mirne vesti, da "te storili vse, kar je bilo v vaših močeh. Ne odlašajte, ne zanašajte se na druge, bodite iskreni in pošteni, dosledni in ne-omahljivi, pravični in usmiljeni.«
Polnih 30 let je služboval na kranjski gimnaziji, ki mu je zelo prirasla k srcu. Rodil se je 1. 1877. v Hotinji vasi pri Slivnici. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, univerzo pa v Gradcu in na Dunaju. Nato je bil leta 1905. nastavljen na ljubljanski gimnaziji kot brezplačen hospitant in takoj naslednje leto kot suplent. Jeseni 1. 1908. pa je nastopil službo kot profesor matematike in fizike na kranjski gimnaziji. Jeseni 1. 1932 je bil imenovan za direktorja na učiteljišču v Ljubljani, katerega mesta pa ni zasedel, temveč je bil nato imenovan za direktorja na gimnaziji v Kranju.
Dr. Simon Dolar se je tudi izven šole neumorno udejstvoval v javnem življenju, že pred vojno je z vnemo deloval pri Družbi sv. Cirila in Metoda. V Kranju je vsa leta predsedoval družbini podružnici. L. 1934. je postal podpredsednik Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Njegova ustanova je dijaška kuhinja v Kranju, kjer dobivajo siromašni dijaki za majhen denar hrano, za kar so mu neštevilni bivši in sedanji dijaki kranjske gimnazije hvaležni. Na dan njegovega slovesa mu je mladina iz vseh razredov poslala deputa-cije, ki so se mu zahvalile za njegov trud in mu v znak hvaležnosti in priznanja okrasile njegovo pisarno s cvetjem. Odličnemu šolniku in javnemu delavcu bodi v zasluženem pokoju naklonjenih še mnogo let!
Kje je sinko Antona Gornika?
žalostna pot družine brezposelnega delavca
Guštanj, 25. novembra.
Anton Gornik, doma iz občine Gušta-nja, ima ženo in dva otroka. Siromak, ki je pri svojih 40 letih voljan dela, pa je že dalje časa brezposeln. Ker v guštanjski okolici ni našel zaslužka, se je z vso družino peš podal v črni revir, v trdni nadi, da bo vsaj tam lahko zaslužil za sebe in družino kos vsakdanjega kruha. Na žalost je bilo njegovo razočaranje veliko. Anton Gornik je zaman povpraševal po Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, nikjer ga niso sprejeli na delo. Siromaku torej ni preostalo nič drugega, kakor da se spet vrne v Guštanj. še poslednje dinarje je družina zapravila z vzdrževanjem na poti in tako jim ni kazalo drugega, kakor da jo utrujeni mahnejo spet peš nazaj proti domačemu kraju.
V nedeljo dne 6- novembra so se bili odpravili iz Zagorja k povratku v Guštanj. Koračili so skozi Celje, potem so ubrali pot proti Konjicam. Počivali so v torek 8. t. m. v bližini neke kmetije, bili so žejni in lačni. Desetletni sinko se je tedaj odločil, da stopi h kmetu prosit vode in morda tudi košček kruha. Fantek
je odšel z otroško naglico proti kmetiji. Oče, mati in hčeika pa so sklenili nanj počakati, ker je rekel, da se brž vrne. čakali so, toda zaman, čez čas je oče Gornik sam stopil h kmetiji, kjer pa so mu povedali, da je fant že odšel dalje. Dečko je najbrž izgubil orientacijo in ni več šel nazaj k staršem, marveč se je izgubil v nasprotno smer bog ve kam. Dečko je črnih oči in črnih las, oblečen pa je v modre hlače.
Nato se je še mati podala iskat fanta in tako se je vsa družina razkropila. Anton Gornik je poizvedoval v obeh smereh proti Celju kakor tudi proti Mariboru, a nikjer mti niso vedeli o sinu ničesar povedati. Tako je torej naposled sklenil, da se s hčerko vrne v Guštanj. Ko je prišel tja, tudi žene še ni našel na domu, vendar je čez nekaj dni prišla. Za sinom pa še zdaj ni sledu. Naprošajo se torej v"e š°le in oblastva. da javijo občinski upravi v Guštanju, če se je morda k njim zatekel 10-letni sin Anton Gornika iz Gu-štanja, odnosno, če jim je kaj znanega o njegovi usodi.
Zadnja pot Mihajla Vrbiča
Ljubljana, 25. novembra.
Ugledni šolnik in zaslužni gospodarski delavec g. Mihajl Vrbič je danes nastopil svojo zadnjo pot izpred bolniške mrtvašnice k. Sv. Križu. Kljub slabemu vremenu se je zbrala množica pogrebcev, prišli so zlasti njegovi starejši učiteljski tovariši čebelarji in v prav posebno častnem številu tudi njegovi bivši učenci, ki so se pripeljali deloma z avtobusom, deloma z vlakom. Sodraška dolina je bila častno zastopana. O hvaležnosti pa je pričala kopa krasnih vencev. Pa zadušnih molitvah se je poslovil od pokojnega v imenu starejših učiteljev tajnik Društva upokojenega učileljstva v Ljubljani g. Lovro Perko. Dolg sprevod se je nato vil k Sv. Križu, kjer se je ob grobu poslovil v imenu biv.ših učencev iz Sodražice advokat dr. Lovrenčič.
Kako je smrt Mihajla Vrbiča dirnila mnoge njegove tovariše, nam pričuje zlasti tudi naslednji dopis, ki nam ga je poslal upokojeni nadučitelj g. Josip Korošec z Bleda: »Mihajl Vrbič. oj, ko bi se še videla! Spominjala bi se, kako smo lezli Ti, Janko Kunaver in jaz dne 19. julija 1883. kot četrtošolci na Triglav. Pot g Koprivniške planine pod Mišelj.vrhom na vrh Triglava nam je kazal Poškarjev Janez iz Jerekc, ki je tam tisto leto ma-jaril. Točno ob pol 7- zjutraj nas je srečno privedel gori. To je bilo tri dni potem, ko je bil rajni cesa.r Franc Jožef na Bledu. Praznovali so takrat 6001etnico združenja Kranjske s Habsburžani. Sneg je zapadel vse gore za štiri prste na debelo, bilo je mrzlo vreme, nebo je bilo vedro le proti jugu. Janko Kunaver je pozneje nesrečno končal. Zbolel je v Budimpešti za pegastim legarjem in je kot stotnik le'a 1914 poskočil iz tretjega nadstropja na ljudi, kričeč: »Narazen!« Obležal je na mestu mrtev. Tebe, Mihajlo, sem obiskal v Tvoji preljubi Sodražici kot učitelj v škocijarm pri Turjaku leta 1900. Tudi sošolca sodnika Mračeta. ki že davno počiva. sem r.ašel pri Tebi. Umrl je kmalu potem, ko je bil sodnik v Radovljici. Takrat sva se večkrat spominjala Dolenjske. In zdaj pe sam spominjam Tebe, dragi Mihajlo, ki si našel večni počitek pri Sv. Križu.«
Grof Thurn in soproga zlatoporočenca
Guštanj, 25. novembra G. Douglas grof Thurn in njegova soproga Fanika sta preteklo nedeljo praznovala zlato poroko, že pred štirimi leti je bila na gradu Ravnah lepa prireditev Slovenskega lovskega društva, ki je tedaj priredilo slavnostno streljanje na tarče v proslavo 70-letnice svojega častnega člana g. Douglasa grofa Thurna. Tako tedaj kakor v nedeljo se je pokazala splošna priljubljenost slavljencev.
V soboto zvečer se je zbrala velika množica, v prvi vrsti uslužbenci in delavci
slavljenčevih podjetij in priredila z godbo jeklarniških nameščencev na čelu lepo ba-klado. Splošno pozornost zbudilo v parku blizu grada z reflektorjem osvetljeno impozantno lipovo drevo. Na radovedna vprašanja je množica izvedela. da sta slavljenca na dan svoje poroke pred 50 leti sama vsadila to lipo v spomin.
Pred gradom se je sprevod bakel ustavil v obliki številke 50, godba pa je zaigrala nekaj skladb za podoknico. številno se je udeležila podoknice tudi gasilska četa guštanjska, katere ustanovni član in dobrotnik je slavljenec. Slavljenca sta sprejela številne deputacije. ki so izrazile iskrene čestitke. Vidno ganjena sta se vsem prav prisrčno zahvalila.
V nedeljo dopoldne se je zbrala številna množica pred lepo okrašenim gradom v pričakovanju glavne proslave v grajski kapelici. Slavljenca sta povabila na proslavo poleg sorodnikov tudi svojega starega znanca iz Koroške, škofa dr. Rožma-na iz Ljubljane. Po sprevodu slavljencev in gostov v kapelico je g. škof z lepim govorom opravil cerkveni obred zlate poroke. Godba jeklarniških nameščencev je spremljala vso proslavo in zelo lepo izvajala. šubertovo mašo. Sploh je bila deležna godba za svoje nastope obilo priznanja.
Na proslavi se je videlo, kako sta slavljenca splošno spoštovana, saj kljub hudim gospodarskim prilikam pokažeta ob vsaki priliki radodarnost in nimata zaprtih src, če gre kje za rešitev kakšne socialne zadeve.
Vstopisice že dobite!
Vstopnice za novinarski koncert, ki bo na narodni praznik 1. decembra v dvorani Sokolskega d<>ma na Taboru, so v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu že na razpolago.
Mlado dekle je šlo vlak
pod
Maribor, 25. novembra
Prebivalstvo Dravskega polja je globoko presunila vest o grozni prostovoljni smrti posestnikove hčerke Štefanije Kokolove. Pri prvi železniški čuvajnici na železniški progi od Rač proti pragerski postaji se je 18-letno dekle snoči, ko je prisopihal mariborski potniški vlak. ki odhaja iz Maribora ob 18. uri, vrglo preko tračnic. V naslednjem trenutku jo je že zgrabilo kolesje lokomotive in prerezalo njeno mlado telo. Dele trupla je vlak še vlekel nekaj časa s seboj ter jih potem odvrgel.
Strahotno zmrcvarjemo in presekano truplo Štefanije Kokolove so prepeljali v mrtvašnico v Slivnici. Vest o groznem samomoru se je naglo razširila po Dravskem polju. Ni še točno znano, kaj je mlado dekle gnalo v smrt. Sodijo pa, da so v ozadju težke preizkušnje razočaranega dekleta, ki temu živčno in duševno ni bilo doraslo.
i
Jubilejna Številka „ Jutra"
BBBSESSSB^BBSBBSS
bo izšla v povečanem obsegu in pomnoženi nakladi v četrtek, 1. decembra. — Vsebina bo pestra in močno
zanimčva.
Ker »Jutro« v petek zaradi novinarskega praznika ne bo izšlo, bo jubilejna številka »Jutra« dva dni aktualna, njena publikacijska sila bo zato podvojena.
Pridobitnike, zlasti gg. trgovce, opozarjamo na to izredno priliko za najbolj uspešno reklamo. Mesec velikih kupčij je tu.
Z oglasi v jubilejni številki »Jutra« bodo trgovci storili veliko uslugo stotiso-čerim bralcem »Jutra«, če jim bodo z oglasi svetovali, kaj naj kupijo svojcem za Miklavža in božič. Z uslužnostjo, ki jo "bodo z oglasi izkazali kupujočemu občinstvu, pa bodo hkrati ob povečanem prometu koristili sebi.
Prosimo vse naše cenjene inserente, da nam naročila na oglase za jubilejno
številko »Jutra« dostavijo čim prej.
Oglasni oddelek „JUTRA"
omačc vesti
*	V Novem Sadu proslavljajo 201etnic« svobodne Vojvodine. V Novean Sadu so se v četrtek pričele slavnosti v proslavo 201etnice, odkar se je Vojvodina vključila v Jugoslavijo. Novi Sad je ves okrašen, mnogi trgovci so tekmovali, kako bodo čim lepše okrasili izložbe. Po ulicah je živahno. Povsod so jambori z zastavami in girlande. Svečanosti so se pričele z zadušnico padlim junakom. Popoldne je bil svečan sprevod, v katerem je bilo več tisoč manifestantov. Z balkona banske palače je govoril novosadski župan. Zvečer je bil v Narodnem domu velik vokalni koncert, pri katerem so sodelovala tudi pevska društva iz Subotice, Sombora in Pančeva. Včeraj so bile v vseh cerkvah zadušnice in zahvalne službe božje.
*	Veterinarski odsek kr. banske uprave se je preselil iz palače Kranjske hranilnice v Knafljevi ulici 9. ter se nastanil v palači Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici št. 5-n.
*	Odvetniški izpit je napravil pri ka-sacijskem sodišču v Ljubljani g. Senčar Stanko, sin uglednega narodnjaka dr. Senčarja Mateja iz Ptuja, čestitamo!
Kdo ne bi bil vesel
tako okusno aranži ranega darila s tako čudovito dobro vsebino, kakor so košare s posebnimi dobrotami, sijajna buteljčna vina, likerji, konjak, šampanjec, sadje in slaščice od tvrdke
V. H» Janeš
na Aleksandrovi cesti, poleg opere. Tel. 34-55.
*	Smrt in pogreb prof. Davorina Sinko-viča v Zagrebu. Dne 20. t. m. zvečer je v Zagrebu v visoki starosti 88 let umrl g. Davorin Sinkovič, šolski svetnik in profesor v pokoju. Le malo je znano mlajšim pokolenjem. da je pokojnik bil slovenski rojak. Rodil se je v Bučah v kozjanskem okraju, gimnazijo je študiral v Mariboru, univerzo pa v Gradcu. Bil je ustanovnik in prvi tajnik akademskega društva »Triglava« v Gradcu leta 1875. Prva njegova služba je bila na državni deški šoli v Trstu, kjer je kmalu zaslovel kot izvrstni metodik v reailjah. Leta 1890. je postal okrajni šolski nadzornik za sežanski okraj, potem je prišel v Ljubljano na II. državno gimnazijo, ki je bila takrat v Beethovnovi ulici. Kot prirodoslovec se y zlasti vneto ukvarjal z gobarstvom in j* prvi zbral slovensko imenoslovje užitnih gob. V pokoj je stopil že leta 1908 in se ie preselil k sinu inženjerju v Zagreb. Po Časopisju je ostal vedno v stikih z ožjo domovino. K večnemu počitku so ga položili v sredo ob 11. na Mirogoju. Naj bo uglednemu rojaku ohranjen časten spomin! žalujočim družinam izrekamo iskreno so-žalje.
_______i^———
Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
Osi res S. bi. 15. 485 55
*	Izselitev pošte v Stari cerkvi. Na
Članek, ki je bil objavljen v »Jutru« 233. t. m. pod naslovom »Iz življenja v Stari cerkvi«, nas je naprosila uprava občine Kočevje-okolica za naslednje pojasnilo: Ni res, da dosedanji prostor, ki ga ima upravnica pošce v Stari cerkvi v najemu, ni posrečen. Res pa je, da odgovarja dosedanji prostor po čl. 15. in 16. popolnoma predpisom zakonu o pogodbenih poštah. Ni res, da pričakuje prebivalstvo iz Stare cerkve in še bolj ono iz okoliških vasi, da bo izdala poštna direkcija dovoljenje za preselitev v nove prostore. Res je pa, da so vaške uprave iz Stare cerkve in vseh okoliških vasi vložile skupen protest proti izselitvi pošte iz dosedanjega prostora. Ni res, da bi poštna direkcija ustregla vsesplošni želji, res je pa, da ima samo upravnica pošte interes na preselitvi pošte, ker ima v isti hiši, kamor se namerava preseliti s pošto, gostilno v najemu.
*	Zahtevajte sporede vseh izletov, ki jih pripravlja Zveza za tujski promet Slovenije v Ljubljani za božične praznike v vseh biljetarnah Putnika.
*	Prijave za izlet Zveze za tujski promet na Oplenac sprejemajo Putnikove biljetarne do 29. t. m.
*	Vodovod v najsfromašnejšem kraju. Vsi. ki so kedaj potovali z ladjo mimo Karlobaga, vedo, da je Ličko Podgorje eden najsiromašnejših predelov na našem Jadranu. Zemlja je silno skopa sredi kraškega kamenja, a razen živeža manjka tudi pitne vode. Pričeli so že graditi vodovod iz Oštarij v Karlobag, toda nedavno je bil kredit izčrpan in so z delom prenehali na pol poti. Prebivalci pričakujejo, da se bo vendar našlo toliko denarja, da se bo vodovod dogradil.
