Dravski Zakaj naj Ijubimo Koroško ? Nemci pogosto pišejo, da koroški Slo- Kranjski gori na Gorenjskem. Saj loči oba -venci »govore čisto posebno narečje, ki je kraja komaj dobrih tisoč metrov visoko od slovenskega jezika zelo različno«. Kaj Korensko sedlo, a zračna razdalja med obe- je odgovoriti na to? Prvič, da koroški Slo- ma krajema znaša komaj 7 km! Narečja, ki venci sploh ne govore enotnega narečja, jih govore v Ziljski, Kanalski dolini, na marveč razna bistveno različna narečja. Tolminskem in v dolini Save od Jesenic Drugič, da so ta narečja zelo podobna so- proti Ratečam so si zelo slična. Rožansko sednjim slovenskim izvenkoroškim narečjem. narečje ima izvestne podobnosti z ziljskim Tako n. pr. v Št. Lenartu v Ziljski dolini slovenskim narečjem, a podjunsko narečje govore isto narečje kakor v sosednji je podobno sosednjemu štajerskemu slo- 2O9 venskemu narečju. Nasprotno pa sta ziljsko še enega); »patek« (petek; tudi Poljaki pra- 1 in podjunsko narečje zelo različna. vijo »patek« namesto »petek«); »jaz'k« (je- Značilno za rožansko kakor za ziljsko zik). narečje je, da se kakor ponekod na Go- Zanimivo je, da v Podjuni nekaterih be- renjskem črka »k« pred »i« in »e« izgovarja sed, ki so v Rožu, ob Zili in na GoTenj- kot »č«. N. pr. »čita« namesto »kita«, »če- skem splošno v rabi, sploh ne poznajo. Podjunčan ne pozna besede »fleten« (ki 1|=^~—¦*?%->_ - - ~SB\ PrihaJa iz nemškega ^flott«), v Rožu je to, m A A *"aBPs podobno kakor na Gorenjskem, najnavad- V jW|^B iJHfcJ nejša beseda. Rožan pravi kakor Gorenjec: K ^Hl^^^^^B^^^^^H »tnavha«, Podjunčan: »torba«. Rožan pra- ^^^^^^tt&T^^^^H^^^^^HI vi: stric, Podjunčan: ujc in ujčej (pomanj- ^^^^^^^^^DgS^^^H^^^^^^^M ševalno). Rožan pravi: tle (=: tukaj), Pod- ^^^^^H^I^^^^^^^^^^^^^H^^^^H junčan: štu. ] ^^^^^B^^^^^^^^^^^K^^^^^^^^Hj Popolnoma različen je naglas. Podjunski ^^^^^^^^^^^^^^^^^¦H^^^^^^^H naglas spominja na hrvaščino, v Rožu in ^B^^^^^HI^^^^^^H^^^VVH ob Zili naglašajo kakor na Gorenjskem. . ^^^^^^^^^^^mMBmi^ni^^^^^^^nm, Podjunčan pravi: večer, n. pr.: dober ve- I CelovSki Jintvern" čer. tae, srebro, zlato, blago, koze, druve (— drva), jesen, vigred, ličen, visok, pečen pa« namesto »kepa«. Podjunskemu narečju in pačen, doma, uho, oko, zobi, liidi. — Ro- pa je taka izgovorjava popolnoma tuja. žan pravi: veja je počila, Podjunčan: veja je Podjunčan pravi: »kje«, »kita«, »kihat« itd. poknila. Rožan: je že prou, Podjunčan: je Pač pa je posebnost podjunskega narečja že prau. značilna izgovorjava samoglasnikov, ki se V Podjuni pravijo: kruh, nit, miš, nič, izgovarjajo podobno kakor ponekod na dim; v Rožu in ob Zili pa kakor na Go- Štajerskem. N. pr. »svomo trasem« (slamo renjskem: kr'h, n't, m'š, n'č, d'm. tresem); »moti« (mati); »tristo močkov« Rožansko narečje je mehkeje od Podjun- (tristo mačkov); »kam pa graš« (kam pa skega. greš); »pa jutr doš še anega« (pa jutri daš . (Konec prihodnjič.)