St. 22. V Gorici, 28. maja 1886. „8ocV iashaja vsak petok in velja po po&ti prejemann *V\ v florin na Horn poSiljana: Vse lf-tn.....f. 1.40 I'ol h'tn.....,. :'*Q Cc-tvrt Intu ......1 10 Pri ozuatrilih in talco tudi \>\l , }w-shinicalt" se placujc /.a navailju> tristop-no vrsto: 8 kr. Le st» tiska I k rat 7 „ „ „ „ 3 ,. 6 „ „ „ „ 3 „ Ka vtftc (rl;i* po pr«s:.u'ii. ! XVI. Pouiwemo gtevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakhrnicBh v goaposki ulici Mistu „«reli Won", na e-tarom trgn in v nmxki uli«i ier t Trstu, via Ca- semi.i, :*. ' I)oj J-i iinj *¦»¦ Magovoljiio poSiljojo •m-iliiifttvii ..Softs" vfiorici Via Meronto 12, 1., iiar Ijudsko knpnieo, v kteri je ve6 knjig gospodarsko ,)odu6nega zadriaja. katere pa zdaj in dolgo videl ni, ker jo bil na Ko-rofikem in niti ne ve, da li So.zivi. Jaka mm pov6, da jo bo jutre videl, a videl ne bo samo starih ban, ampak tudi mlado Katrino hJSer, plavolaso Jerico, ki je pred kratkim prifila iz samo-a tana. nTo ti igra6a je kot se sladkotja, „In pa — to deje stareo zdaj oprezno, ^Ker jezno bliska se oko planinki „In kr^Sevito stiska roini ustni — „In pa da nema las takd rumenib, „ Gotovo bi bila bi dekle najlepia „lzmed deklet, tako pa je le — drnga*. To reksi starec zvito uame2ikne Rujavolasi Speli in oko se Povesi samoljubnemu deklotu. Zdaj naprosi Jaka SpelQ, da bi kaj zapela, da jo bo slifial goat. S prva se brani, a ko jo tudi loveo prijazno prosi, zapoje se zvonkim glasom peaem o lovci Janezu, katerega je prefiirna ljuha Anka poslala na gore, da jej prinese triglavskih roz iz vita belih ten, ki Zlatorog ga cuva. Jaaez so prestrafit in nefie o tern ni6 slifiati, ker triglavska roza je lovceva smrt. Ali Anka ne odjenja in loveo gre na vrhe. Tozko ga caka ijuba dva, tri dni, a lovca ni. Prisel pao Janez no bode vee\ On v breznu leii in cvot radefi Dtzf v rokah premilili. Spela je kon5ala in vsi jo pohvalijo. Lovec iz Trente pa sname s klobuka fiopek, ki ga je davi na-bral, in ga dd planinki. „imej jih% reSe jej s tresofiim arlasom, „Imoj jib za placilo 1 Toda ce RLjubav fie jedno htela bi storiti, #?Of ej iW vec; kat 4ul» «i in ?«i Drufitvo jo to leto fitelo 60 udov, ki so vpla-cali opravilni deleji, in sicer 1 v grozdji, 7 po 20 gl., 52 po 5 gl. — Nekateri udje so se za to leto opmvi&li, ker drufitvo ni jemalo craoga grozdjtt, in obljubili o prihodnji trgatvi odrajtati za obe leti. SI. c. k. kmet. drufitvo nakloullo je druitvu podporo 425 gM. 13 kr. (odl. fit. 027 z dno S.okt. 1885.) ObLm zbor jo sklicalo ravnatoljstvo v dan 1. marca, 16. avg. in 6. dee. Odbor je imel sejo 26, julija in sklenil svoje delovanje za opraviloo leto 1885i86 v seji dne 9. maja. Navzo* je bil tudi vodja g. E. Kramer. V tej seji imenoval Je odbor meBto odstopivfiega g. J. Pegana 6. g. U. Golmajorja nje-govim namoBtnikom, izklju/iil tiste, ki fie niso plaoall opravilnoga dolo^a, doloiil obfini zbor ? 