*	Starčeva oSveta za majhen dolg. Pred sodiščem v Andrijevici v črni gori sta imela zaradi majhnega dolga opravek Sava Zečevič in njegov 95-letni. sorodnik Radule Zečevič. Pričala sta vsak zase, vendar sta se kot nasprotnika skupno vrnila proti domu. Pod Komovskimi vrhovi ju je zatekla noč, pa sta se podala v bližnjo pastirsko kolibo, si zakurila in legla k počitku Ko je Sava čvrsto zaspal, je stari Radule pograbil bukovo poleno in je sorodnika treščil po glavi. Sava se je zbudil in se hotel braniti, toda starec ga je še nekajkrat udaril, potem nezavestnega zvezal, naložil nanj slame in drv in vse skupaj zažgal. Ko je Sava zgorel, se je Radule mirno vrnil k svoji hčerki v vasi Hanjukih. Zadeva bi morda ostaia skrita, če ne bi bila hčerka opazila na očetu krvavih nogavic. Starec ji je priznal zločin in hčerka je to dalje izpovedala svojemu sinu ki je duhovnik. Ta je prijavil zadevo oblastvom in orožniki so odgnali starca v zapor.
*	Krvava ljubavna drama se je odigrala v Smederevu. Drag imir Jovanovič delavec tovarne Sartid, je zadnji čas opažal, da njegova žena Nevena ljubimka s 27-letnim Dobrivojem Igličem. Mož je ženo venomer zasledoval. V sredo zvečer je opazil, da je izrinila k ljubimcu. Pograbil je nož, planil v sobo in je Dobri-voju zadal več ko 10 smrtonosnih udarcev. Potegnil je še samokres, hoteč menda ustreliti ženo in sebe, toda v tem so že prihiteli sosedje, ki so ga razorožili in ga izročili orožnikom.
*	Tatico je razkrinKaia v hipnozi. Včeraj smo poročali, kako je neka ciganska trojica s pomočjo hipnoze oplenila dva zakonca pri Prmskovem. O malo drugačnem primeru poročajo iz Sombora: V Senti je neznan tat prišel v stanovanje Ištvana Surnjaje in odnesel nekaj denarja. Orožniki so ga zaman iskali Ištvano-va žena pa je dober medij in je rekla možu, ki je na glasu hipnotizerja, naj jo hipnotizira, pa mu bo razkrinkala tatu. Mož je ubogal in žena je v transu izpovedala, da se je v stanovanje splazila ciganka čenčikova, ki se bo v torek zjutraj spet vrnila, če se ji bo le spet nudila prilika tatvine. Ištvan je o tem obvestil policijo, ki je v torek zjutraj čakala v zasedi. Ob 8. je res prišla ciganka čenčikova. Kar mimogrede je snela z okna dragoceno pregrinjalo. Takoj nato so jo prijeli. Priznala je, da je že prvič kradla v tej hiši in je popolnoma poitrdlla navedbe Ištvanove žene.
Kožuhovino
vseh vrst v veliki izberi po prav ugodnih cenah dobite pri krznarju
JOSIPU DOLENCU
Sv. Petra cesta 19, telefon 22-62.
*	Volli je raztrgal otroka v zibelki. Iz
vasi Pruščice v Bosni poročajo: 18 mesečni otrok kmeta Jake Bašiča je spal v zibelki, ko se je v bližino hiše priklatil velik prestradan volk. Ko je otrokova mati odšla po vodo, se je volk priplazil v sobo in napadel otroka. Poleg zibelke je bila 7-letna sestrica, ki je bliskovito šinila za peč, čim je ugledala volka. Zver je dvignila otroka iz zibelke in mu raztrgala drob. Ko se je mati vrnila od vodnjaka, je videla, kako je s hiše pobegnil volk s krvavim gobcem.
*	Od 3. do 4. decembra izlet v Trst — Gorico. Prijave sprejema Okornova izlet-na pisarna, Ljubljana, hotel Slon. _
u— Iz Legije koroških borcev. Ponovno opozarjamo, da bo drevi ob 20. važen članski sestanek v restavracijskih prostorih pri »šestici« na Tyr?evi cesti. Obravnavalo se bo pereča dobrovoljsko vprašanje. članstvo naj se sestanka udeleži v polnem številu in privede s seboj še neorganizirane tovariše.
u— Mestno zdravniško dežurno sjujbo v soboto od 20. ure do ponedeljka 8. ure zjutraj bo imel mestni zdravnik dr. Ciber Franc. Srbska ulica 7/1 (telefon 36—41).
u— Dostava denarja za pokojnine. Prejeli smo: Nekdo je v nekem ljubljanskem dnevniku izrazil željo, naj bi se pokojnine za december izplačale na pošti že 30. novembra, ker bo 1. decembra državni praznik, želja je bila naslovljena na pošto, pa je ta naslov zgrešen, ker je izplačilni rok 1. december določen od finančne uprave. Pošta mora tedaj to upoštevati in pokojnin izplačati ne sme pred tem rokom. Ker pa bo 1. december dosta. va pošte prepovedana, se bodo mogle pokojnine dostaviti šele 2. docembra in se bo to v Ljubljani tudi izvršilo, v kolikor bo pošta prejela pokojnine tudi pravočasno nakazane.
u— Prebivalci Cankarjevega nabrežja se zlasti v teh mokrih dneh upravičeno pritožujejo nad nevarno zanemarjenim trotoarjem od Lukičeve trgovine do Gerk-manove hiše. Pred meseci so trotoar razkopali in ga po opravljenem delu samo zasuli, tako da so zdaj nastale usedline, ki zlasti ponoči lahko povzročijo hude nezgode. Sodimo, da bi se po več mesecih trotoar lahko spravil v stanje, da bi bila hoja po njem varna.
O

§
K II
Sodelovali bodo: ge. Bravničarjeva, Hejbalova — Jera-Jeva — Majdičeva — Kogejeva, gosp. Šimenc, vojaška godba ln pevski zbor Grafike.
IKOIMCIERT
TABORU ob 20. uri
po koncertu
PLES
Z 2 GODBAMA
Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice — Kongresni trg
u— Božičnica za bolnike. Vsako leto se na oddelkih tukajšnje bolnišnice priredi skromna božičnica, da bolnikom vsaj v nekoliki meri olajšamo bivanje v zavodu med prazniki. Tudi letos ne bi tega radi opustili, zato se obračamo do javnosti z vljudno prošnjo, da nas v tem prizadevanju za bolnike po svojih močeh podpre. Hvaležni bomo za kakršenkoli dar v gotovini ali v blagu (obutev, obleka, perilo, razne druge vsakdanje potrebščine, božični nakit, jaslice igrače, sveže pecivo, bonboni, pa tudi primerno štivo, revi jalno in knjižno). Darove, ki se bodo porabili izključno le za božičnico, bo v gotovini osebno ali po pošti (označi naj se namen) sprejemala blagajna, v blagu pa do 17. decembra zavodno skladišče, ki bosta darove hranila ločeno od druge bolnišnične zaloge. Za osebno izročene darove se bodo izdajala potrdila. V imenu bolnikov se vsem velikodušnim darovalcem že vnaprej zahvaljuje uprava obče državne bolnišnice v Ljubljani.
Dober okus boste pokazali, ako darujete steklenico FORVIL kolonjske vode 5 fleurs, Trois valses, ombree, Lavendel. Na izbiro seveda v parfumeriji »N A D A«, Frančiškanska ulica, Ljubljana.
DOBRA KAVA VAM JE POTREBNA !
Motohova je odlična!
Vodnikov trg 5, telefon 25-77, Krekov trg 11, telefon 23-48.
u— V poslopju pošte Ljubljana 1 je bila najdena vsota denarja. Lastnik naj se zglasi med uradnimi urami pri upravniku te pošte.
u— Plesne vaje Svobode-Grafike drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice.
I
lil DAGOVER V svoji najboljši vlogi kot tajinstvena žena v malomeščanskem ffr^rilM A ITTTTflTTA paul hartmann okolju	VlilLIlIinii* EflrfArfVrAtPl* — rolf moebius
KINO MATICA 21-24 — ob 16., 19. in 21. uri
I
u— Božidar Jakac zaključi razstavo 1. decembra. Doslej je obiskalo razstavo že preko 2000 oseb.
u— Srbska pravoslavna crkvena občina v Ljubljani priredi parastos za blaženo pokojnim knezom Arsenom, očetom I. kralj, namestnika kneza Pavla, jutri, v nedeljo, ob 11.30. Vabijo se vsi pravoslavni verniki k udeležbi.
u— Pedagoško društvo priredi drevi svoje drugo redno predavanje, ki ga bo imel univ. prof. dr. Karel Ozvald o temi »Glavni viri neuspehov v srednjih šolah«. Predavanje bo ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost. Po predavanju bo redni letni občni zbor Pedagoškega društva.
u_ šahovski mojster br. preinfalk bo
igral jutri, v nedeljo, 27. v dvorani So-kolskega doma pri Dev. Mariji v Polju ob 15. simultanko s tamošnjimi šahisti. Vabljeni so vsi prijatelji kraljevske igre, da pridejo —s seboj naj prinesejo šahovnice _ že ob tri četrt na 15. uro v Sokolski dom. Prijavnina za člane šahovskega odseka je 2 din, za nečlane 4 din.
I
KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri
EŠNAPURSKITIGER
I. del filma: »INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK« po romanu Teje v Harbou.
I
u— Se o specialistu za posredovanje služb. Pred dnevi smo poročali o aretaciji mladega Mariborčana, ki je hodil po mestu in po okolici in precej dobro živel na račun siromakov, ki iščejo kakršnekoli zaposlitve. pa so mu poslednje prihranjene groše dajali na račun kavcije in nagrade, za katero da jim bo preskrbel službo. Ko je bil aretiran, se je nasproti policijskim organom zadržal precej samozavestno in se trkal na prsa. da ima z bratom v Mariboru avtoprevozniško podjetje, ki bi lahko dalo dela in kruha vsem, kar se jih
KROJAŠKI SALON JOSIP JEŽEK
se je preselil na Aleksandrovo c. 5-1. (poleg Nove kuhinje) telefon 37-50 ln se cenj. občinstvu toplo priporoča.
je k njemu zateklo po pomoč. Policijska uprava v Ljubljani je povprašala policijsko predstojništvo v Mariboru, kako je z možem in njegovim bratom, pa je prišel odgovor, da oba skupaj ničesar ne premo-reta. Med drugim je aretirancu uspelo, da je od nekoga, ki je iskal službe pri njem, izmamil 2.000 din, obenem pa je ž njim sklenil pogodbo, po kateri mu mora odšteti še 2.000 din. Vsa znamenja kažejo, da se je specializiral na sleparije s posredovanjem služb. Policija ga bo izročila sodišču.
I
I
ODRASLI — MLADINA — VSI BODO Z NAVDUŠENJEM GLEDALI
najgigantnejše filmsko delo Hollywooda v zadnjem desetletju!
G A R Y C O O P E R In SIGRID G U R Y
Pustolovščine Marka Pola
življenjski roman mladega pustolovca, poln pestrih avantur, napetih dogodkov, prijetnih ljubavnih anekdot, pikantnega flirta in senzacijonalnih doživljajev. Film razkošne inscenacije in napete vsebine.
KINO UNION — Telefon 22-21 — Ob 16., 19. in 21. uri
I
u— Globa v prid »Bran-t-bora«. V Kazenski zadevi gospodične Pavle Klemen-čičeve contra J. je plačal toženec globo 300 din v kak dobrodelni namen. Določitev tega namena je tožilka prepustila svojemu zastopniku dr. Jos. C. Oblaku, ki je izročil to vsoto Braniboru »kot najvažnejšemu in najpotrebnejšemu slovenskemu društvu«. Odbor »Branibora* se zahvaljuje za to naklonitev priporočujoč tak način rešitve kazenskih sporod drugim v posnemanje.
»BELA PARADA« »MISTER DEEDS«
Danes ob 20., v nedeljo ob 1430f 1?30 fn 2O30. Kino Moste
Iz Celja
e—■ Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 28. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici meščanske šole prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane o temi »Priroda in človek ob Sredozemskem morju«. Predavanje bo s skioptičnimi slikami. Opozarjamo občinstvo na to lepo in zanimivo predavanje.
e— Dijaška kuhinja v Celju je imela v torek v Celjskem domu občni zbor. Letos dobiva obede 163 dljaKov in se potrebe vedno večajo. Blagajniška poročila so bila sicer še ugodna, vendar pa je bilo pričakovati ravno v zadnjem letu, da se bodo Dijaške kuhinje ob njeni petdesetletnici spomnili z izdatnimi zneski tudi bivši podpiranci. To pa se ni zgodilo v pričakovani meri. Zato je občni zbor sklenil poiskati njihova imena in sedanje bivališče ter jih pismeno opozoriti na njihovo moralno dolžnost. Pri volitvah je bil zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. prof. Kožuhom in blagajnikom g. direktorjem Mravljakom. S pozivom, da se vsi člani potrudijo, da najde Dijaška kuhinja zadostno podporo, je bil občni zbor zaključen.
e— Starokatoliške službe božje jutri v Celju ne bo. Na praznik zedinjenja bo zahvalna služba božja ob pol 9.
e— K uboju pri Planini blizu Sevnice srno še prejeli informacije, da je bil France Rapec, ki je usmrtil svojega očeta, vedno prepirljiv. Med njim ln očetom pa je prišlo često do prepirov V takem prepiru je oče pred dnevi dejansko napadel svojega sina Franceta. France je pograbil sekiro in jo zagnal v očeta. Zadel je očeta v levo stran prsi in mu prizadejal težke notranje poškodbe, ki jim je oče na mestu podlegel.
Iz Maribora
a— Bratom olajšuj gorje! Po vsem svetu je sprožil Rdeči križ akcijo, da se bednim češkoslovaškim brezdomcem olajša žalostno stanje. Tem bolj je naša dolžnost, da jim s človekoljubnim delom priskočimo na pomoč. Sreski odbor Rdečega križa v Mariboru bo organiziral pobiranje prostovoljnih prispevkov 3. in 4. decembra. Spomnimo se pomoči potrebnih češkoslovaških bratov!
a— Prevedba in zaprisega novega članstva matičnega Sokola je preložena na prvo nedeljo po 1. decembru, zato izostane v že objavljenem sporedu sokolske akademije dne 30. t. m. in pri opoldanski proslavi 1. decembra.
Nad 100
raznih družabnih iger
za mlado in staro — za dolge zimske večere, kakor primerna
Miklavževa darila
dobite pri:
Foto Touristu Lojze šmucu
Ljubljana, Aleksandrova 8 ali Prešernova 9 poleg glavne pošte.
a— Pogorela tribuna matičnega Sokola
v Ljudskem vrtu je bila na razpolago tudi šolam za dijaški letni telovadni nastop. Zaradi tega je potrebno misliti na to, da se postavi nova ognja varna tribuna. Zavarovalnina ne zadošča, sredstva, s katerimi razpolaga matični Sokol, ne zadoščajo niti za sokolsko telovadnico, ki je prav tako ali pa še potrebnejša. Sokol hoče s prostovoljnimi prispevki zbrati potrebna sredstva. Prispevke sprejema Posojilnica v Narodnem domu, tekoči račun gradbenega odseka matičnega Sokola pod naslovom »Tribuna«.
a— V Ljudski univerzi bo predaval v ponedeljek 28. novembra o Mariboru leta 1918. prof. dr. Anton Dolar. Predavatelj je znan kot odličen poznavalec dogodkov v Mariboru ob prevratu, saj jih pozna kot soborec generala Maistra tudi iz lastnega doživetja. Občinstvu se nudi s tem prilika, da dozna iz prvega vira, kako je Maribor v usodnem letu 1918 postal slovenski in jugoslovanski.
a— Sečnja in prodaja božičnrh drevesc. Prodajalce božičnih drevesc opozarja mariborsko mestno poglavarstvo na banovo naredbo glede prodaje in sekanja božičnih drevesc z dne 14. novembra 1932. V smislu te naredbe se mora vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesca, izkazati s predpisanim izvirnim potrdilom. Tržni organi bodo v smislu te naredbe brez izjeme zaplenili božična drevesca, če bi se prodajalec ne mogel izkazati s takšnim potrdilom. Razen tega pa se bo proti kršiteljem naredbe uvedlo kazensko postopanje.
Redni koncert Ljubljanske filharmonije
bo v ponedeljek 28. t. ni. ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani.
Predsednik Ljubljanske filharmonije dirigent NIKO ŠTRITOF, ki je vodil vse priprave za koncert.
{
LOVRO MATAČIČ, direktor beograjske opere, dirigent izrednih kvalitet, ki si je v presenetljivo kratkem času utrl pot na vse svetovne koncertne odre. Pod njegovo taktirko bomo slišali standardna dela koncertne literature (Bach, Mozart, Musorgski).
V drugem delu koncerta nam bo predstavil simfonična dela našega skladatelja BLAŽA AR NIČA
a— Iz gledališča. Drevi bo prvič letos »Pesem s ceste« v Malčevi režiji in stari zasedbi. Jutri popoldne bo ob znižanih cenah Nušičev »Pokojnik«, zvečer pa prvič ob znižanih cenah »Boccacio«.
a— Nov tednik »Dmžabnik« bo pričel v kratkem izhajati v Mariboru. Tednik bo izdajal poseben konzorcij, v katerem so gg. Marijan Fuks, Laza Brajič ter Ivan Grešak.
a— Kmetice ne pridejo na glavni trg.
Prvotno je obstojal načrt, pa katerem naj bi se na zapadni otok reguliranega Glavnega trga premestile tudi stojnice za prodajalke zelenjave. Sedaj pa so se odločili tako, da pridejo na omenjeni otok k prodajalcem južnega sadja tudi branjevke, ki prodajajo mlečne izdelke in zelje, razen tega tudi prodajalci cvetja, ki bodo morali imeti stojnice v smislu predpisov. Prostor za Marijino soho pa bo izključno rezerviran za parkiranje avtomobilov.
a— Napadel orožnika, žalil stražnika. Pred kazenskim senatom se je moral zagovarjati 40 letni kolarski pomočnik Josip Kocmur, ker je 11. oktobra navalil na orožniškega kaplarja Obrana Mrdinjo in mu odvzel bajonet. Kocmur je bil obsojen na 5 mesecev in 6 dni strogega zapora.— Na zatožni klopi je sedel tudi 38-letni Ivan Lešnik s Pobrežja, ker je dne 10. oktobra žalil policijskega stražnika J. Vrbnjaka in se protivil aretaciji. Lešnik je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in 120 din globe.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Matineja ob I4.I5 uri
Vse kar zahtevate od dobre operete: temperament, smeh, pesem in glasbo, boste našli v velikem	m + •	M v 4
— ™ šampanjski valček
v gl. Vlogi GLADYS SWARTHOUT in FRED MAC MURRAY KINO MATICA 21-24 Bogat dopolnilni spored! Cene od 2.50—6.50!
Gospodarstvo
V oktobru je šlo skoro 52% našega izvoza
v Nemčijo
Poročali smo že, da se je naš izvoz v oktobru povečal v primeri s prejšnjim mesecem; vendar ni dosegel lanskega obsega in je pri celotni vrednosti 463.9 milijona din zaostajal za lanskim oktobrom za 94.8 milijona din.
V	oktobru se je predvsem dvignil naš izvoz v Nemčijo in je v tem mesecu šla v Nemčijo polovica vsega našega izvoza. Izvoz v Nemčijo in Avstrijo je namreč v oktobru dosegel vrednost 240 milijonov din (lani v oktobru 165.1), kar predstavlja 51.7", i. vsega našega izvoza v preteklem mesecu (lani 29.5%). Naš uvoz iz Nemčije Ln Avstrije pa je znašal v oktobru 156.3 milijona din (lani 212.0) in je vrednost uvoza iz Nemčije in Avstrije predstavljala v tem mesecu 41.7°/o vsega našega uvoza (lani 43.4°/»). Naša trgovinska bilanca z Nemčijo je bila v oktobru za 83.7 milijona din aktivna (lani je bila za 46.9 milijona din pasivna). Aktivnost oktobrske trgovinske bilance z Nemčijo je povzročila zo-petno naglo naraščanje salda naših klirinških terjatev.
V	prvih desetih mesecih tekočega leta ,1e dosegla vrednost našega izvoza v Nemčijo in Avstrijo 1674 milijonov t. j. za 74 milijonov manj nego lani Uvoz pa je znašal 1670 milijonov t. j. za 154 milijonov manj nego lani Za razdobje prvih deset mesecev t 1. je bila naša trgovinska bilanca z Nemčijo navzlic znatnemu izvoznemu presežku v oktobru le za 4 milijone aktivna.
Povečanje uvoza iz Italije
Naš izvoz v Italijo je bil v preteklem mesecu sicer nekoliko večji nego v sep-
Ceffle bencinski mešanici in bencinski Icartel
Prejeli smo: Da bi bencinski karte! čim več zaslužil in povsem izločil domača podjetja in domače trgovce od produkcije in prodaje bencina in petroleja, je napravil
tole:
1.	Letos julija je sklenil z državo dogovor, po katerem mu je država znižala uvozno carino na nafto za celih 50%. Pri tem je kartel v enem mesecu profitiral 10 in pol milijona dinarjev.
2.	Kartel se je na »protiuslugo« proti državi zavezal prodajati bencin po določenih cenah za liter Tako morajo zdaj naši trgovci bencin, ki ga kupujejo pri kartelu, prodajati po določenih cenah: v Ljubljani n. pr po din 5 35 v najbolj oddaljenih krajih pa po din 5 70 Ker pa prodaja kartel našim veletrgovcem in trgovcem za maloprodajo bencin samo v kilogramih in ne v litrih, sme kartel zaračunati našim trgovcem bencin kolikor hoče Kilogramske cene namreč niso bile nikjer določene, čeprav prodaia kartel bencin razen pri petih črnalkah v vsej Sloveniji samo v kilogramih
Tako je država znižala kartelu carino za 50%, kartelska »-o^ntiuslusa« pa gre največ na račun naših trgovcev, ki morajo prodajati bencin brez vsakega dobička in celo v izgubo Tako <=tane n pr. v Mariboru bencin danes pri kartelu 7.15 din za 1 kg, in to enako za veletrsovca. ki potrebuje na leto 50 vasonov. kakor tudi za potrošnika ki ga potrebuie na leto nekaj sodov. Pri7adet pa ni samo veletrgovec. s.mpak tudi vsi srednii in maniši trgovci Slovenije. Če vzamemo n pr trgovca na Prevarah, mora plačati bencin pri kartelu v Mariboru po	din 7.15 za 1 kg
k temu pride žel tovornina
nina, ki znaša do Prevalj din 0 25 za 1 kg za prazni sod nazaj . . . din 0.06 za 1 kg k temu je treba prišteti še
dostavo s kol. do črpalke din 0.03 za 1 kg
torej ga stane 1 kg bencina din 7.49 za 1 kg K temu je prišteti 3% . . manka, kar znaša . . . din 0.22 za 1 kg
skupno torej . . . din 7.71 za 1 kg
Ker je specifična teža bencina v zim-5kem času povprečno 0.750, ga stane 1 liter bencina franko njegova črpalka 5.78 din, prodajati pa mora bencin, ako je to hartelski bencin, po din 5.70. torej z izgubo din 0.08 pri vsakem litru, ne da bi kal-kulirali delo, davke, amortizacijo črpalke in riziko Ker pa kartel na deželi nikjer nima svojih črpalk in stranke bencin zahtevajo, ga morajo trgovci prodajati, čeprav v izgubo. Pa tudi trgovci v mestih, posebno v Celju in v Ljubljani, morajo danes prodajati bencin v izgubo, ker je tam po državi določena cena v litrih še nižja, kartelska prodajna cena za kg pa še višja kakor v Mariboru S tem, da je država znižala kartelu carino na nafto za 50 odst., ima torej kartel dobiček, škodo pa trpijo edino naši domači grosisti in trgovci, ki se bavijo s prodajo bencina.
Kartel hoče s tem povsem izpodriniti našega trgovca od vsake trgovine z bencinom, ako ga noče kartelu na ljubo prodajati v izgubo.
3. Da je onemogočena vsa konkurenca y.a kartel, je dala monopolna uprava pred tremi tedni zapečatiti obrate dveh edinih tvrdk, ki sta proizvajali bencin v Jugoslaviji izven kartela. in ki sta edini v rokah domačinov. Zapečatenie teh dveh obratov se ni izvršilo po zakonu Monopolna uprava oa tvrdkam še ni dala odloka za ta ukrep.
Resnične so besede znanega pisatelja Essad Beya, ki pravi dobesedno: »Standard je dala mnogim ljudem kruha. Ali še mnogo več ljudi je finančno in moralno upropastila. Mnoge državnike je napravila za svoje sužnje. Železnice je podkupila. In vse to toliko časa, dokler ni nastopila proti tem pijavkam vsa ameriška javnost«. Georg Engelbert Graf piše med drugim: »Nobeno sredstvo ni bilo prenizkotno in preumazano, da se ga ne bi lotil Rockefeller, če je imel namen svojo konkurenco uničiti ali osvojiti.« Kakor zatrjujejo v poučenih krogih je pri družbi Jugoslov. Standard - Vacuum Oil Comp. 90%> inozemskih in 10°/o domačih židov. Pri Shellu pa stvar ni nič drugačna. To je torej naš bencinski kartel. Vprašanje nastaja, kdaj bomo tudi mi z njimi obračunali, kakor se je to zgodilo že pred vojno v Ameriki?
V Sloveniji je čez 1000 trgovcev, ki se pečajo izključno ali pa med drugim s prodajo bencina in petroleja. Pozivamo vse gg. trgovce v prejšnji mariborski ob-
tembru, vendar precej manjši nego lani v J oktobru. V septembru smo namreč izvozili v Italijo za 24.5 milijona din (lani za 49.6), t. j. polovico manj nego lani. Naš uvoz iz Italije pa se je v oktobru dvignil na 47.2 milijona din (lani 35.6). V oktobru je bila torej naša trgovinska bilanca z Italijo hudo pasivna, in sicer za 22.7 milijona din, kar je povzročilo naglo nazadovanje salda naših terjatev.
Znaten je bil v oktobru naš izvoz v Madžarsko, ki je dosegel vrednost 26.7 milijona din (26.6), medtem ko je znašal uvoz iz Madžarske le 8.7 milijona din (13.6). Nadalje je bil znaten naš izvoz v Poljsko, ki je dosegel vrednost 19.9 milijona din (1.8), uvozili pa smo iz Poljske v tem mesecu za 2.3 milijona din (4.1). Zaradi znatne aktivnosti v preteklem mesecu je verjetno, da se bodo naše terjatve v Poljski zopet dvignile.
Izvoz v ostale države pa je bil po večini manjši. V Zedinjene države smo v oktobru izvozili le za 17.2 milijona din (18.5), v Grčijo za 17.2 milijona din (27.7), v Belgijo za 17.1 milijona din (92.1), v Francijo za 16.3 milijona din (6.7). v Anglijo za 16.0 milijona din (42.7).
Precej je v septembru zaradi teritorialnih sprememb nazadoval naš izvoz v Češkoslovaško, ki je dosegel le vrednost 15.1 milijona nasproti 36.4 milijona din v istem mesecu lanskega leta in 56.7 milijona din v oktobru 1936. Tudi v uvozni statistiki opažamo nazadovanje uvoza iz Češkoslovaške na 13.5 milijona din (lani 53.3).
lasti, da se zberejo v Mariboru v nedeljo 27. novembra ob treh popoldne v lovski sobi hotela »Orla«.
Obenem pripominjamo, da je tudi sekcija prodajalcev bencina v Ljubljani za-počela širokopotezno akcijo proti takemu izrabljanju naših trgovcev
Na našem nedeljskem sestanku bomo izvolili odbor, ki naj skupno z v Ljubljani izvoljenim odborom in na predlog gg. trgovcev sklene potrebne ukrepe.
Novi trgovinski sporazum z Italufo
Glasilo fašistične stranke na Reki »Ve-detta d' Italia« je objavPa izjavo, ki jo je dal ravnatelju tega lista jugoslovenski trgovinski minister inž. Kabalin o trgovinskih odnošajih med Jugoslavijo in Italijo, Minister je poudaril:
Naša trgovina z Italijo je po krizi, ki je trajala več let, popustila na minimum. Sedaj pa so spet dani povoljni pogoji za njen bodoči razvoj. Klirinški saldo, ki je doslej oviral razvoj in povzročil velik padec našega izvoza v Italijo, se je zmanjšal v tekočem letu od 83 na 32 milijonov lir. A tudi ta vsota je pretežno že krita z našimi trgovinskimi dolgovi, ki v kliringu še niso poravnani. Spričo takega položaja je stalni jugoslovensko-italijanski odbor na svojem zadnjem zasedanju v Rimu znatno poveča; kontingente za jugoslovenski izvoz v Italijo od dosedanjih 180 na 250 milijonov lir. To je nedvomno napredek našiti gospodarskih odnošajev z Italijo.
Ce se vzporeja sedanji obseg našega trgovinskega prometa z Italijo s pozicijo, ki jo je Italija imela v naši zunanji trgovini pred svetovno gospodarsko krizo, je treba priznati, da je izguba še vedno velika. Toda starih pozicij ni mogoče naenkrat obnoviti. Gospodarstvo ne pozna hipnih skokov v svojem razvoju Minister je zaključil svojo izjavo z nado, da bo nadaljnji razvoj naše trgovine ? Italijo dovedel do boljših, večjih in hitrejših rezultatov.
Gibanfe klirinških računov
Narodna banka objavlja pregled o gibanju klirinških računov z inozemstvom v tretji četrtini novembra. V tem razdobju se je saldo naših klirinških terjatev v Italiji ponovno zmanjša!, in sicer za 4.0 na 62.8 milijona din. Narodna banka je 24. t. m. izplačala klirinške nakaznice v kliringu z Italijo do štev 18.870 od 10. septembra t. 1.
V	kliringu z Nemčijo, kjer se je saldo naših terjatev v prvi tretjini t. m. povečal kar za 4.8 milijona mark smo v drugi četrtini novembra zabeležili nazadovanje za 1.3 milijona mark. v tretji četrtini pa za 2.0 milijona mark, tako da je znašal 22. t. m. saldo 21.95 milijona mark.
Med ostalimi aktivnimi kliringi kaže malenkostno povečanje saldo naših klirinških terjatev v Turčiji, ki znaša sedaj 18.8 milijona din. Na breme tega klir nga je Narodna banka 24. t. m. izplačala šele klirinške nakaznice do štev 1679 od 13. oktobra t. !., tako da morajo naši izvozniki čakati na izplačilo že več nego eno leto.
V	kliringu s Poljsko se je saldo naših terjatev povečal od 0.7 na 1.2 milijona din, saldo naših terjatev v rednem kliringu z Bolgarijo pa se je povečal za 0.1 na 1.7 milijona din.
Med pasivnimi kliringi se je saldo našega dolga v Češkoslovaški v tretji četrtini novembra znova zmanjšal za 6.5 na 153.6 milijona Kč. Nazadoval je tudi salclo naših terjatev v Madžarski za 1.9 na 32.9 milijona din in saldo likvidacijskega kli-ringa s Švico za 0.07 na 4.14 mil jona šv. frankov. Poveča! pa se je naš klirinški dolg v Rumuniji za 1.3 na 11.0 milijona din.
Go?"!^''5'"1''?? vesti
— Veliki investicijski načrt Zenice. Iz
Sarajeva poročajo, da je generalni direktor družbe »Jugoslovensko jeklo« inž. Ran-ko Despič podal zanimive izjave o bodočih investicijskih načrtih te družbe. V Zenici nameravajo postaviti 5 novih Siemens Martinovih peči, ker nova valjarna nima dovolj jekla. Izdelani so tudi novi načrti za povečanje kapacitete električne centrale zeniške železarne in za elektrifikacijo rudnikov v Varešu, v Brezi in v Kak-nju. Nadalje namerava podjetje v Zenici modernizirati staro valjamo. Najvažnejše pa je vprašanje gradnje novih plavžov. V tej zvezi je pričakovati, da se bo družba odločila za Kruppov sstem topljenja železne rude (Rernverfahren), s takozva-nim polkoksom. Med Sarajevom in Podlu-
govom pa bo družba postavila veliko kla-
divarno, ki bo sama stala preko 100 milijonov in bo izdelovala vse jeklene profile, ki se ne dajo valjati.
= Vprašanje industrijske zbornice za savsko banovino. »Jugoslovenski Kurir« je te dni objavil informacijo, da je ministrski svet sklenil ustanoviti posebno industrijsko zbornico za področje savske banovine s sedežem v Zagrebu. Glede na četrtkov sklep plenuma zagrebške Zbornice za TI je bila v Zagrebu ta vest sprejeta s precejšnjo rezerviranostjo. Včeraj dopoldne pa je beograjsko vest zbornica demantirala.
= Odškodnina za Vojno škodo jugoslo-venskih državljanov. Prejeli smo; Kakor je znano, so države odškodovale svoje državljane za škodo, ki jo je njim povzročila zadnja svetovna vojna. Tudi naša država je dala to odškodnino, a le svojim državljanom iz Srbije in Črne gore v predvojnih mejah teh držav, četudi so drugi naši državljani, katerim je vojska napravila škodo na njih imovini, po večini prijavili že leta 1921. in 1922 upravi naše države svoje vojne škode. Njih prošnje, ki jih je nad 1500. so ležale doslej v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Za dosego te odškodnine, važne našim oškodovanim državljanom, sta podpisana odbora vojnih oškodovancev napravila razne korake in na zahtevo g. ministra za notranje posle so se zdaj poslale prijave vojnih škod upravi dravske banovine v Ljubljani za ugotovitev pravic posameznih oškodovancev do odškodnine in visokosti vojnih škod. kar je neogibno potrebno za rešitev te zadeve, ki je tako prišla v tir. Odbora vojnih oškodovancev v Ljubljani in v Mariboru si š'ejeta v dolžnost obvestiti o tem vojne oškodovance s pristavkom. da se morejo obrniti za daljnja pojasnila na pravna zastopnika teh odborov dr. Mateja Pretner-ja, odvetnika v Ljubljani, ali dr Slavka Fornazariča. odvetnika v Mtariboru.