6. dan junija, narofiil dve brizgalnioi zoper peroiioiporo (obfini zbor, naj so izjavi, katera so mu zdi bolj pripravna, in na-rode bo fie 4;) odlodil, naj bo razglasi, pod kakimi pogoji hodojo tisti, ki imajo pripravno klet v Stanjolu ali v Tomaji, prepustiti jo druitvu; in predloSil ra-Sune tiom, v smislu §.18. voljonlm prcglodovaloem, (Glej tudi danafinji dopii iz Stanjola.) Dopisi. Podgora, 20. maja. — Nafioga shoda bv. Go-tarda udelezilo se je 5. t. m. in v nedoljo potom obilno ljudslvn. Hvalezoi smo tudi (Sastitim gospodo m duhovnom, katori so nas v tolikem fitevilu pofiastili, da so so sv. mafie nepretrgano braleod 5 do lluro. Hekateri so so pa zgrefiili; mesto 6. prifili so bo le 18. t. m. zveoer okolo polunoSi na „zegnanjeH sv. Gotarda. i Lalibog]Jpa — mi reoemo rajfii: Hvala Bogu — da niso dobili „odpustkov". Za cerkvijo je zarad prezra6enja visoko pod streho malo oknioe. Skoz to so prifili v podstrefije, kjer so skoz strop v sakristijo vlomili. Tu so vse omare do najzadnjega predala prevrgli in vse tudi najmanjfie shrambice prevoltali. v cerkvi so si ogle* dovali opravo. Pa, ker niso mo" srebernega ali zla* tega nafili, in so se jim nafie moeno posrebrnjene nO belih, blagih ion planinskem raji, „0 Zlatorogu in triglavski roii". Spela vsaosreoena zaSne pripovedovati ali Jaka jej ustavi besedo in piipoveduje aam povest o Zlatorogu, ker je nikdo ne ve* bolje od njegfl. Znane so vsem Rojenioe, bele dobrotne lene, ki Saeih prihajajo v hifie in ljuddm prinafiajo sreSo. Ma-lokdo jih je kedaj videl, fie manj pa, da bl bil kdo prisel v njihov vrt, kjer bivajo v veono mladem ze-lenji. Ta vrt jim cuva dreda belih koz, katere: vodi kozel z belima rogovama, Zlatorog. Ko bi se kdo blizai temu vrtu, valile bi koze kamenje nanj in i* Zlatorogovih rogov Svigali bi bliaki, da bi moral beiafci. Ubiti Zlatoroga ni lahko, ker iz njegove krvi pozene darobna zela, Triglavska roza, in ako se ra-njeni kozel te naj6< ozdravi hipoma. Ce bi se vender komu posredilo zadeti Zlatoroga na smrt, da bidobil neizmerne zaklade, ki so skriti v Bogatinu in do katerih samo kozlov rog odpre pot. Druzega dne odpravijo se planinci v dolino in z njimi je tudi lovec. Kr6marka Katra ima danes vse polno gostov, kmetskih in gospodakih, ker nje kr$ma slovi od Tolmina do Trebiia Yznesena 2eaaka, gibkih nog Krcmarka suce se okrog, A bolj je gibfoa hderioa, Rumenolasa Jerioa. Zdaj streze tu, zdaj streSe tarn, Zdaj steco sem, zdaj spet drugam! Pad kot pri Siepu danica svetla, Pa5 kot pri rozi cvetica drobna, Glej, taka je vitka cvetofia h6i, Ko poleg matere stoji. In ko is? sobe gre lehnd, JPo jyej 0z&* 39 fnkM reci »za malo* zdele, pustili no vse pri mirn; le malo razpelo na altarji sv. Gotarda so preatavili. Go-tovo jilt je takrat av. Gotard bistro pogledal ia a palico jim zazugal. Tako niao dcuzega ,zegna* od-nesli nego debelo kialo limono katero so pri imar-nidncm altarji utrgali. Z njo so si .poSienovidi'* meada v bliiojem potoka za cerkvijo neizpolnjeno iejo po srebru in statu gasili. Gotovo so raorali biti a dem oplaieni. Tioto nod je nekdo v hiSi poleg cerkve pray zgodaj vatal, ker je imel odpotovati. VstavSi je ne bili drngaee fie kam drogam pokukati, kjer je bila Se aekaj za njih xobe nsiti. Sioer se vroduostne re-di, po katerih jim awe hlepi, ne hraaijo t cerkvi, ampak pri nekem tukajiojew poseatoika pod gotovim varstvom in trdaim kljndem. To povemo takim in enakim poitenjakom, da jim drogikrat trad ia ,mujo* prihranimo in jim ne bo troba a kialo limono si ieje gatiti, Klatila ata te par dni poprej po Tad dva mlada dloveka lelo tumljitega obnaianja in govor-jcaja, Ljudttvo misli: Teftko, da bi ne bila ta dva potopuba v kaki iteii a tern obialovanja vrednim dujanjera, _____________ IZ Sttnjela, 25. maja. — Uaojam ai takajSnje poaostnike in kmetOTalce oposoriti na sledeoe redi. Skoro 4 seje govorili ao letoa driavni poalanoi k budgetu poljedalskega miniateratva. Govonli so o krnetskein prebivalstvu in o nje-govi smirom vedji revidini. Ge bi boteli ie poaeboj govoriti o bedi takajSnjih kmetov, morda bi go da-nea dakal proradnn justidnega miniateratva. S tern, da bi se davki aa kak krajcar sniiali, bilo bi le nexnatno pomagano poseatnikn; veliko se pa pad ne morejo, ker davki so konedno potreba opravidena v napredkn dioveSke druibe. Za to so pa vsi govorniki pondarjali, da najboljSi pripomodok Je nmno gospodaratvo, ktero ana iz tal pridobiti kar najved dobrega pridelka, a ana tudi, kam in kako je najbolje obrniti pridelek. I prav ta dvojni nainen im:i naSe vinorejsko druStvo: aNamen druStvu je, pripo-rnodi kmetovalcn, da dobro vino pridelain dobro pro-da". Da se doaeze prvo, odposlala so se pravila t pregied atrokovnjakom gg. Bolle-tu, Kramorju, Pov-settt in o. h, kmet. druibi, prosili so so ti gospodje in g. Drleno, naj blagovole sodelovati pri naSem druitvu, kar so obljubili in tudi vestno storili. V doaego druzega, prodaje vina namred, naj po-speSuje njega vedje zaloge in da druStveniki ne bodo siljeni v vsakem dasu za vsako ceno vina prodati, kupi druStvo od njih grozdje po obstojedi cent, inza kolikor se vino potem draze proda, dobe dotidni druStveniki primerno cdSkodnino. DruStvo bode izposoje-valo tndi denar, katerega dolznik lahkotudi z grozd-jem izplaca. V tem smialn je naSa zadruga tudi Ijud-ska posojiloica. Ozirati se node druStvo zlaati na inanjSe in revnejse posestnike, za to ima vsak drult-venik le 1 glaa, tudi ce je vpladal vec opravilnih de-leiev. Prav radi tega, ker je namen naSemu druStvu oMna koriat, prizoali so * vsi merodajni krogi, da s In komnr prinese na mizo jedl, Ysak j6, ie tndi bag laien ni. In komnr vina v knpo d&, Poslusen sprazni jo do dni, Pa naj je iejen ali ne la slastno oblizuje se. Gospoda je bas poobedovala, ko Barba pripelje t izbo mladega lovca in za njim se vsujejo planinoi, jeden a kozlom, drngi z risom na pleffih. Vtseh odi so obrnene r krepkega mladenica, z!asti ko Jaka _ poTe, da je oboje ustrelil dan prej ta lovee iz Trente in da oboje pokianja maieri Katri. A lovee? Pred Jerico pa t& na hip Obstane kot brezglasen kip. Miadenki sine v lice krf, Na tla jej brL zbe2e o5L Tndi materi Katri je lovee povSeci, taklsto nje-gova dva dari. Ze se vidi, kako Iep6 jej bode prista-jala risovina, ko bo po zimi v cerkev Sla. Zatorej od-pre poleg izbe hiam in puvabi lovca k okovanemn zaboju, z rumenimi zlati napolnjenemu. „Le dobro mi zagrabi zdajl „To vse lastnina tvoja bo, „Kar vzdignil z jedno boS rok6* Lovee smejoS se pristopi, zalopne pokrovinpo-grabi z desnieo na zaboji rod In dvigne tezki zaboj nad se Kot bil bi vreca s perjem le. Vse ostrmf, kremarka prebledi; a Jerici pogled iakri. ,Vi ste vsi pride, da je zaboj moj. Ali pnstim vam zaboj in vaie zlate, po vrha vam §e dam risa in kozla, ako mi dovolite, da prvi tzapIeSem a pre-Ijubo TaSo h5eri^oat govori lovee. Katra brez pomi-sleka privoli in Jerica vsa Brecna poda lovca roko na pies. Gostje hvalijo poslugno beert A v srei avoiem jo mislit vsak, Jte iQfecje ffindejr rejik bedfik. takim cinom najloze iii najzdatnejse pomore nbogemu kmetovaleu. Oentralni oA\wt al. c. k. kmet. druzbe je ze v seji dae 29. maja 1884 radostno sprcjel na snanje oauovo naicga droatva, x veseljem pozdravljal to ustanovo, katera zaznamnje novo