= Zasedanje belgijsko-jugoslovanskega gospodarskega odbora. V četrtek je prispela v Beograd belgijska trgovinska delegacija ki bo z našo delegacijo pregledala dosedanje funkcioniranje sporazuma, ki je bil sklenjen lani novembra v Bruslju. V zunanjem ministrstvu je bila včeraj prva seja. V belgijski delegaciji je belgijski poslanik v Beogradu Romre de Vi-snev, generalni tajnik belgijsko-luksem-burškega zavoda za kompenzacije Gerard ter Hersvinger. šef odseka v zunanjem ministrstvu. V jugoslovanski delegaciji so: pomočnik zunanjega mmistra Milivoj Pi-lia orvi podguverner Narodne banke dr. Belin, ter Borivoi Simov'č. konzularni pripravnik v zunanjem ministrstvu.
— Družba Trepča Mineš objavlja zdaj tudi podatke o svoji produkciji v tekočem letu. Množina rude se je letos dvignila od prejšnjih 638.729 na 655.892 ton. Od tega odpade na svinčene koncentrate 72.9S9 ton (lani 70.486), dalje na cinkove koncentrate 70.120 ton ((69.839) in piritove koncentrate 98.815 (82.005).
Borze
25. novembra
Na ljubljanski borzi je bil v privatnem kliringu promet v angleških funtih po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se angleški funti trgovali po isti ceni Razen tega je bil promet v grških bonih po 36 Nemški kirinški čeki so stali v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu 14.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču je ostala Vojna škoda nespremenjena. Do zaključka ni prišlo. V Beogradu pa je bila slabša in se je zaključevala po 463 50
—	464 nasproti 465 včeraj. V Zagrebu je bil promet v 1% Blairu po 90.50 do 91 in v šečerani Osijek po 75.
i »k v vrv.
Ljubljana. Amsterdam 2388.86—2403 46 Berlin 1755 52 - 1769 40, Bruselj 742.44
—	747 51. Curih 996 45 — 1003.52. Lcn-den 203.4o — 205 52, New York 4353.51
—	4389.82. Praga 149.93 — 151.0?.. Trst 230.45 - 233 53
Curih. Beograd 10, Pariz 11.4050, London 20.38, New York 439. Biuselj 74.25. Milan 2315. Amsterdam 239. Berlin 175.75, S ockbolm 1C5. Oslo 102.40, Ko-benhavn 91, Praga 15. Varšava 82.87, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25!
M- K K n
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 463 — 466. 4o/n severne agrarne 59 bi., 4«/« agrarne 60 bi., 6'/r dalm. agrarne 88 bi.. 6" o begluške 89 b!., 7«/0 stabiliz. 97 b!.. 7»/ft invest 99 bi., 7r/r Blair 91 — 91 50 8n/o Blair 96 bi.; delnice- PAB 220 — 224 Narodna banka 7430 den.. Narodna šum-ska 20 bi., Gutmann 40 — 48. šečerana Os:jek 75 — 80 Osiješka livarna 160 den. Isis 56 den., Trbovlje 180 — 1P0. Jadranska 350 den.
B/ograd. Vojna škeda 463 — 464 (463.50 — 464), 4V<- sever agrarne 58.25
—	59 1r/f agrarne 60.25 den (60). 6°'o dalm. a-jrat-e 87 — 87 50 (87-50). in'o begluške 88 25 -- 88.75 (8850). 7»/„ in-ve- :'. 99 — 99-50 7"„ Blair 90.50 — 91 1 (90.50). 8<7, B^r <15.50 — 96. PAB 221
—	223 (drebni kosi). Narodna banka 74C0 den.
Pred dvajsetimi let!
Iz »Slovenskega Naroda" 35. nov. 1918
Državno edinstvo izvršeno!
Včeraj o pol petih popoldne se je pričela zgodovinsko znamenita seja Narodnega veča, katere sklep pomeni velik korak naprej v pravcu starega narodnega programa. Narodno veče je izreklo dokončno uedinjenje vseh, nekdaj v področju Avstro-Ogrske se nahajočih dežel s kraljevinama Srbijo in Črno goro. Navzlic navideznemu nesoglasju in ostrim debatam se je v razpravi pokazalo, da vendar prevladuje v vseh zastopnikih prepričanje, da veliki trenutek ne sme najti majhnih ljudi ter da velika doba in izredni dogodki zahtevajo odločilnih korakov. Sprva se je zdelo, da prevladujejo razni separatistični nazori in da je položaj jako kočljiv, vendar pa se je po izjavah raznih strank in struj sprejel predlog, naj se debata zaključi ter naj se izbere komisija sedmih članov, ki naj na podlagi podanih predlogov oblikuje končni sporazumni predlog. Po premoru dveh ur se je izbrana komisija sestala in je ob 7. uri zvečer vročila plenumu Narodnega veča tale predlog:
Narodno veče Srbov, Hrvatov in Slovencev proglaša v skladu s svojimi dosedanjimi zaključki in v soglasju z izjavo vlade kraljevine Srbije uedinjenje države Srbov, Hrvatov in Slovencev, stvorjene na vsem strnjenem jugoslovenskem področju bivše avstro-ogrske monarhije, s kraljevinama Srbijo in Črno goro v eno edinstveno državo Srbov, Hf-vatov in Slovencev in voli odbor iz 28 mož s polnim pooblastilom, da v sporazumu z vlado kraljevine Srbije in s predstavitelji vseh strank v Srbiji in Črni gori brez odlaganja izvede organizacijo edinstvene države po predloženih navodilih Dotične zaključke bo ratificiralo na svojem prvem sestanku Državno veče, ki mu naj pripadajo poleg predstaviteljev kraljevin Srbije in Črne gore vsi člani današnjega Narodnega veča v Zagrebu, pomnoženi s predstavitelji Jugoslovenskega odbora v Londonu
Razglas generala Maistra
Meščani in delavci! Mestno »Schutz-wehr« sem radi njenega nepostavnega in občenevarnega početja razpustil; njena razorožitev je v teku Obstojala je večinoma iz takih elementov da nisem mogel več zaupati varnosti Vašega življenja in imetja Na straži stoječi člani mestne »Schutzvvehr« so sami plenili in streljali na ljudi in so tako tvorili drhal, ki se je moramo bati Razen tega sem danes zvedel, da namerava »Schutzwehr« napasti moje čete in vzeti vplivne jugoslovenske osebnosti za talce. Zato sem ukrenil in zapovem:
Državno orožje vsake vrste, municijo in opravo morajo pripadniki mestne »Schutzvvehr« do 12. ure opoldne oddati v domobranski, oziroma v topničarski vojašnici. Tudi vsi ostali prebivalci mesta Maribora morajo oddati državno orožje in municijo. Pri strankah in v hišah, kjer se domnevno hrani orožje in municija bom odredil hišne preiskave.
VJfiumnh^
goreča
za drva
OKUSNA
CENENA
Ogromen prihranek na kurivu
Proizvod
Osječke ljevaonice že-Ijeza I tvornice strojeva d. d., Osijek
Meščani in delavci! Ne bojte se in ohranite mirno kri! Moje čete so danes tako močne, da mi je lahko brez druge pomoči vzdržati red. Dokler mojim odredbam ne nasprotujete, ste pod mojim osebnim varstvom in bom vsako Vam prizadeto krivico najostreje kaznoval. Jaz in moji vrli častniki smo močni dovolj, da z našimi vrlimi četami zadušimo vsak upor, če treba z najostrejšo silo.
Maribor, 23. novembra 1918.
General Maister
»
Koroška v slovenskih rokah
Jugoslovenske čete so zasedle Borovlje in Spodnji Dravograd. Zasedba se je izvršila brez prelivanja krvi. Pliberk je danes zasedel oddelek celjskega polka s sodelovanjem bratske srbske čete. Južno od Drave je Koroška že zasedena in je v slovenskih rokah. Povsod vlada red in mir.
Še vedno naša hladnokrvnost!
Nemška kolodvorska straža v Špilju je napadla mladeniče iz ljutomerskega okraja, ki so se pevajoč slovenske pesmi peljali v Maribor, da pristopijo v jugoslovensko vojsko. Straža je mladeniče napadla samo zato, ker niso hoteli prenehati s petjem, ko jim ga je straža prepovedala. Rabila je pri napadu puškina kopita in bajonete. Dasi so bili mladeniči neobo-roženi, bi se bilo nemški straži slabo godilo, ako ne bi bili posredovali nekateri hladnokrvnejši slovenski gospodje.
Trboveljsko sokolsko gledališče otvori danes jubilejno sezono
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, (25. t. m.). Začetni tečaj: pšenica: za dec 62, za jul. 6-5.50; turšči-ca: za dec 47.25. za maj 51.25, za jul. 52.25.
-f \Vinnipeg (25. t. m.). Začetni tečaj: pšenica: za dec. 58.50, za maj 61.1250.
+ Novosadska blagovna b;>rza <24.t.m.) Tendenca neizpremenjena. rsenica: i sremska in slavonska 147 — 149. ; K?: baška 144 146 Ječmen: baški in sremski 64/65 kg. 148 150; jari. 68 kg '8') '85 Oves: haSki sremski in slavonski 14G—148. Turščica: baška, sušena, pariteta Inciiija in Vršac 99 101 Moka: ba- j ška ln banatska Og in Ogg 237.50 do i 247 t>0; »2« 217.50 227 50; J>5« 197.50— 207 50. »6« 177.50 187.50: »7« 147.50— 157.50; »7 in pol« in »8« 110-112.50. Otrobi: baški 90--97 Fižol: baški 280— 285. Dne 25. t. m. bo borza zaprta.
+ BudimpeštanSka terminska borza (25. t. m.). Tendenca slaba, promet slab. Rž: za marc 15 69 — 15-70. za maj 15.91 — 15.92. Turščica: za maj 15.52 — 15.53.
SO.^IH \2
-f Liverpool (24. t. m.) Tendenca stalna, mirna. Zaključni tečaji: za nov. 4.82 , (prejšnji dan 1.86), za jan. 4.86 (4.87), j za marc 4.87 (4.87).	J
Trbovlje. 25 novembra
Vrata Talijinega hrama našega Sokola se spet odpro Sokolska g-alska družina v Trbovljah je že z vso vnemo vztrajnem delu. da v letošnji jubilejni sezoni še posebno opraviči slove« prvovrstne glume. ki gre baš v zadnjih letih po zaslugi vseh njenih članov že daleč preko trboveljskih meja.
Z otvoritvijo letošnje sezone se je dra-matski odsek zakasnil iz razloga ker jc izgubil precej časa z naštudiranjem »Konjeniške patrole« za proslavo 20 'ctnicc ČSR, ki pa jo je zaradi nastalih razmer moral opustiti. Kot premiera bo šla v soboto zvečer in v nedeljo popoldne preko sokolske-ga odra znana Anzengruberjeva ljudska igra »Dolski župnik« v prevodu dr. A. Češareka. k: je uprizorjena tudi žc kot prvovrstno filmsko delo. Vcleaktualna igra, ki izpod veščega peresa velikega poznavate! ja ljudske duše razpravlja z vso realno silo probleme pereče baš v naši današnji-ci. bo istočasno dostojno uvedla letošnjo proslavo tridesetletnice trboveljskega Sokola. ki je obenem tudi tridesetletni jubilej trboveljskega sokolskega gledališča. Lep in redek jubilej za diletantski podeželski oder, k; se je po zaslugi generacij sokolskih igralcev razvil iz nekdanje početniške primitivnosti v uvaževano umetniško družino prvovrstnih sil. katerim je lc še korak do poklicnega glumea. Prepričani smo, da bo »Dol-k i župnik« v spretni režiji br R Plau-■"aka ml. privabil v sokolsko dvorano vse ljubitelje dobre glume in gledaliških komadov literarne in vzgojne vrednosti.
Trboveljski sokolski oder po kratkem odmoru zopet odmeva od živahnega tcater-skega dela Siccr so pa tudi tc navidezne gledališke počitnice potekle /a družino v pripravah in načrtih za bodočnost. Seveda je s tem posebno obremenjeno vodstvo Pretekla igralska sezona je bila v izvajanem programu bogata ' po številu gledaliških komadov i po priznanju izvrstnega igralskega podajanja večine članov. Drama ts-ki odsek je odigral sedem iger in z renrizami v prosti sezoni nastopil 16 krat. kar znači vsekakor rekordno delovanje poet želskega odra. Igre so v vsakem pogledu uspele odlično, ker se vodstvo ne plaši niti dela niti stroškov za dobro uprizoritev. Najboljši obisk je seveda beležila »Vesela božja pot«, medtem ko jc drama žela največji moralni uspeh v »Obljubljeni deželi« in »Krogu s kredo«. »Obljubljena dežela« sarajevskega dramaturga Jcftiča. v prevoau gdč. Raste Plcskovičcvc je s trboveljsko prireditvijo bila prvič uprizorjena na slovenskem odru ter po svoji aktualni narodni vsebini vzbudila splošno pozornost. Dramv sedaj tšudirajo dijaki realne gimnazije v Celju. Sokolska dramska družina je s to igro žela prodoren uspeh. Zveza kulturnih društev je trboveljsko sokolsko dramo kot najboljše podeželsko gledališče povabila, da z igro »Obljubljena dežela« sodeluje pri proslavi 20-letnice obstoja Jugoslavije. Zaradi prekratkega roka jc bilo treba gostovanje preložiti na poznejši čas. —
Vodstvo drame pripravlja za jubilejno leto poleg. «Dolskega župnika« Streicherje-vo kmečko burko »Zadrega nad zadrego«: kot jubilejno prireditev pa bo uprizorilo domače nacionalno delo. verjetno Kreftove »Celjske grofe«. Sledil bo Nušičev »Pokojnik«. Poslednja se-bo uprizorila »Matura« (Fodor), komedija iz študentovskega življenja. Poleg tega bo drama z reprizami že uprizorjenih del otvoriia vrsto gostovanj v cbmočju župe ter bo prvo gostovanje verjetno v Litiji.
Sokolska drama šteje danes 25 aktivnih članov in članic, nekateri bodo v kratkem slavili že 20-letnico igralskega dela. Redek a hvalevreden pojav vztrajnosti amaterjev. Gledališki list, ki uspešno izhaja že drugo leto. je publicistični glasnik vsakokratne premiere ter s prigodnimi članki o gledališču in ilustracijami, služi propagandi in kontaktu med odrom in dvorano. Gledališki list je menda edini publicistični poizkus podeželskega gledališča, ki se je dobro ob-ncsel. Trboveljski sokolski oder. ki tudi po tehnični opremi in insccnaciji nc zaostaja za poklicnimi gledališči, bo v jubilejnem letu izvedel modernizacijo naprav ter bo predvsem izpopolnil razsvetljavo, ki jc v moderni inscenaciji glavni činilec.
Delavni igralski družini, ki zlasti v jubilejnem letu kaže resno stremljenje za dosego visokih igralskih ciljev iskreno žcli-l mo ob njeni tridesetletnici kar najlepših ! gledaliških uspehov. V hram nacionalne j ikulture in prosvete naj privabijo novih j prijateljev odrske umetnosti ter prizovejo j javne in zasebne podpornike, da bo plodonosno poslanstvo v podvojeni meri omogočeno v prid vsega trboveljskega prebivalstva.
Sokol
Sokolsko društvo v Polju bo proslavilo 201etnico Jugoslavije v četrtek, 1. decembra, s pestro akademijo. Pričetek akademije bo točno ob 20. uri. Na akademilo vabimo vse, zlasti pa prijatelje sokolstva. Miklavžev večer pa bo priredilo naše sokolsko društvo dne 7. decembra, pravta-ko v dvorani Sokolskega doma, na kar opozarjamo že danes.
Iv Ptuia
j— Obrtno združenje za mesto Ptuj je
imelo sejo, na kateri se je med drugim sklepalo tudi o tem, da bi se vsa združenja v srezu združila v eno veliko združenje, da bi tako lahko bolj enotno reševali svoja pereča vprašanja. Vendar pa zaenkrat še ni prišlo do končne odločitve.
j— Padajoče drevo jo je pošRodovaio. Te dni ie imela Avgusta Rodoškova iz Dežna pri Podlehniku opravek v gozdu pri podiranju drevja. Ko je bilo neko drevo podžagano. se je s tako naglico podrlo, da delavka ni mogla uiti. Pokopalo jo je pod seboj in ji poleg zloma desne noge prizadejalo še druge poškodbe. Prepeljali so jo v zdravljenje v ptujsko bolnišnico.
j— Bojevita žena. Zaradi neke malenkosti se je med manjšo družbo v Kiča r ju vnel pretep. Da bi razburjene duhove pomiril, je začel posredovati Vogrinec Franc in to v trenutku, ko sta se dva moška spoprijela. To pa je opazila žena enega izmed bojevnikov. Misleč, da ta hoče njenemu možu storiti kaj žalega, je prijela za železo in z njim udarila Vcgrinca po glavi, da se je krvav zgrudil na tla. Pozneje je moial poiskaii pomoč v ptujski bolnišnici.
Poplave v Kolumbifi
V okclici Calija v južnoameriški državi Kolumbiji so zahtevale velikanske po-i plave doslej osem smrtnih žrtev in so tisoče družin spravile ob streho. Huda deževja in viharji so povzročili, da sta reki Cali in Molino prestopili svoje bregove. Več vasi je vodovje popolnoma uničilo. V vasi Cisnercs je voda obkolila 200 i oseb in nihče jim. ne more" priti na pomoč.
■ ■ t JUTRO* SS. 275. Prihod kneza-namestnlka v London
6- —= »Vohunski plašč«
' špionaža, špionažni procesi in strah pred vohuni so na dnevnem redu. Naravno je, da zbuja kaj takšnega tudi pozornost mode. Pa kako naj bi špionažo upodobili v modi? Cisto preprosto: ustvarili so večerni kep iz belega atlasa, na katerega so naslikali velikanske oči.
Obrvi in trepalnice so iz opičje dlake. »Vohunski plašč« je na neki modni reviji v Londonu zbudil veliko pozornost. Dali pa ga bo katera ženska nosila in da-li bo imel kakšen pravi vohun pred temi očmi z opičjimi dlakami strah — to je drugo vprašanje.
Lesena bariera na rusko-poljski meji
Kakor poročajo z rusko-poljske meje, se vzdolž te meje gradi visoka lesena bariera med obema državama. Bariera sega v višino 4 m in zapira razgled proti ruski strani. Vsakih par sto metrov razdalje so v barieri vrata za prehod, vrata pa so močno zastražena. Poznavalci razmer pravijo, da so Rusi postavili bariero zaradi gradbenih del pri utrjevanju rusko-polj-ske meje.
Angleški obisk v Parizu
Oxf ord piše Pragi
Pismo profesorjev oxfordskega vseučilišča Karlovi
univerzi v Pragi
Filmi iz niklja in fotografije iz platine
V	Ameriki so uresničili izvirno, pristno ameriško idejo. Težave za reševanje starih j zapiskov, kakor egiptskih in azteških so, i kakor znano, silno velike. Da bi pokole- ' njem. ki bodo živela stoletja in tisočletja j za nami. olajšali razumevanje naše civilizacije, je dr. Thormvell Jacobs, predsednik Oglethorpeovega vseučilišča, predlagal, naj bi položili globoko v zemljo »kripto civilizacije« in ta kripta naj bi vsebovala natančne opise in predmete, ki se naše civilizacije tičejo.
V	prvi vrsti gre za knjige in enciklopedije vseh vrst, pri tem pa izvirniki ne prihajajo v pošte v. ker bi zavzemali preveč prostora. Knjige bodo stran za stranjo posneli na majhne filme, ti filmi sami bodo iz nikljeve pločevine, fotografije na njih pa iz platinovih listov. Da b: filme očuvali škodljivih vplivov ozračja i. t. d., jih bodo shranili v steklene cevi, ki bodo napolnjene s kakšnim kemično indiferentnim pl;nom, n.pr. z dušikom ali argonom. Zapečatili jih bodo potem z azbestn:mi obroči in zaprli v skrinjice iz nerjavečega stekla.
Razen že omenjer.h enciklopedičnih del, bodo na isti način shranili zgodovinska, znanstvena in verska dela, filme, fotografije, gramofonske plošče, modele, primerke mnogo tisoč izdelkov od žvečilne gume do konserv vseh vrst. Kripto bodo potem zaprli z durmi iz nerjaveče snov: in zaprta naj bi ostala več nego 6000 let.
Leto 8113., ko naj bi se ta grobnica civilizacije 20. stoletja spet odprla, so si izbrali zavoljo tega. ker je od 1.4241., ko se je uvedel egiptski koledar, do 1.1836., leo je Jacobs objavil svojo idejo, poteklo 6177 let. Isto toi ko časa pa naj bi bila kripta zaprta. Na durih bodo nap;si povedali, kakšen namen ima kripta in kaj je v njej. Zavarovana bo na primeren način proti požarom, poplavam in potresom. Vsi napisi in spisi v kripti so v angleščini, a za primer, da bi ta jezik do tedaj izumrl, j kar se bo gotovo zgodilo, dobe naši potom- ; ključ za odgonetenje angleškega jezika.
Za vrati stoji namreč projekcijski aparat iz nerjavečega jekla, ki ima ob strani slike z navodili o tem, kako je aparatu stre-či s pomočjo ročice. Ce to zavrtiš, se prikaže na steni podoba moža, ki ima v rokah n. pr. jabolko in izgovori angleško besedo za ta sadež razločno, nato jo še slov-kuje. Na isti način je mogoče s tem strojem projicirati 3000 drugih besed in zvedeti, kako se izgovarjajo.
Mensko jezero bo izginilo
švicarski urad za vodno gospodarstvo je ugotovil zanimive stvari o naplavinah, ki jih prinaša Ren v Bodensko jezero. Po njegovih ugotovitvah spravlja ta reka v jezero vsako leto 3 milijone kubičnih metrov grušča in drugega materiala. Iz te številke si je mogoče izračunati, kdaj bo Ren jezero napolnil.
Bodensko jezero ima površino 538 šti-rijaških kilometrov in prostornino 49 milijard kubičnih metrov. Material, ki ga prinaša Ren, odriva vsako leto 3 milijone kubičnih metrov vode, in iz tega je mogoča izračunati, da bo jezero v 16.000 letih izginilo. Kvečjemu (jrberlinško jezero bo ušlo tej usodi, ker se Ren ne pretaka direktno skozi njega, še veliko prej pa se bodo napolnili nekateri plitki zalivi, v katere se iztekajo druge reke in potoki, n. pr. Bregenški zaliv.
Fadec cene za Rei&bran&tovo sliko
V Haagu se je prodajala na dražbi Rembrandtova slika trgovca Maartena Lootena, ki so jo prodali svojčas za 330 tisoč holandskih goldinarjev. Zdaj so iztržili zanjo samo 102 tisočaka. Kupčija je zbudila veliko senzacijo.
V Lancastru, U.S.A., je neko letalo ostalo več dni v zraku. Med poletom so menjali Dilote na način, kakor prikazuje gornja slik«
fizični poraz, po drugi strani pa vašo moralno zmago. Morali ste popustiti višji sili, a niste odstopili od svojih načel. Občudujemo vas; dostojanstvo vaših pred-staviteljev in strpljivost vašega naroda sta svetal primer svobode in velikodušnosti. Tema dvema činiteljema se morate zahvaliti tudi za obstoj vaše države. Vaša zavest ni bila poražena.
V času, ko ste osamljeni, želimo, da čutite, da vas nismo zapustili mi, ki vam pošiljamo to pismo. Verujemo v geslo vaše države, da resnica zmaguje!«
V nobeni deželi na svetu niso psihologije vsakdanjega življenja že tak> v podrobnosti proučili kakor v Zedi-ijemh državah. Vsega se lahko naučiš — se glasi racionalistični nauk ameriške prakse. Ka-ikor imajo tam šole za propagando, za pisateljevanje in celo za sex-appeal, tako je nekdo sestavil sedaj tudi pravila za tiste, ki iščejo dela. Mož je zaposlen sam v personalnem oddelku velikega ameriškega podjetja in govori iz mnogoletne prakse. Njegova pravila veljajo za tiste, ki iščejo dela, tudi drugod, ne samo za Ameriko. Pravijo:
1.	Bodi tako debro obleče.! in tako moderno, kakor si ie moreš dovoliti. Mož, ki n:u ponujaš svoje delo, si mora reči: Kli-jont se bo dal po tej osebi rad postreči. Ne bodi pa na zunaj pretiran, niti preveliko pretiravanje v obleki, niti zanemarjenost nista priporočilo za tistega, ki išče službo.
2.	Pazi na svoje vedenje 'ii d ?o; To iV.elešuje tvoje notranje zadržanje in te ne sme ovirati pri prošnjah zs službo. Ce je zate tipično, da pobešaš glavo, tedaj korigiraj svoje potlačene misli, preden vstopiš.
3.	Pazi na to, da bo izraz v tvojem obrazu prijeten. To ne pomeni, da bi se moral neprestano smehljati. So trenutki, ko je primerneje, da pokažeš resen obraz. Misli vedno na to, da se v personalnih oddelkih vprašujejo: Ali bo ta oseba našim iklientom ugajala? Kaj narediš ti sam, če je neki prodajalec na zunaj turonen. nevo-Ijen ali pesimističen? Tedaj se ozreš za dtugim, kaj ne?
4.	Pridi sam! Mnogi prihajajo v dveh. To jim morda daje pogum, ne koristi pa •nič pri iskanju dela. Ker je osebna dobra volja pri to j stvari važna, te personalni šef morda ne bo sprejel, čeprav te smatra morda za uporabnega, in to zato, da ne bi žalil tvojega spremljevalca.
5.	Izpolni prošnjo in vprašalno polo točno ter lepo. To kaže tvojo sposobnost, da znaš tudi poslovne listine skrbno opravljati. Odgovarjaj pametno na vse. V enem, v dveh mesecih bedo pozabili na tvojo prijetno zunanjost in ostal bo sam tvoj rokopis, da bo spominjal tvojega delodajalca i
nate. Torej nobenih hieroglifov in netočnih podaitkov!
6. Bodi prijazen z nižjo osebo, Id te naj-prvo sprejme. Morda je to več nego ne-važna ovira na poti do šefa. Seveda je vedno važno, da dobiš vstop h višjim, toda ne bodi nevoljen, če te naslovijo na podrejeno osebo. Ljudje, ki so mnogo zaposleni, se morajo zanašati pogostoma na mnenje svojih podrejenih. Zato bodi previden.
1. Pazi na etiketo hiše, kamor vsltopiS. Ne sili mimo oseb, ki branijo šefa pred motnjami. Ne postavljaj se tja, kjer bi prisluškoval pogovorom, ki se ne tičejo tebe. Počakaj, da prideš na vrsto. Po drugi strani pa ne pričakuj, da pride šef k tebi. Prijavi sebe in svojo zadevo s kratkimi, vljudnimi besedami in se potem podredi vsemu, kar zahtevajo od tebe.
8.	Uporabljaj pozitivno obliko ponudbe! Eno izmed pravil dobre prodaje je to, da ne smeš zastavljati vprašanj v takšni obliki, da omogoči neposredni odgovor z »ne«. Tu nekoliko vprašanj, ki odpirajo vrata za zavrnitve:
Ali sprejemate danes osebje?
Ali boste mojo prošnjo upoštevali?
Ali potrebujete kakšno pomoč?
Morda potrebujete slučajno kakšno pomoč? (To je najslabša vseh uvedb!
Popolnoma drugače te bodo sprejeli, če začneš tako:
Dobro jutro! Ali lahko govorim s kom zavoljo dela? Rad bi nekaj predlagal.
Iščem dela. Ali vam smem povedati, kaj znani?
Imam izkušnje za prodajo usnja in li-špa. Ali bi lahko pomagal ob sobotah?
Kakor čujem. potrebujeje zavijalcev za božične zavitke. Znam delati to lepo in umetniško. Hočem opravljati svojo službo vestno in dobre volje. Itd.
9.	Povej nekaj posebnega, nekaj, česar ne povedo vsi prosilci. Takšen obrat ostane personalnemu šefu v spominu, kadar ureja prošnje.
10.	Bodi pred vsem odkritosrčen! Originalnost izgubi svojo učinkovitost, če je videti izumetničena.. Odkritosrčnost je lahko spoznati. Zaupajo ji in se je spomi-
l njajo.
Vodnikove druibet
Letalec Charles Lindbergh se mudi trenutno v Parizu. Na tej sliki se Je fotografa izognil na ta način, da je obraz obrnil stran od aparata
Na kolodvoru Victoria v Londonu sta pričakovala ln sprejela kneza-namestnika Pavla in njegovo soprogo Kentski vojvoda in vojvodinja (slika)
■■■■■■■■■^^mm^hmmbmmi^hhimhhr
Kak© prideš do
dela v Ameriki
Nasveti izkušenega Američana za vse, ki želijo uspeha
Vseučilišče v Oxfordu je poslalo Karlovi univerzi v Pragi značilno pismo, ki ga je podpisalo 220 profesorjev. Pismo slove:
»Podpisani profesorji oxfordskega vseučilišča, ki ga s Karlovo univerzo vežejo spomini na Wyckliffa in Jana Husa, vam pošiljamo prijateljski pozdrav z željo, da vam izrečemo simpatije za tragične dogodke, ki so zadeli češkoslovaško državo.
Ponižanje in izguba, ki je bila vsiljena vaši državi, pomeni po eni strani strašen
ANEKDOTA
Gottfried Keller je bil nekoč povabljen na večerjo, kateri se ni mogel izogniti, čeprav je rajši šel v gostilno kakor na pojedino. Najedel se je do sitega, potem pa si je tudi pošteno privoščil vina, ki ga ni manjkalo na bogati gostiteljevi mizi. Proti jutru je prišel domov. Sestra, ki je opazila. da ni baš trezen, ga je začela obdelovati z očitki. Keller je odvrnil: »Ce verjameš ali ne, resnica je, da sem odšel že ob desetih proti domu«. — »Kod pa si hodil do jutra, ko je od gostitelja do nas tako kratka pot?« je vprašala sestra nesrečnega brata.« — Keller je rekel: »Pot je, kakor praviš ti, res zelo kratka, zato pa je strašno široka . . . «
ae	31. SL1&3&
Študent — gozdni mož
Zaradi smole pri skušnji je zbežal od ljudi in pozabil na
civilizacijo
VSAK DAN ENA
Postani in ostani član
»Sedaj mi boš pokazala falota, ki ti je to natvezil kot modno frizuro!«
(»Ric et Rac<i
Na levi: Neville Chamberlain. Na desni: lord Halifas
V JUtlandskih gozdovih so opazovali že nekaj časa čudno bitje, ki je bilo podobno napol človeku, napol pa opici. To, kakor so ga opisovali ljudje, je bilo zelo razburljivo, a tudi zelo netočno in drug drugemu so nasprotovali.
Nekateri so zatrjevali, da Je skrivnostno bitje pokrito po vsem telesu z dlako, na glavi pa ima nekaj takega kakor velika goba. Drugi so spet trdili, da ima celo dve glavi, da pleza po drevesih in da je oboroženo z velikim batom. Mlad lovec je hotel stvar raziskati ln je sedaj stvar tudi razložil. Ne gre za človeško opico, kakor so mislili ljudje, ln tudi ne za nestvor z enim očesom in štirimi rokami, kakor je pripovedovala pred kratkim kmetica, ki je pritekla vsa iz sebe od groze domov,
ko Je bila srečala to bitje. Lovec Je ugotovil, da gre enostavno za človeka, in sicer za študenta filozofije, ki je pred daljšim časom padel pri izpitni.
Kakor je videti, mladi človek ni bil sposoben, da bi svojo nesrečo prenašal s filozofskim mirom. Pobegnil Je od doma in se je zatekel v jtitlandske gozdove. Odločil se je bil, da se popolnoma umakne svetu. Pod velikim hrastom si je zgradil neke vrste kočo, v kateri hoče za vedno ostati. Obraz mu je prerasla dolga, gosta brada, po gozdu pa stopa popolnoma nag, z velikim zavojem knjig pod pazduho, z dežnikom in vrčem za vodo v roki. Ko so oblasti zvedele za te stvari, so sklenile, da bodo nesrečnika spravile v kakšno zdravilišče, da ga ozdravijo, prebivalstvo pa rešijo stalnega strahu.
Rože na Maginotovi liniji
Francozi so te dni začeli zasajati vzdolž Maginotove linije vrtnice, ki naj zakrijejo pogled na francoske mejne utrdbe iz železa in betona. V ta namen Imajo pripravljenih več deset tisoč rožnih grmičev. Dva tisoč rastlin bodo vzemljili še to Je?en, ostanek pride na vrsto spomladi prihodnjega leta. Poleti 1939 bo torej Magino-tova linija v opojnem pisanem cvetju.
Blisk odkril ležišče železne rude
Kmetje v okolici Lycksela na švedskem so že dalj časa opazovali, da strela udarja vedno v neki hrib na določeno mesto. Naposled se je neki kmet odpravil v mesto, kjer je to stvar povedal komisiji za raziskovanje rudninskih ležišč. Komisija je odpotovala iz mesta in preiskala hrib ter odkrila, da se nahajajo pod hribom, kamor je tako rada udarjala strela, velika ležišča železne rude.
Med nebom in zemljo
Zgoraj: lady Chamberlainova in Halifaxo-va. Obe spremljata svoja soproga na sedanjem političnem potovanju v Francijo
Filmska diva ne sme videti svojega filma
JHanka Karvovska, plesalka varšavske opere, je nedavno nastopila v filmu, ki pflkazuje življenje plesalk. Plesala je glavno vlogo. Ko je film prišel v Varšavo in so ga začeli predvajati, je tudi Karvovska šla k blagajni, da bi si kupila vstopnico za film. Toda kakšno razočaranje! Pri blagajni ji niso hoteli prodati vstopnice, češ da je premlada, predstava pa je za mladino neprimerna, šele ko je plesalka dokazala, da igra ona glavno vlogo v filmu, so ji dovolili, da je stopila v dvorano, kjer se je predvajal film.