atopiojo t napredkn kmetijatva naSe deiele. Enako iarazilo se je tudi vis. c. k. narneatoiatvo in vsi alov. eaaopisi so toplo priporocali nase druslvo. PJodonoano delati bode pa moglo druatvo le, «e bode sanimanje Taestran-skc, Se poaeitniki v obilaem stevilu druLtva pristopi-jo. Osnovalni odbor je storil svojo, naj store drogi svojo dolzuost. Dostaviti mi je le se to. Letosnje leto viao pn nas ni mocao, in iadi nikjer moeco biti ne more, kjer je od rose poSkodovano. Posledica tega je, da se je ie marsikaterema zdaj, zlaati tistim, ki imajo slabo klet in slabo posodo, vino pokvarilo. Drugi aa veseli, ee ao je mcgli za Se tako majhno eeno prodati ali pa napravijo krfimo doma. da jim vino ne gre v ni«. Kar je pa nijsiabSe in kar jib najved dela, je pa, da vino satui popravljajo. To je ravno tako, kakor ee bi mazad bolnega zdravil. No vedo, kaj vinn manjka, koiiko mu dodati, kaj in kako to storiti. Konedno pridejo t sodntjsko preiskavo, iko-dujejo svojeinu bliiojemu na zdravji in pripravijo de-ielo ob dobro ime. Od obalov jadranskega morja, 24. m tja.— Ni dolgo od toga, da jo bil klican devinski kaplan, naj bi krstil nekega otroka. Ko pride r eerkev, pred-stavi so ma kot boter gospod z visokim klobukom, kakor pravijo, iz Trzica. Kaplan zapraSa, kako ima naj bi se dalo otroku; bila je dekltca. Boter odgo* vori, naj se imonuje: Italtja Regina Margarita. Kaplan vus osupel se temu ustavlja tor razlaga, da t> bi ne bilo prav. AH boter se zaLne bndovati tor omo-ni, da taka imcaa so se Le vedkrat dala, k comer tudi babica prikima, Na to sprejme kaplan redeno imena in krsti otroka z namenom, da v kratui knjigi znpiSe na prvo me»to ime Margarita in potem se Io drugi. Po krsta pazil je boter, kako se bo pisala kratna knjiga, in ko je videl, da kaplan je poatavil na prvo ineptu Margarito, zadel se jo jako hudovati, da se ne podpige za botra in da naznani zadevo go-riSki Skofiji in javnim listom. A priael jo dekan poleg, ki je razsajodega gospoda zavrntl, kakor je za-sluzil, in ki tudi imen no bi bil sprejel, ako bi mu bil das dopuS6alf da bi bil aim krstil. Tako so je botru posrecilof da jt> spravil v krstno knjigo imena, ki mu ugajajo, Le tudi pa drugi vrsti. Zadovoljon namreo »ledaji5 rede: „mj Se lopSe glasi se: Margarita Regina Italija*. To 8em Yam aporocil, g. urednik, da bjto vi-deli, kakega miSljenja so naSi prijatelji ob morskih obalih in kako drzni, da svojo miSljenja celo v cer-kvi in javno izrekajo. Drusod bilo bi kaj takega nemogode; a pri nas je resnidno. Temu se uikakor ne dudimo, kajti nekim krogom je ljubsi italijunski kridad, ki z enim odesom ali z obema gteda dez veliko luzo, nego Slovan, ki kakor kamen trd atoji in pade za avstrijskega cesarja. Bog nam daj doziveti daso, ko bodo caaarju zvesti dr2avljani veseli in ne razaajalci proti sfovanskeniu roda, kateri ni nikoli o-mahoval v zveatobi do svojih vladarjev. Co mcramo trpeti, naj bo; gotovo bo temu enkratkonec; do prej ne, ko ao nas konee; potem naj bodo skrbeli zanam-ci za se. _____________ SV. Socerb nad DoiillO, dne 23. maja 1886. Danes pxedpoluune priSla je velikanska procosija iz Trsta in iz Okolice r Dolino ia k sv. Socerbu. Po Iepem dolinskem polji, na katerem je sv. Socerb ze pred 1800 leti zmaja premagal, romalo je v nedeljo nad 30.000 vernih njegovih dastilcev. Pro-cesija bila je namenjena na cast sv. Socerbu (Servul), bratu