Kulturni pregled
Zbornik o dr. Ivanu Dečku
Znani mariborski novinar in publicist Vekoslav Spindler je pravkar izdal v lastni založbi 100 strani obsegajočo knjižico »Dr. Ivan Dečko in njegova doba. Lik predvojnega slovenskega narodnega delavca, borca, voditelja«. Izdajatelj jo označuje v naslovu še kot »skromen prispevek k politični zgodovini Slovencev ob severni meji«. Kakorkoli je knjižica na zunaj res bolj skromna, je po svoji vsebini tembolj tehtna in dokumentarna. Značilno je, da Dečkovega zbornika ni izdala kakšna organizacija ali institucija — in koliko jih imamo, ki uživajo sadove dela, h kateremu je tudi dr. Dečko prispeval lep delež! — marveč ga je moral, izdati novinar, dolgoletni politični in kulturni organizator naprednih štajerskih Slovencev, g. Vekoslav Spindler.
Zbornik obsega naslednje gradivo: J. O r e š n i k podaja v članku »Doba Ivana Dečka« oris političnega in kulturnega položaja štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja, ko je bil dr. Ivan Dečko »najmočnejša slovenještajerska politična osebnost«. Pisec označuje Dečkovo dobo kot »vrhunec slovenještajerskega slogaštva«, programatično usmerjenost pa kot načelno še taborjansko s sistemom krajevnih prvakov. Z veščimi potezami riše naše tedanje razmere, posebej še narodnostne boje, borbo za celjsko slovensko gimnazijo in druge značilne pojave, ki so vtisnili pečat tedanji dobi. Orešnikova razprava je eden najtemeljitejših prispevkov k politični zgodovini štajerskih Slovencev, in čeprav ne poznamo avtorja, se nam zdi, da razodeva značilnosti dr. Prijateljeve šole. — Ožji rojak dr. Dečka in eden izmed njegovih mladih sodelavcev v zadnjem razdobju njegovega življenja. N. J. V r a b 1 , je prispeval oris življenja in dela Ivana Dečka. Ta članek vsebuje del-
Dunaj, v novembru
Dunajsko gledališko življenje je na višku. Po pestrosti repertoarja in kakovosti izvedb prednjači Državna opera. V teku se2;one je uprizorila že mnego znanih in novih, pa tudi na novo postavljenih oper. Umetniškemu uspehu znatno pripomorejo dobri režiserji in kapelniki in zlasti še pevci. Značilno je, da so med ajimi povečini tujci; med njimi je še vedno več Slovanov, ki skoraj največ prispevajo k uspehu in svetovnemu ugledu te nemške državne opere.
Anton D e r m o t a v Državni operi
Tako. smo nedavno doživeli krasno pre-irtieio Humperdinkove opere »Konigskin-der«, ki je bila prvič izvajana na Dunaju. V glavni vlogi nastopa naš rojak Anton D e r m o t a, v glavni ženski vlogi pa če-hinja Hilda K o n e t c n i, ki je najboljša sopranistinja Državne opere. V izborni režij Ericha von Wymetala doživlja ta uprizoritev velik umetniški uspeh. Kritika in publika sta sprejeli to noviteto z navdušenjem ter enodušno priznavajo našemu Dermoti velik korak "naprej. Postal je že eden glavnih dunajskih pevcev in ga srečujemo v mnogih glavnih vlogah: Grof Richard (»Ples v maskah), Belmonte sBeg iz Serajla«), Don Octavio (»Don Juan«) itd. Prihodnji teden bo prvič nastopil v »Mojstrih.pevcih« kot David. Povedati moram še, da se njegov glas močneje in lepše sliši v tukajšnji ogromni, a zelo akustični dvorani, kakor pa v ljubljanski operi.
Nemška opera s s io v a n s K o
vsebino
Nam še znana opera je »Ivan Sergeje-vič Tarasenko«, delo mladega dunajske. ga. komponista Franca Salmlioferja. Zanimivo je, da si je za snov opere izbral motiv iz ruskega življenja v času kmečke vstaje leta 1870. za carja Aleksandra II. S krepko odrsko zasnovo in z moč. no, kontrastov polno glasbo je ustvaril eno najboljših oper novejšega easa. V delu se zrcali mnogo glasbenih biserov, predvsem pevski kvartet godcev brez orkestra, močna arija Sergejeviča, krasna popova molitev, lepi spevi zbora in živahen balet, ki je bil izvrstno izvajan po mnogoštevilnem zboru. Iz celotne uprizo-ljenja, ki ga pa inscenacija žal ni mogla podpreti. Poznalo se je pač. da inscena.
torju Kautskemu, ki ima sicer krasne osnutke, rusko življenje ni tako blizu, saj ni mogel stilno pričarati pravega diha ruske vasi. škoda! Kot Sergejevič nastopa Alfred Jerger, ki je najboljši interpret opere. Sicer nima več svežega glasu, vendar pa p redna ša svoje vloge (poje najnižje basovske in najvišje baritonske partije, in če je treba tudi tenorske, na dirigenta nikdar ne pogleda, tako je muzi. kalen!) s tako preprieevalnostjo. da gledalec pozabi na glas Kakor ta umetnik kreira povsem različne značaje — Do Kihota, Ochsa v »Kavaliriu z rožo«, Don Bartola v Seviljskem brivcu«. Sebastja. na »Nižavi«, Don Juana in druge — je višek igralske umetnosti. Zanimivo je. da je bil poprej dirigent V glavni ženski vlogi pa nastopa prva pevka, tudi čehinja. Ana Konetcni, sestra poprej omenjene Hilde, ki je najboljši dunajski drama,tski sopran in primadona državne opere.
To rusko opero je zopet z vso preciznostjo naštudiral eden najboljših dunajskih opernih režiserjev, Erich von Wymeta.l, ki je več let deloval v Ameriki, tudi na Me. tropolitanski operi. S kolikim znanjem, rutino in točnostjo dela ta režiser, vem, ker sem v njegovi praksi in ima,m vpogled v njegovo vzorno urejene režijske knjige.
Tej enodejanski operi je sledila baletna pantomina »Don Juan« s krasno Gou-noclovo glasbo, ki pa ni mogla prepričati, ker je v njeni vsebini premalo invencije za ples in se bolj naslanja na izrazno po. dajanje plesalcev, in če ti niso dobri igralci, zgreši delo svoj namen.
»La Boheme« v državni operi
Pravo senzacijo je vzbudila režija na novo naštudirane »La Boheme« gosta Kol. Nanasdya iz Budimpešte. V tukajšnjih glasbenih krogih so mnenja, da ta opera še nikjer ni doživela tako lepe uprizoritve. Res, bila je krasna predstava v naj- j močnejši zasedbi. Poleg izvrstnega bari- J
no še neobdelano življenjepisno gradivo in je opremljen z ilustracijami, med katerimi je posebno zanimiv fotoposnetek oljnatih portretov dr. Dečka in gospe, delo sedanjega slovaškega slikarja, sicer prleškega rojaka Iv. žabote. Dr. Vekoslav K u k o v e c prikazuje dr. Dečka kot publicista in politika Dečkova akcija za slovenski koroški list ^Mir«. — Novinarstvo dr. Dečku ški list »Mir«. — Novinarstvo dr. Dečku najvažnejši instrument politične borbe. — Dečkov boj za slovenski jezik v šolah in uradih. — Dr. Dečko v deželnem zboru.
—	V borbi za okrajne zastope in občine.
—	Čehi 1. 1899 v Celju. — Dr. Dečko ri-skira eksistenco za obrambo slovenske časti. — Sramotno politično obglavljenje dr. Dečka. — Krivica nad dr. Dečkom izzvala val svežega narodno-političnega po-kreta na slovenskem štajerskem.) —Dr. Fran 11 e š i č piše o »Ivanu Dečku in ljubljanskem shodu zaupnih mož dne 29. novembra 1894«, V. Spindler pa o slovenski gimnaziji v Celju in dr Dečku. Zbornik zaključujejo izjave nekaterih sodobnikov in sodelavcev o dr. Dečku ter odlomki iz obsežne korespondence v zapuščini dr. Dečka.
Zbornik, ki ga je izdal za nedavno tridesetletnico Dečkove smrti naš tovariš Vekoslav špindler, ne obuja mlademu rodu samo osebnosti nekdanjega narodnega borca štajerskih Slovencev, marveč odpira tudi široke poglede v tedanjo dobo — v leta, ko je naš narod v teh krajih politično in kulturno dozoreval za odločen in končni odpor zoper ponemčeval-na stremljenja graških in dunajskih krogov v tedanji Avstriji. Zato je v obzorniku lep kos naše politične preteklosti in tudi velik memento za sedanjost. Knjižico toplo priporočamo.
tona Šveda, Madžara, ki ga poznamo tudi iz filma, sta med vsemi ostalimi pred-njačila zopet Hilde Konetcni kot Mimi, kot Rudolf pa Bolgar Teodor Makarov s svojim krasnim tenorjem. Takšne uprizoritve bi se razveselil sam Puccini!
JugoslovenSKa gostov anja
V »Trubadurju« je kot Maurico gostoval tenorist Ivič iz Beograda, tudi bivši član ljubljanske opere. V sicer slabi celotni predstavi je bila edina svetla točka Beograjčanka Mela Bugarinovič v vlogi ciganke Azucene. Bugarinovičeva je že delj časa članica tukajšnje državne opere in nastopa s prodornimi uspehi tudi kot Carmen. V drugem in zadnjem dejanju, ko ostaneta na odru Azucena in Manrico sama smo z zadovoljstvom poslušali oba naša pevca. Med slovanskimi pevci so člani dunajske državne opere še bariton Pero Pjerotič, basist Zec, oba Ju-goslovena, in Slovak Godin; vsi trije nastopajo z lepimi uspehi v važnih, včasi tudi v glavnih vlogah'"'Iz"vsega tega je videti, da dunajska državna :>pera ne bi mogla ohraniti svetovnega slovesa brez pomeči tujih pevcev, med katerimi je osem Slovanov Poleg teh članov pa večkrat povabijo v goste še druge inozemske pevce, dirigente in režiserje in nudijo tako res zanimive predstave.
Z dunajske perspeUtive
Mimogrede mi je šinila misel, kako lepo bi bilo, ko bi mogla kdaj ljubljanska opera združiti vse naše pevce, ki nastopajo po tujih in po raznih odrih Jugoslavije. Je že prav. da naši pevci nastopajo tudi zunaj in širijo sloves, da 'mamo Slovenci dobre pevce, toda če bi vsi ti tvorili umetniško družino doma. bi tako še lažje reprezenUrali pred svetem višino naše opere in inozemska gledališča bi z veseljem vabila naše pevce na gostovanje. Seveda imajo tukajšnja gledališča boljše položaje in tudi zmorejo več kakor naša. vendar bi se z dobro voljo dale premostiti tudi te ovire. Naši komponisti bi tako dobili več vzpodbude za ustvarjanje domačih oper. ker bi imeli na razpolago kader dobrih pevcev, na katere bi se lahko z gotovostjo našla® jali. <Usoda dr. švarove opere »Klepnatra« ?!) Le tako bi mogli s ponosom gledati na si?vensko opero, ki je po vse-.r. svojem dosedanjem delu vredna spoštovanja, a potrebna je tudi izdatnejše podpore ciblastev in naših, na tujih Jrih nastopajočih pevcev. Malo več 7.'v-''nosti bi tu ne bilo odveč!
Zapiski
FRANCOSKI P! SAT KIJI ZA
MORALNI PRKPOROD
Pariška »Societe des Gens de Lettres« (Pisateljsko društvo), ki je letos slavila stoletnico obstoja, je izdala pred nekaj dnevi proglas, v katerem poziva francoske pisa:telje na nova pota. V tem proglasu zahteva med drugim:
1.	Naj bi se v vseh francoskih šoiah poglobila vzgoja za. moralne vrednote človeka in sicer ne glede na posamezne strankarska umevanja nravstvene vzgoie. Podlaga moralnega preporoda bodi vzgoja za delo in za disciplino, spoštovanje človeške osebnosti, kult domovine in svobode, pokornost zakonom.
2.	V vse podeželske šole naj se uvede posplcšnjeno spoznavanje naroaopisa in krajevne zgodovine, da bi se tako ohranila tradicija, ki spaja učence z njihovimi predniki in da bi se po tej poti vzgajali za ljubezen do domače zemlje in za ponos, da so v nji čvrsto zakoreninjeni.
3.	Duševni delavci naj bi z medsebojno
3.	Duševni delavci naj bi z medsebojnim sodelovanjem skušali izdelati načrt socialnega miru, ki naj bi med posameznimi družabnimi razredi vzpostavil zaupanje in prijateljstvo, ki edini lahko ustvarita narodovo moralno edinstvo.
4.	Radio in film naj ne kvarita francoskega duha in v javnih predavanjih naj bi se sodobni problemi obravnavali s tisto odkritostjo in stvarnostjo, ki je dostojna možatega naroda.
5.	Propaganda v tujini naj bi se izvrševala ob sodelovanju kulturne in moral, ne elite francoskega naroda.
Iz teh točk lahko posnamemo-, da vidijo francoski pisatelji por-k moralnemu preporodu in k moralnemu edinstvu svo-
jega naroda v starih odlikah francoske civilizacije: v ljubezni do tradicije in domače grude, v dejalnem patriotizmu, socialni pravičnosti, narodni disciplini in toplem človeškem čustvovanju.
»življenje in svet« ob dvajsetletnici Jugoslavije. Prihodnja številka »življenja in sveta«, ki izide kot priloga ponedeljske-ga »Jutra«, bo posvečena dvajsetletnici Jugoslavije. Na naslovni strani bo prinesla sliko mladega kralja, uvodno besedo pa je prispeval Božo Borštnik. Dr. Maks Kremžar bo zastopan s člankom »Nekaj pripomb k dvajsetletnici Jugoslavije«, Anton Debeljak se oglaša s sonetom »Dvajsetletnica«, dr. Vlad. Travner s prispevkom »Dvajset let jugoslovenskega Maribora«, dr. Mirko černič s člankom »Da bi nebesa!« Poleg tega bo v tej številki objavljena proza Ignaca Koprivca »Nebo žari«, ki je takisto v zvezi z dvajsetletnico Jugoslavije, zanimal pa bo tudi prispevek prof. Alberta Siča »Proč s spakedrankami — čistimo naš jezik«, ki navaja da.jši primer značilne »slovenščine«, kakor so jo govorili meščanski ljudje pred mnogimi leti pod vplivom tujega jezika. V izvirniku je priobčeno pismo, ki ga je pisal uredništvu znani prevajalec
S i*
Jutri bo naša športna publika imela priliko prisostvovati morda najbolj zanimivi borbi, kar jih je bilo letos odigranih na igrišču ob Tyrševi cesti. Gradjanski je znamka svetovnega slovesa in niegovo mo-štve privabi, kjerkoli nastopi, na igrišče ogromno število gledalcev.
Po informacijah iz Zagreba, so se »pur-geri« temeljito pripravili za jutrišnjo borbe Mnogo je k temu pripomogel številčno nizki uspeh, ki so ga preteklo nedelio dosegli proti soimenjaku iz Skoplja. Zato je klubovo vodstvo okrepilo predvsem napadalno vrsto, v katero je pritegnilo svoja najbolj ostra igralca Poeačnika in Cimer-mančiča. Prvi naj bi nadomestil odsotnega Antoi: viča. če ne bi mogel priti iz Ze-muna, kjer služi vojaški rok. Bržkone bo v napadalni vrsti igral tudi izvrstni Ko-kotovič. strah in trepet vseh vratarjev Obrambni trio bo ostal nesoremenien in v oostavi. ki smo jo že objavili
Proti jutrišnjemu gostu bodo naši nastopili najbrže v enaki postavi kakor proti Hašku. Razume se. da bodo morali naši fantje tokrat podvojiti voljo in pogum,
Tudi tekme za točke LNP
Domača prvenstvena sezona je zdaj polagoma v zatonu, vendar je zaradi raznih zaprek in odpovedi ostalo neodigranih še nekaj prvenstvenih tekem v območju LNP, ki jih morajo klubi absolvirati v naslednjih nedeljah. "V" "Ljubljani to nedeljo v tej konkurenci ne bo nobene prireditve, ker se edina za Jutrj določena tekma — in še ta ne vsa, temveč le 5 minut prvega in 45 minut drugega polčasa — med Svobodo in Kranjem zaradi pomanjkanja primernega igrišča ne bo mogla odigrati. Tako bo v ljubljanski skupini I. razreda ostala na sporedu samo ena tekma, in sicer
Bratstvo—Reka
Ta tekma bo ob 14.15 na igrišču Bratstva na Jesenicah. V prvi tekmi obeh moštev, ki je bila preteklo nedeljo v Ljubljani, so zmagali Jeseničani, žal pa je tik pred koncem igre vdrlo na igrišče občinstvo in preprečilo regularen konec igre. Gotovo je, da se kaj sličnega na Jesenicah ne bo zgodilo, prav gotovo ne, če bo sodnik imel igro dovolj krepko v rokah.