sv. Justa, trza&kega patrona, kateri se je ze kot 12 letni mtadenid r iepej podzemeljski votlint za raz-valinami starega grada Strmca nad Dolino skozi 21 me8ecev svetfl, ter je bil povrnivSi so v Tnst, dne 24. maja 284 1. na trgu . Piazza Lipsia" zaradi Kri-stusove vere muden in obglavljen. Njegovi ostanki nahajajo se v cerkvi bv. Justa v Trstu. Ko bi se bil v nedeljo predpoludne atari Bre-zan iz 16. stoletja v kratkih hladah in s ferkindiS kapo postavil zraven mene na vazvaline socerbskega grada, ter ugledal nepretrgano vrsto nebrojnih tram, pomikajodih se od zapuSdenih benedanskih (2aveijskih) solin proti Dolini, vskliknil bi bil: ,Pomagaj Bog, Benedani gredo!" Tudi moje misli bile so tem iieko-liko alidne, ali ko ta trnma: vKorak pribliza svoj, Jaz pa spozoam trpfnov trop7 Oh, bil je — narod moj I* Ne da bi hotel Italijanom a tem kaj ocitati, moram z veseljem prizaati, da je bilo med udelezen-ci nad 25.000 Slovencev, ter moram Boga hvaliti, da naS rod, naSa nada, de tndi v Trstu, ni Se moralno pokvarjen. Proceaija se je izvrsila v najlepSem redu brez nttjmaDJSe nesrede, is 30.000 ust nii sliSal zal bese-de. Slava torej 6. dnhcvstvu kot voditeijem in tako , Vrli Dolindani, kateri so svoj dedui trg Se pre-coj olepSali, prcakrbeli so tudi za dobro postreiSbo trudnim romarjem. Bog blagoalovi rod in sosesko, po katerej se je vriila tako lepa avedanoat! Politifini razgled, V zadnjih osmih dnelt pedal sc je drzavni zbor osobito z razpravo o zuvurovanji delavcer proti nezgoilam. Predlog v podrobuo debato tega nacrta bil je jednoglasno sprejet, znamcnje da so vse stranke uverjene o potrebi takepostave, katera jc priCetek zboIjSanju Uolavsketnu stanu. Zavarovanje velja pa le za tovarniSke delavce in sicer tako, da bodo morali delavct 10 od sto, tovarnicarji pa 90 od sto stroskov nositi. — InaLe razpravlj.ijo in pripravljajo va/Miiri od" seki grcidivo za skupne st'je in je v teh naj-va^nojsi tin izjava grofa Taaffeja o uraditiSki pragmatiki, po kateri bi se moralo natanko do-loditi) kedaj sme vlada uradnike premestiti in sploh kaznovatij katera bi dala torej tndi onira uradnikoiu, ki ne spadajo k sodniji, vecjo pro-stost. Grof Taaffe se je izjavil, da driavni zbor nema pravice to zadevo obravnavati, da so torej vsi prcdlogi v tej zadevi zastonj. — Tudi go-sposka zbornica ima seje in obravnava nadrt po-stave o drni vojski. V ogcrskem glavnem mestu, v BudapeSti, vrsile so se zadnjc dni nevgedne poulidne de-mon§tracije. Povod jim je bil slededi dogodek: Vsako lcto vcndali so avstrijski oficirji grobove onih, ki so se leta 1849 borili za avstrijskega cesarja proti upornikom Mtidjarom in go v boji padli. Toda navadno so oficirji vendali grobove le na dan vernih dui, letos se je to zgodilona dan 21. t. in., ker m je to generalu Jansky-ju primernejlie zdelo, ker je ta dau obletnica smrti za naSegu cesarja v boju padlih vojakov. To je pa dva poslanca ogerska hudo razjarilo, da ata interpclovala ministerskega predsednika, kako more dopusCati, da so na tak nadin madjarski narod zali, na kar je minister Tisza odgovoril; da Janskt sicer ni nameraval Madjare zaliti, a da je vendar breztaktno postopal, kei je staro navado opustii in vence sedaj na goinilo padlih vojakov polo^il- Na to zbralo se je do 300 di-jakov in druzih ljudi v Bndi, ki so hoteli spo-menik, onim vojakom postavJjen, uniditi, toda policija je to zabranila. Drugi dan