Enajstorica Bratstva se je za to tekmo temeljito pripravila, kajti obeta se huda in napeta prvenstvena tekma, ki bo odločilna za končni vrstni red v tabeli. Reka je znana kot borbeno moštvo in je med njenimi igralci nekaj imen, ki jih dobro poznajo tudi že izven Ljubljane.
Na Jesenicah pričakujejo, da bo športna javnost znala ceniti napore domačega kluba, pulnoštevilna psišla na igrišče in pomagala domačim do zmage — s podžiga njem. kakršno je pristojno za športna igrišča.
on' —Amater Celje—Atletiki
Jutri popoldne bosta na Glazij: v Celju : dve podsavezni prvenstveni tekmi Ob 12.50 se bo pričela tekma SK Oiimp : SK Amater (Trbovlje), ob 14.15 pa tekma SK Celje : Atletiki. Tekmi bosta gotovo zelo živahni in napeti. Posebno veliko zanima- ; nje Vlada za srečanje starih celjskih ri- i valov SK Celja in Atletikov. Pričakujemo, j da bo moštvo SK Celja zaigralo mnogo j bolje nego predzadnjo nedeljo in se tako rehabilitiralo za poraz, ki so mu ga pri- i pravili Atletiki. K prvi tekmi je delegiran sodnik g. Jančič iz Maribora, kot namestnik g. Konič, k drugi tekmi pa g. Lukežič iz Ljubljane, kot namestnik g. Mrdjen.
Mariborski spored
V mariborski skupini bosta jutri na sporedu dve prvorazredni tekmi, med njimi najvažnejša lokalna tekma, in sicer med železničarjem in Mariborom, za ' katero so »naročili« tudi tujega sodnika. ! iz Osijeka. Ta tekma bo ob 14.15 na sta- j dionu železničarja s preatekmo med re- ! zervama obeh moštev ob 12.30.
Drugi del nogometnega sporeda bo po ; enakem razporedu (predtekma ob 12.30, I glavna tekma ob 14.15) odigran na Ra- ! pidovem* igrišču, in sicer med Kapidom ■ in Slavijo ter obeh moštev.
Tekem za prvenstvo LNP to nedeljo '. resda ne bo mnogo, so pa me4 njimi nekatere, ki bodo prinesle marsikaj novega. In živahno bo na njih, da bo veselje!
Gozdni tek SK Ilirije v Ratečah odpovedan. Zaradi novega snega, ki je začel močno naletavati včeraj, odpoveduje smu-ška sekcija SK Ilirije gozdni tek v Ratečah, razpisan za jutrišnjo nedeljo.
SK Reka. Jutri ob 11.15 naj bo I. moštvo zaradi odhoda na Jesenice na glavnem kolodvoru. Opremo naj dvignejo igralci jutri od 8. do 11. Postava v garderobi.
lz slovenščine v čeSčino Antoš Horsak.
Med ilustracijami je posebno zanimiva originalna risba kiparja Nikolaja Pirna-ta.
Umetniška skupina, slikarja Gojmir Anton Kos, Miha Maleš in kipar France Gorše, ki je v oktobru z velikim uspehom razstavljala v Beogradu, priredi razstavo svojih del v decembru t. 1. v Ljubljani. Otvoritev bo v nedeljo dne 4. decembra v Jakopičevem paviljonu, kjer bo razstava odprta do božiča. Ljubitelje likovne umetnosti opozarjamo že danes na to zanimivo umetniško kulturno manifestacijo.
O uspehu CešKe filharmonije v Angliji, na škotskem in na IrsKem poroča :>česk6 slovo«, da je prekosil sleherno pričakovan nje. češko filharmonijo je svetovna kritika postavila brez obotavljanja na prvo mesto med evropskimi orkestri. Turneja je obenem pokazala, da ima Češkoslovaška še vedno dovolj volje in moči za ohranitev svoje kulturne višine in da bo skušala tudi z nadaljnjim razvojem svoje kulture sodelovati pri najvišjih kulturnih prizadevanjih Evrope, češka filharmonija si je z odličnimi uspehi v Angliji zago tovila nadaljnja gostovanja v ra?auh evropskih velikih mestih.
R T
kajti Gradjanski je v vseh linijah močnejši od Haška. Njegovemu napadu se ne bo smelo dopustiti, da bi prišel do čistega strela V napadu so sami nevarni strelci, ki si znajo — nekateri od njih — ustvariti situacije tudi s fizično silo. Popustiti ne bo" smeli m.ši do konca Najprej bodo morali razbiti njihovo mašinerijo, pri tem pa dobro kriti vsakega poedinca v napadalni vrsti. Paziti bodo morali posebno na Pogačnika, ki je moister v igri z glavo pri streljanju kotov, kakor tudi na Wolfla, ki ie res pravi volk za vratarje, če bo nastopil tudi Lešnik, bo treba tudi njemu veliko pozornosti, kajti on velia za spretneža, ki zna izkoristiti najmanjšo napako nasprotne obrambe.
Težko delo čaka naše! Toda od prej vemo, da so se naši cesto znašli v najbolj nevarnih borbah in prizadejali med drugimi tudi že nedeliskemu gostu bridke minute. Potrebna je samozavest odločnost in trdna volia. Jutri bo prilika, da se domači revan*iraio 7a visoki rezultat iz letošnjega septembra v Zagrebu.
V neka| vrstah
GZSP na Jesenicah objavlja. Zdravniški pregledi tekmovalcev: Vsi klubi pod-zveze naj po krajevnih možnostih urede a .travniške preglede za tekmovalce, posebno za one, ki jih mislijo verificirati. Verifikacija se brez priloženega zdravniškega potrdila ne more izvršiti. Klubi naj nam potem do 20 dec t. 1. pošljejo seznam pregledanih tekmovalcev. Pregledi tekmovalcev jeseniških klubov se letos vr-še v protituberkuloznem dispanzerju v bolnici vsako sredo od 2. ure dalje. Predhodno se je javiti podzvezi, ki izdaja potrebna nakazila. Znak za II zlet GZSP: Ker bo podzveza letos ob priliki svojega smuškega zleta dne 14. in 15. jan. 1939 izdala posebne znake, razpisuje s tem natečaj za osnutke, kateri morajo biti dostavljeni podzvezi do 5 dec. t. 1. Znak naj ima napis »II. zlet GZSP, 1938-39«. Osnutek, ki ga bo uprava ocenila kot najboljšega bo nagrajen z din 100. — Uprava GZSP
Gorenjski smučarji se v ostalem že marljivo pripravljajo za sezono. Člani Bratstva, Sokola z Jesenic, TK Skale, Kovinarja. ASK Gorenjca in SK Dovja-Moj-strane se vežbajo vsako sredo od 19. do 20. ure v Sokolskem domu na Jesenicah v smučarski gimnastiki pod vodstvom olimpijcev Franceta Smoleja in Cirila Pračka. Obisk teh večerov je zelo zadovoljiv. Med vsemi smučarji vladata sloga in priiateli~tvo. čeprav so med njimi člani številnih klubov. Med njimi se vežbajo tudi prvaki v tekih za srednje in dolge proge. v skokih in v alpskih disciplinah. Če bodo fantje vso zimo tako vztrajni kakor so zdai pred sezono, bodo z lahkoto odločilno posegli v borbo za najboljša mesta v vseh disciplinah.
Zadnji »Sportista« obiavlja načelno rešitev glede tolmačenja čl. 13 pravil nogometne igre. ki se glasi: »Če sodnik iz kateregakoli vzroka izključi igralca, tega igralca ne more več sprejeti nazaj v igro.« Z drugimi besedami pomeni to tolmačenje, da bo v bodoče vsaka izključitev igralca ostala v veljavi do konca igre in se razburljivi in nedisciplinirani igralci tudi po morebitnem opravičilu ne bodo mogli več vračati v igro. Za naše že tako »divje« razmere na nogometnih igrišč'h bo ta ukrep gotovo samo koristen.
Vesti o dokončno sklenienih tekmah za zimski pokal, ki jih ie obiavil del zagrebškega tiska .so bile očitno preuranjene. Zdai se v ostalem športnem tisku že pojavljalo glasovi, češ da ie do začetka pokalnega tekmovania v letošnii cezoni še precej daleč. Vsak i>med vodilnih ligašev zastopa glede "deWbe v tej konkurenci drugačno gledišče — beograjski klub-' silijo med udeležence <=voie klube, zagrebški pa svoje — tako da .ie za enkrat še veliko vprašanje, kakšna bo prav za prav ta ur10-ležba in ali bodo sploh pravočasno prišli do sporazuma glede nje.
Na praznik zedinienia 1. derembra reprezentanci Beoerada in Zagreba i srn1 i revanžno medmestno tekmo, in sicer to pot v Beogradu. Če izid te tekme ne bo ugoden za Zagrebčane, bodo imeli že v nedelio 4. decembra priložnost nekoliko po7a-biti na morebitno nesrečo Ta dan bo namreč v pomanjkanju li?aške tekme v Zagrebu BSK v priiateljski tekmi nastopil proti Gradjanskemu.
SK Bratstvo. Jesenice, oklicu ie za nedeljo 27. t. m. izredni občni zbor. ki bo v tovarniški restavraciji »Kazine« s pričet-kom oh 0. dopoldne Na dnevnem redu je volitev nove uprave. Udeležba je za vse člane obvezna
SK Ljubljana. Danes ob 19. obvezen sestanek ligaškega moštva. Zbirališče pred Slamičem. Postave ligaškega in I. moštva so na običajnem mestu.
I LZSP; Vse klube ljubljanske podzveze I porivamo, da javijo podzvezi do 1. dec. I imena tekmovalcev, ki žele obiskovati tečaj za klubske trenerje. Tečaj bo vsak večer od 12. do 17. dec.; čas in kraj bo še pravočasno objavljen.
Velik vlom v Ribnici
Ribnica. 25. novembra V eni zadnjih noči smo imeli v Ribnici drzen vlomilski obisk. Neznani storilci so vzeli na piko blagajno lesnega industrij-ca Marka Rudeža. Na doslej še nepojasnjen način so se pritihotapili v lokal, v katerem ima podjetje shranjen denar, na-vrtali blagajno in odnesli za okrog 4.000 din gotovine, in sicer 3.000 din v bankovcih naše valute, razen tega pa še 25 zlatih 10-kronskih cekinov, vrednih po 155 din po dnevnem kurzu. Razen denarja je ž njimi izginila tudi zavarovalna polica »Jugoslavije«, flaseča se na ime indu-strijca Marka Rudeža in na zavarovalno vsoto 100.000 din. Razen tega. kar so lopovi odnesli, so tudi na blagajni sami prizadejali za okrog 2.000 din škode. Za vlomilci ni sledu.
h življenja na deželi
BLED. Zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer velefilm »Romeo in Julija«. Predigra zabavna šala in tednik.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 16- in 20. film: »Upor na brodu Bounty«.
JESENICE. Zvočni kino Radio bo predvajal danes in jutri ob 20. (v nedeljo tudi ob 15.) velefilm »Hrabrost kapetana Ko-stalija«. Med dodatki kulturni film »Gross-glockner«, in Paramountov zvočni tednik. — Sledi na državni praznik: »Lju-bavne laži«.
KRANJ. Jug.-bolg. liga priredi drevi ob 20. v gimnaziji predavanje g. S. Atanaso-va o gospodarskih, kulturnih in političnih razmerah v Bolgariji. Skloptične slike. Pred predavanjem bo tednik v besedi in sliki.
LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja drevi ob 20.. jutri ob 16. in ob 20. film »Parada smrti«. Dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji film bo 3. in 4. decembra.
PTUJ. Zvočni kino bo predvajal drevi ob 20., jutri ob pol 19. in pol 21. film :>V carstvu valčka«. Kot dodatek pred pred-.stavo Foksov tednik in kulturni film o naši državi.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal nocoj in jutri ob običajnih urah film »Vesela zvodnica« (In flagranti). Anny Ondra v glavni vlogi. Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
TRŽIČ. Kino predvaja danes in jutri krasen film »Dve siroti«.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri Sobota, 26.: Brezov gaj. Izven. Znižane
cene od 20 din navzdol. Nedelja, 27.: ob 15. uri ženitev. Izven Znižane cene od 20 din navzdol, ob 20. uri žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 28.: Zaprto.
Krstna predstava izvirne slovenske drame, ki jo je napisal ravnatelj drame Pavel Golia, bo dne 30. t. m. na predvečer praznika Uedinjenja. Delo, ki obsega 10 slik. se imenuje »Dobrudža 1917-« ter prikazuje različne vesele in žalostne zgodbe naših legionarjev v Rusiji. Delo bo zrežiral prof. šest.
OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 26.: Roxy. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 27.: ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol, ob 20. uri La Boheme. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. Ponedeljek, 28.: Zaprto.
Opereta »Roxy« je prava športna opereta in vse njeno dejanje se suče okoli nogometa. Ljubljansko moštvo dobi v Londonu svetovno prvenstvo in ko so Angleži zahtevali revanžo v Ljubljani, zmaga tudi na tem polju po zaslugi Roxy, ki jo je poslala v Ljubljano srečna usoda in pripomore ljubljanskemu moštvu do zmage s pomočjo deklic ljubljanskega penzionata. Opereta ima 10 pestrih slik, ki so prepletene z lepimi baletnimi vložki, petje in plese spremlja jazz-orkester. Naslovno vlogo bo igrala gdčna Barbiče-va. Ostale glavne vloge bodo v rokah: Poličeve, Japljeve, Sancina, Pečka, Lipa-ha, Golovina in Pianeckega. Vodstvo predstave: dirigent žebre, režiser: inženir Golovin.
Josip RUavec, naš rojak in najodlič-nejši tenorist bo gostoval v nedeljo 27. t. m. v Puccinijevi operi »La Boheme«. Umetniške in pevske vrline Josipa Rijavca so splošno znane in priznane. Povsod kjer je Josip Rijavec nastopal v najvažnejših lirsko-tenorskih vlogah, bodisi na češkem, v Nemčiji, ali Južni Ameriki, povsod je bil visoko spoštovan in cenjen.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 27.: školjka. Popoldanska predstava ob 15.15.
Popoldanska predstava ctr. Kraigherjeve družinske igre »školjka« bo v šentjakobskem gledališču v nedeljo 27. t. m. ob 15.15. »školjka« je zakonska drama, kakršnih se dogaja dandanes vedno več. Igra je izvrstno naštudirana ter sodelujejo: Bučarjeva, Mlekuševa, Wrischer Petrovčičeva, Hanžič, Gnidovec, Košak m VVefcer. V torek 29. t. m. ob 20.15 se igra uprizori v korist društva kneginje Zorke, pododbora v Ljubljani. To sta poslednji uprizoritvi tega domačega dela. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti izvenljubljansko občinstvo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota. 26.: ob 20. Pesem s ceste. Prvič. Bloki.
Nedelja, 27.: ob 15. Pokojnik. Znižane cene. Ob 20. Boccaccio. Znižane cene.
Priljubljenost »Pesmi s ceste« je bila v pretekli gledališki sezoni tako splošna, da se ta zelo zabavna in dramatsko vseskozi mikavna, napeta Schurekova komedija stavi tudi na letošnji repertoar. Prvič letos se bo »Pesem s ceste« oglasila na našem odru to soboto.
Zato pa
»Gospod, obnašajte se dostojnejše in ne nadlegujte me. Zal sem že poročena.«
»Imenitno, jaz sem že tudi poročen in mi je tudi žal!«
Dunajsko gledališko pismo
o
Najzanimivejša tekma v sezoni
Jutri ob 14. Ljubljana—Gradjanski (Z) s predtekmo Ljubljana B—Dask ob 12.30


i m? & *


VA"ii

ma
Most med kontinenti!
Končno vendar enkrat zares dobra kratkovalovna glasba! bo rekel vsakdo, ki posluša PHILIPS 650. Skala s 130 napisanimi postajami, zvočnik z razpršilcem zvokov, izreden sprejem podnevi in ponoči, rdeče Minivvatt elektronke,
garantiran sprejem prekomorskih postaj itd. Najugodnejši pogoji za dolgoročno odplačevanje. Vaša izbira bodi:
PHILIPS
Zajci gledajo jablane
Kako preprečimo škodo v sadovnjakih
Če bi še nadalje trajalo lepo jesensko vreme, bi kmet še venomer imel polne roke dela. Nikdar ni vse opravljeno, pa naj sneg zapade ob Vseh svetih ali o Božiču. Obilica jesenskega dela: spravljanje pridelkov, grabljenje stelje, pripravljanje drv in še marsikaj drugega zadržuje kmeta, da od-Laša z zaščitenjem čepov. Da mladi nasadi letos niso bili pravočasno zaščiteni, je vzrok zgolj lepo jesensko vreme. Kadar se pojavijo znaki, da bo snežilo, hiti sadjar beliti in ovijati mlade jablane. Letošnjo lepo jesen, ko tudi vremenski preroki po radiu in dnevnikih niso napovedovali snega, se pa marsikomu ni mudilo z zaščitenjem sadovnjakov. Vsak si je mislil: dokler ne bo snega, imajo zajci še zadosti hrane na poljih in v kopnih gozdovih, pa se ni bati, da bi se lotili mladih jablan. Toda medtem so zajci že napravili znatno škodo. Kdor ima sadovnjak blizu hiše, je lahko opazil prve pojave zajčjega glodanja. Hujšo škodo so utrpeli tisti, ki so zaradi oddaljenosti sadovnjakov opazili škodo šele potem, ko je bilo
že mnogo čepov močno oglodanih in obeljenih.