so se pa tc demonstracije, ki morajo narediti na avstrijsko vojsko grozovit utis, ponovile. Cesarica, ki je bivala v BudapeSti, je tudi takoj po prvi demons! rati ji mesto zapustila ter se na Dunaj presclila. OCividno je, da ni Se ponehala na 0-gerskem mrznja proti avstrijski vojski. Na balkanskem poluotoku so se v zadnjem dasu razmere na bolje obrnile. Pri vsera tem, di so bile turSke in grike predstraie ze skup tr^ile, dal je vendar kralj ze povelje, da se ima grska vojska razoroziti. S tem bi bilo koucarto griko pretenje, katero ni nikdo kot resno sma-tral. Kakor v rusko-tarski vojski osracsili so se potomci slavnih Helenov tndi sedaj. Ruski car doSel je v Moskvo, kjer ostane par dni, potem odide v Petersburg. Minister zu-nanjih zadev Giers pa misli odpotovatt v toplice na Nemsko ter pri tej priliki tudi kneza Bis-marka obiskati. V Italiji imeli so nove volitvc y parlament; izid je znan iz vseh razen sestih krajev. Vedtna poslancev je za dosedanjo poltttko Depretisovo, kajti 225 poslancev je vladnih pristaSev t dodim imajo vse druge stranke skupaj Se le 227 glasov. T?idi v Bulgariji vr§ile so se nove volitve tar so za vlado ugodno izpadle. Sicer pa so vestt iz Bnlgarije malo zanesljive, tudi to modno vre in Bog zna, kaj nam prihodnost iz te de* zele Se prinese. Domade in razne vesti, Duhovske zadeve. Upravitelj iupnije t Tr-iici (Monfalcoae) ni imenovan d. g. J. Tribnsaon, kakor amo juAa$& ^orodali, aw vet Aekdanji aeka% ki Se zivi v pokoji, preL. *g. Aiojzij T-or re. — &up-nik v Skocijanu (S. Canziano) prec\ g. Peter Utili je aevarno zbolel; govorilo so je, da jo zo umrl. — 6. g. Martiu Laskovec, vikar v Sedlu, gel je za pol leta t pokoj radi bolcbnosti. Tridentinski knezoSkof mil. gosp. dr. Evg. K. Yalussi dosel jo v torek zajutra z Dutiaja. Pre-tekli poncdeljek prisegel je zvcatobo cesaiju, ki ga je sprejel jako prijazao. Proti 20. juniju odide na svuje novo mesta v Trident v juznih Tirolih, kjer bo posvecen v skofa po doaedanjih doloGbab v uo-deljo 27. junija, na god sv. Vigilija Skofa in raucV nika, patrona ondaSnjega mesta in Skofije. GoriSko duhovstvo nabira med svojimi udi radodame donoske, da mil napravi v zuamenjo spoStovanja in prijateljstva lep z'at naprsni krii s verigo. Kakor slitticno, doltu-jajo primerni doneaki iz vse nadskonjo, kar Hpriutija, da je bil novi vladika pri vseh ruako priljubljiMi. I^epo aprigevalo, ki se da odltajajofcmu Lkol'u. Mestne voiitve v dvoh raoredih so ze dovr-seno. Trotji razred volil je 25. t. m.; oddaniU J4 bilo 210 glaaov; Ant Iktistio' dobil jih jo 209, dr. K. Venuti 207. Oba sta kandidata druStva stfiiiouea; nasprotna stranka ni stavila kandidatov. V II, razro-du bila je volitev danea. Izvoljooi so kandidati dm-fitva ,Uuiooe', in sicer so dobili Fr. Simoii 174, Bramo in Bosizio po 170, dr. .Dellabona 1C7 glaaov. Volilcev je dofilo 240, tako da kandidati konserva-time stranke dobili so po 70 gUsov, karzna&askoro eno tretjino oddanili glaaov. Zgodilo so je torej prav tako, kakor jo „Soca" zadujic pisala, in vescli, nas, da solo jo tako dobro pogoditi, TrtorejCi pozor! ,Poduk, kako ravnati, »ia se trto obvarajejc poikodovanja po strupeoi rosi alt Peroaospori* je ruzpoalulo r&vuokar -nate c, k. kme* tijftko draltvo na velieio plakatib in pa v maojlik iz-tiwih oblinam. PriporeSamo prav nujno trtorejeem naj Spazljivo preberd in so zvoato ravnajo po njem, se ubramjo ono bolezai, ktera so jo lalibog v zadnjib letib budo zadeia siriti po naiih vioogradib — v yoliko kvar vinskemu pridelku, Pri tejpriliki opo-zarjamo, da se je T ovi poduk vrinila nevleena po-mota; proti koucu ? predpredzadojem odstavku naj se ber«: Obojno ikropljenje itna nehati moieea a © p-tombrn in m, kakor je tifkauo td#ct mbra.* wQorrierd% kateri je v svoji zon»ki rahlo&ut-noati ovadil bvoIu ime one uciteljico, ki jo popuatila skulnjo, predno jo je dovrsila, ovadd jo tudi uas co-sarskemu uamestniku baronu Prvtisu, da smo se po-itiriJ* prineati o njent vest, da popusti svojo sidanjo mastq, ter da pride %\ njim kak Kraujec, tVb ali llr-vat. 6e tudi bi aHoLa* v tern slu&iji ne objutila one zalotti, ki bi pretresala srce *n drob piidneinu dc^ku .Corrieru", vender ni prinesla ono vesii ni v oneni obsogu, ni kot gotovo, ni kot srojo, temveo jo le spo-roiila, da lis It pripovedujejo, da si cesarski namest-nik mora a izprosi celo slovo oJ driavno sluibe. To smo piaaii in o tetn »Corr." lahko poroca, uko mu je Ijttbo; kar je vec od tega, jo njegovo in neo-pravi6euo, ker nima podlage v nasi vesti. Ker jo bil „Corr." tako prijazea in uljuiet:, da je ono ve&t so gorko, pa zasukojeno po iidovskem ukusu nesel na mix) cesarskega uamestnika, naj aporofii po svoji na-vadi pa nepremenjeno so to, da prazka „Politik* je pisala zadnje dni, da vesti o umtrovljeoji ceaarskega namestnika v Trstu so prezgodnje, in da tonj ostane vso pri starem, te ne n&redijo ,Progressovcitt kake neumoosti v tern tasu. Qorico italgansko ho6ejo nekateri po sili: o tern ni ved dvomiti; to dokazujejo slucaji, ki bi se drugod smatrali kot to, kar so; ali nasitn tramasonom ngaja razupivati jagoslovanstro kot Avstrije najhujo nevamost, in iulijanstvo pouli(5njakov kot najtrdoejgi bran avstrijske driavo ob Adriji; zato se taki eiucaji ˇ svojem pomentt zaraoldujejo. Avstrijsko vojaitvo bilo je vedno in povaod t LasU, le v lombardskih in beneSkih meetih moralo je prenaiati vsakovrstno dra-ieoje od prendanib iulijanakib narodojakov, ki so a teliko iiico aajemali is driavne sklede, a z drugo ro-ko pebali od sebe vojaitvo, ki jeplacevalo t are-bru, med tern ko smo morali biti doma zadovoljni s papiroatim denarom in plaeevati agio (nadavek) na srebro. Glede denara je t Primorji, nekoliko druga-«e, a kar se ti<5o Ijubexnjivoati nekateiih Italijanov do vojaidine, ki varuje cesarja in dom, ni vse tako lepo, kakor bi hoteli uast framasooi. Znano je, da v Kopru je bila o letoSnjih vohkono^aih praznikih velika razprtija med vojastvom in onimi Italijani, ki radi sabavljajo slovanskim dijakom. Y Gorici ni pri-slo do take razburjenosti; a ialostno je, ako mestni postopaLi pretepejo vojaka tako budo, da ne more ni umreti ni ziveti, in da daje to povod zopetnim ne-rodom, katere je .Corr.", glasilo »vladne* stranke, tako opisoval, da ga je moral drlavni pravdnik radi tega zasefii. Framasoai bodo trdili, da to so rabuke, ki Be lebko prigodijo kjerkoli, posebno kjer Slovani proved zahtevajo (celo siovanski abecednik svoji de-cil) ter draiijo Italijane in jih sili jo, da morajo bo-riti ae sa svojo tladeno (!) narudnost, pri (Seiner kateri vro&krvni Italijaa pac laliko mahne 6ez mejo, a 90 lako, d* bi Wo Areba radi teg* M ae f Udi t» javni mir invarnost ali za dr2avne koristi. Ce je stvar tako nedolina, kod prihaja nekim mladenkam ta modrost, da na ta ali oni