Komaj je bilo s polja pospravljeno korenje in ko je še polno hrane za zajce po poljih in travnikih ter so tudi kozolci še dobro založeni, že delajo zaje* škodo na sadnem drevju. Nehote se nam vsili vprašanje: zakaj gloda zajec mlade jablane? Samo zaradi pomanjkanja hrane gotovo ne. Tedaj bi se vsaj letos še ne loteval dreves. Tudi način jesenskega in poletnega glodanja je drugačen kakor v hudih zimskih nočeh, ko zajci oglodajo debelce. kakor visoko ga dosežejo, in obelijo tudi veje starejših jablan. V hudih zimah se zajci lotijo tudi nagnoja in jagnjed. Oglodajo tudi veje in debelca češpelj. Jesensko glodanje, proti kateremu se večkrat ne zavarujemo pravočasno, se zdi kakor zajčja naga-jivost ali hudobnost. Na nekaterih drevescih se poznajo samo manjši odtisi zob, na drugih zopet hujše rane, le malo pa je oglodanih okoli celega debla. Seveda pa vsa ranjena debelca zaostajajo v rasti in so bolj
dostopna raznim drevesnim boleznim, pa tudi prikladnejša za naselitev mrčesja.
Nekateri sodijo, da zajec gloda zato, da obrabi glodalne zobe, drugi spet, da je to morda celo v zvezi z zajčjimi spolnimi nagoni. Ni izključeno, da potrebuje zajec gotove snovi, ki jih najde v koži dreves. Ker ima mlada jablana zanj slajšo kožo kakor drugo drevje, se pač najrajši poslužuje te vrste dreves. Kdor pozorno motri življenje zajcev, bo spoznal, kar se vidi posebno po sledovih v novo zapadlem snegu, da niso csi zajci enako škodljivi. Nekatere sledi vodijo mimo mladih jablan, ki niso prav nič poškodovane. Zgodilo se je žc. da ni bilo v krajih, kjer je dosti zajcev, nobene škode na cepovih, dočim so bili mladi na sadi v krajih z manjšim številom zajcev po polnoma uničeni. Mnogi so bili zaradi teh pojavov mnenja, da se je škoda po zajcih povečala, odkar so pričeli v naša lovišč« spuščati češke zajce. Temu pa ni tako Iz tujine uvoženi zajci so prav tisti kakor na ši domači dolgouhci. le da je vsak uvoznik zajcev skušal dobiti lepše, močnejše pleme njake kakor so naši domači Ni izključeno, da na glodanje ne bi vplivala morda starost zajcev ali pa celo spol. To so reči. ki jih bo težko dognati.
Eno pa ostane, da se namreč proti nevarnosti glodanja lahko zavarujemo z raznimi sredstvi. Zaključene sadovnjake je treba dobro ograditi, tako da tudi v visokem snegu zajci ne morejo preskočiti plotu. Kjer so pa posamezna debla, jih moramo pravočasno — ne prepozno kakor letos! — oviti s slamo ali koruznico ali pa jih zavarovati z mrežico ali s količki. Popolnoma zanesljive proti zajčjemu glodanju so razne maže. Seveda morajo biti pravilno sestavljene in drevje naj bo z njimi pobeljeno v suhem vremenu, da se maža lahko prisuši na deblo. Stari sadjarji so belili cepove z maže iz apna, krvi. žolča in kravjih odpadkov. Nekateri so bili prav zadovoljni, drugi pa so trdili, da je zajec kljub vsemu oglodal drevje. Temu je bil povod najbrž naslednji: drevje je bilo le slabo namazano ali pa je mažo izpral zimski dež. Drevesca, k: so novo pobeljena z mešanico krvi, apna. železne galice in s primesjo nekoliko toba-Icovega izvlečka ali arborina. smrde zajčjemu smrčku, da se jih nikdar ne loti. Kravje odpadke primešamo pri vsaki mešanici zaradi dobrega lepila
Za vsakega sadjarja pa je seveda najvažnejše. da drevje pobeli pravočasno, ob suhem vremenu in, če sodi. da je potrebno.
vsaj dvakrat na leto, enkrat jeseni, drugič proti koncu zime. Najrajši oglodajo zajci cepove, ko sicer še vlada zima. a tu pa tam vendar vejejo prvi topli vetrovi. H koncu zime rado dežuje. Dež spere belilo, nato zapade nov sneg. In prav takrat imajo zajci veliko nagnjenje do glodanja. Zato je največ škode po zajcih na sadnem drevju proti koncu zime.
Pred glodanjem zajcev pa nismo nikdar varni. Skoraj sleherno leto se zgodi, da zajec napade posamezna debelca tudi v juniju, juliju, ali celo v avgustu. Posebno ko so trate pokošene. Tako drevesce je navadno izgubljeno kajti takrat ni le naglo-dano. marveč je tudi koža, pod katero je še sok, kar slečena z debla. No. vse vrste jablan niso zajcu enako po godu. Nekatere sploh pusti pri miru. Varni pred zajci so cepovi, ki so cepljeni na podlago prave divje jablane, lesničke. Ne zadostuje, če smo podlago izkopali v gozdu, to še ni noben pogoj, da je ne bo našel zajec. V gozdu raste danes polno jablan, ki so zrastle iz pečk najrazličnejših domačih vrst in niso varne pred dolgouhim in dolgozobim nepridipravom.	— s.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
NOUGAT GALAK
4 NOVE ŠPECIJALITETE CRAKLAIT CIT R A

IZVRSTNA SLAŠČICA
FINA NAPOLNJENA BELA ČOKOLADA
MLEČNA ČOKOLADA S PRAŽENO RŽ JO ZELO REDILNA
ODLIČNA ČOKOLADA S KREMO OD CITRONE
Mali oglas
Beseda 1 Din. da ves 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Na] manjši znesek 17 Din
Slaščičarskega
pomočnika
samostojnega, potrebuje ta-ko; slaščičarna Pavičič, — Kranj".	27408-1
Gospodično
(bono) iščem k trem otrokom od 1—8 let. Pogoj: perfektno znanje nemščine ali francoščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Otrokoljubna«.
27450-1
Prodajalko
delikatesne stroke, hitro in spretno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27432-1
K malemu
otročičku
iščem gospodično z znanjem šivanja. Pogoj snažna in ljubezniva, je lahko tudi starejša. Prednosc imajo s prakso v tem poslu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezniva«.
27366-1
Dva krojaška
pomočnika
za veliko :n malo delo ter sposobnega
poslovodjo
kot prikroievalca, sprejmem takoj za stalno. — Anton Medvešek, splošno kroja-štvo. Trbovlje
27405-1
Praktikanta(ko)
z malo maturo, sprejme takoj zobna praksa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27431-1
Vzgojiteljico
iščem k 8 m pol leta staremu dečku za Beograd. Zohteva se znanje nemškega, francoskega ali angleškega jezika. Služba je stalna in takojšen nastop. Ponudbe s sliko ie poslati na naslov: Direktor Riwczes, Beog-J.t. --št. pret. 424.
27430-1
Gospodično
z veliko maturo, staro 18 do 22 let, sprejmemo kot začetnico v službo za ves dan. Imeti mora dat opazovanja in pripovedovanja (event. smisel za žurnalisti-ko). Prav dobro mora obvladati slovenščino in vsai pasivno dva tuia jezika. — Vestne in iniciativne nai pošljejo ponudbe s curri-culum vitae na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marliiva in vestna«.	27286-1
Samostojne
kuharice
dekleta za vsa hišna dela, dobe službe za Ljubljano in izven mesta v posredovalnici Wolfova 10. Istotam ie prenočišče za ženske.
27387-1
3 kleparske
pomočnike
sprejmem takoj, kateri so izvežbani v galanteriji in stavbenem kleparstvu. Pismene ponudbe na G. Ditt-rich, proizvodnja kovinskih izdelkov, Murska Sobota.
27299-1
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
Po tihi mestni ulici se je peljal tisti mah velik avtomobil s prekrasnimi jabolki. Branjevci so se na moč pehali za zaslužek, in ne zaman. A tedaj — kakšno neznansko rohnenje se je zdajci oglasilo nad cesto?
Raznašalko
iščem. Šelenburgova ulica 1 cvetličarna Clematis.
27461-1
Beseda I Din davek Din; za šifro &13 laja aje naslova 5 Din Na) manlši znese* '*» Oln
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti v oglasnem oddelku Jutra.	27446-3
1	JSSS	I	1 Has
«esed» t Oln la»»« Din as šifro ali dajan v naslova 5 Din Nalmani bi znesek M Din
Tovarniško
zastopstvo
sprejmem v teksti!n; ali drugi branži. Sem dobro uveden v trgovskih poslih, z večletno prakso in finim nastopom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spreten Ia«.
27460-5
Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifro al) dala nje naslova 5 Din Na1 rnanlš)
Za miklavževo
pecivo, čokolada Va kg 9 din, kokos moka 6.50 din. kakao 8 din, lešniki 11.50 din, mandeljni 9.50, oblati 50 para v špeceriji Kovačič. M;'-lošičeva 32.
27389-43
Jabolka
lepi mcšanci po 3 din, po povzetju od 50 kg naprei franko postaja Dravograd, razpošilja Henrik Zechner, I.ibeliče Dri Dravogradu.
272P2-34
Beseda 1 Din davek • Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din Na'
cnanlšl *mpspfr "
Zimsko suknjo
lepo ohranjeno, za kletnega dijaka, poceni prodam. Gajeva 8-V.
27441-13
Beseda 1 Din davek 3 Din; za šifro ali daja a.ie naslova S Din Nai
maniši znesek H Din
Makulaturni papir
proda uprava »Družinskega tednika«, Gregorčičeva ul. štev. 27-111.
27447-6
Beseo« i Oln aaveB Din za šifro ali dajanji naslova S Din Na ima o št znesek 17 Din
Avto
prvovrstna limuzina in mali tovorni avto zelo poceni naprodaj. Ekspres, Emonska cesta 2, Ljubljana.
27465-10
Avto Opel
P-4 v zelo dobrem stanju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna priložnost«.
27456-10
Motor
vožen po glavni reparaturi 2000 km. v brezhibnem stanju, prodam. Ponudbe pod šifro »600 ccm za prikolico« na ogl odd. Jutra.
27379-1 r
Beseda l Din davek i Din: za šifro ali daja ale naslova 5 Din Nai manlšt inpsek 17 Din
Damsko in
moško kolo
dobro ohranieno, zelo poceni prodam. »Ekspres«, Ljubljana. Emonska c. 2.
27466-11
Moško kolo
prodam. H. Mrak. f)leiwei-suva cesta, nasproti Delav skega domi
2745511
Beseda l Din davek * Din. za šifre; ali daia nie naslova 5 nin Nai
maniši	'n T.n
Pfaff ali Gritzner
šivalni stroj in železno peč kupim. Ponudbe na oglasni odd. iutra pod »Rabim«.
27352-29
Šivalni stroj
ženski, dolg čolniček, prodam za din 600. omaro razklopr.o nebarvano din 350, kredenco -din 250. .— Hrenova ul 14-1.
27409-29
iSeseda i Um daven Din: za šifro al) daja 3je naslova 5 Din Na' cnanlši sne=pk 17 um
Gospodična
prosi dobrosrčnega gospoda (damo) za 1000 posojila pri.ti mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na oglasni odd. Tutra pod »Hvaležna«.
27459-16
Beseda t Din daveK • Din; za šifro aH laja nie nasiova 5 Din Nai
■naniš'	~ %'i '
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, separirano v vili oddam stalnemu gospodu. Bližina tehniške šole in trgovske akademije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutia.
27367-23
Solnčno sobo
oddam pri sv. Jožefu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	27436-23
Blizu banovine
oddam svetlo, solnčno sobico solidni, stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27442-23
Sobo
elegantno jpremljeno, strogo separirano, oddam takoj. Florjanska ul. 31-1.
27420-23
Prazno sobo
lepo, solnčno in zračno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27399-23
H če
Beseda I Din davek 3 ;iin. za šifro al) daja o le naslova b oin Na)
•nanlši *.n<»=pt; 17 Din
Sobo
išče inženier s posebnim vbodom in kopelio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inienjer 228«.
27428-23a
Razno
Beseda Jlc laves Din: zt *Urr ui laja oje naslove t W» Na) manjši tnem* " Dic
kJKKMUtt^.iVF HUBERTDSE. TRKNf-R^T^.
j se vrste dežne piašCt jbieke i. t. d Najboljši ^akup
P*esk er
Sv. Petra c. 14.
5*
Prvovrstni trbovelj s b i
PREMOG
0re2 prahu, koks. <uha drva nod)
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5. Telet 20-59
ŽIVČNO RAZRVANIM
Sodobni človek živi v prilikah skrajnega živčnega naoora: depresija, nespečnost, predčasna onemoglost. živčna prenapetost, glej na čem mno gi trpe. Medtem je znanstveno dokazano, da regulira ekstrakt iz žleze močnih živali Ka-Le-Fluid, kadar preide v organizem. izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in urav-noveša živčni sistem tako. da postane človek zopet močan in sposoben za delo ln borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd. T.iasarykova 9 Miloš Mar kovič. Ka-Le-Fluid se dobi v lekarnah.
S. br. 10537-33
kitajte in širite »JUTRO <
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega predobrega pokojnika gospoda
KODERMANA
se najprisrčneje zahvaljujemo čč. duhovščini, telovadnemu društvu Sokolu, pevskemu društvu, Gasilski četi, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti v tako lepem številu.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Šmartno ob Pakl, 25. XI. 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograd
izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna in izvozna ocarinjenja po kulantni tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tarifske in carinske informacije.
OREHE
in orehova jedrca, štajersko blago, po ugodni ceni nudi
Franc Matheis-ovi nasl.
BREŽICE.
__i
Tisoče zahval ?re jema »M O R A N A<
SJE PRESTANE TAKOJ IZPADAT I — IN ZRASTEJO NA" PLESASTEM MESTU—ODSTRANI PRHLJAJ iu JACA IN HRANI LASNE KORENINE •
POŠIL-JAMO PO POVZET/U• STEKL.OfN.SOrj
Razglas licitacije
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV bo imel v svojih službenih prostorih v Zagrebu na dan 9. decembra 1938 ob 11. uri prvo javno OFERTALNO LICITACIJO za oddajo mizarskih in ključavničarskih del za adaptacijo prostorov okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Ponudbe je treba oddati najkasneje do tega roka v zapečateni kuverti z šifro: Ponuda stolarskih i bravarskih radova za adaptaciju prostorija Okružnog ureda za osiguranje rad-nika v Zagrebu.
Obenem s ponudbo je položiti kavcijo po odredbah licitacijskiti pogojev. Brzojavne, zakasnele ali ne po predpisu sestavljene ponudbe se ne bodo vzele v poštev.
Obrazci za sestavljanje ponudb se lahko dobe vsak dan pri tehničnem odseku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, soba št. 418 ob uradnih urah proti plačilu din 30.
V Zagrebu, dne 23. novembra 1938.
Št. 59.320-1938.
OSREDNJI URAD
ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU.
NARODNA ISKARNA
LJUBLJANA
KMAFUEVA i
fZVRŠOJE VSE VRSTE TISROV1M ° R RPSOSTR IX NAJFINEJŠE
lillllliHllilllfliHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh!
inmitiififiuiiimitiuiiiiiiiiiiiimismniimiiiimuiiEmiuitiiiiiniiiEiiiifnFiMiiri
llllllllllUiillllllllllllllllliilllllllllllll
SEN2A C1J.V
„Morana" daje večno § mladost in lepoto
Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost in mladost, za žene od 30—40 let hormon mišje žleze, din 50.—, za žene od 18 -30 let vitamin krem visoko gorja, din 40.—, lesni Hormon krem za nagubano in suho kožo din 50.—. Vitamin krem za suho in občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Lišaj krem odstranjuje vsakovrstne lišaje, din 50.—. Specijalni krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče in modre madeže din 50.—.
Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege in madeže din 50.—.
Rdečilo v vseh nijansah za ustna in lica din 20.—.
Puder v vseh nijansah, škatlica din 25.—.
Pošiljamo po povzetju.
»MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno.
Urejuje Davorin Ravljen. —
Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko Virant.
— Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoien Alojz Novak. —
Vsi v Ljubljani.