kouooi-fc so nu sme iti, ker tarn svira vojafika (rekSi: nemikalj godba, pac pa na oui, kjer vojakov ni poleg? Ali menite, dase rnladenke samo od sebe kaj takega izmislijo, ki vo-jake rade vidijo, in da se ne naufiijo toga od gospo-de, ki no trpi vojaka pri svoji zabavi? In taka go-spoda drzuo se nastavljati si Sorao neko stranke ter kvaliti se z visokimi zvezami? I)a, zvezo lahko imate; a ne z zvestimi podaniki, temvefi s framasoni, ki delajo Avstiiji nasproten veter na Primorskem. Nekateri prismuknjenci, ki niao vredni varstva, ki jim ga dajo avstrijska drzava, ho6ejo po malem vco-piti neko „italijansko* domoroddtVo v sreaj ccsaiju prezvestib Gorifianov. Po VaSom upitji soditi, bila bi Gorioa kje v Italiji; a tako jo ne bote inio-li: Gorica jo in ostano avstiijuka; njo»i probival-ci so in otstauojo zvosti cesarju. Yuse kovarstvo in ele;>ar«tvo razprai so ko jutranja meglica, ko Yam bo odvzeto pokrovileljstvo—framaaonBko. Obdni zboi bo imela pribodnjo nodoljo 30. t. m. goriska poddruiuioa „Druzbe sv. Cirila in Metoda" ob 11. uri predpohidno v fiitalnifinili prostorih. Na duevnotn redu bo porofiilo oatiovalaoga odbora o dosedanji usodi poddruznice, volitev stalnega odbora in morebitni uasveti drustvenikov. Drustveniki so vabijo k obilui udoleiitvi, da bo obeni zbor to-liko boy zanimrv in da so volitev dobro izvrSi. Uo-jaki, ki nisc go v druitvu, so uljudno vabijo, naj kmalu pristopijo. Poddruzni6ni odbor bo so pred ob(5n'::i 'zborom sprejomal ude, ki so do tedaj oglasijo. Od sv, Lucijo. Po pozni pomladi zaSelo je zadiijo dni solace tako pripekati, da se najaturojsi ljudje ne spominajo tako gorkega majnika. u polu-dne imamo v send navadao po 30° C, a na solnoi po 40°. Y roki Idriji se nisino le uikdar tako zgo-daj kopali kakor letos; v sredo je imela ta vodagor-kote 20° C. Poljski pridelki kazoio lepo in naii kme-tje pricSukujejo dobro latino. Tudi sadja bode obilo, vzlasti cofip m hrulk, <5o nas Bog obvarujo vtoiuoa-skib uozgod; le m jarnieo imamo preaulio vromo. Ob6ni zbor vinorejskega druStva v Stanjolu bo v noijoljo (I. junija ob 4, uri popoiudneiv Staojelu. Dnovni rod: 1, Prodloiijo so raduot sa 1. IB85[80. 2. Proiaiun za 1. 1886(87. a Doloflitov o vinogradih in kleteh. 4. Yolitev 1 odboruika, tt nadzornikov, 3 udov, ki dolodijo kupne cone gtozdja. 5. DoloSi se znesek obresti opravilnib deleiev. 6. Prodlogi poaa-meziiih; slu6ajnosti. Kedor ieli k drultvu priatopiti, naj blagovoli ie tisti dan oglastti se. Pokulalo so bode tudi drufitveno vino in poskusijo se tudi biizgalnico, ki se imsjo ra-biti zoper peronosporo (tstrupono roso) ter se dolofii, kake naj drultvo aaro5i. Staojel, 22. maja 188$. Odbor. Vinska razstava v Dornbergu bila je 9. t. m. 0. k. kmetijeka druiba v Gorici poslala jo svojo komisijo. ki jo viuo pokusala in prisojevala da-rila. llazstavljenib jo bilo 52 stoklenic, in Bicer 43 belega in 9 Lrnega viua. Pokusuja jo pokazala, da dornbeiaki vinorcjei dobro napredujejo, in maoga vi-na bila so skoro boljsa od oaib z leta 1884, ce tudi je bila lanska vinhka letina na Gori&kem sploh rev-na. Yse to kaio, kolike koristi je poduk, v vinarstvu in poskusnje, ki so delajo v tern uziru. Dornberg ima v tern oziru dobro ime; naj si ga ouraui tudi naprej. V Batujah priredilo je ondafinje ttBralno dmSt-vo" preteklo nedeljo veselioo. Udoleiitev bila je obil-na, najvec gostov iz PiTaLine z godbo in zaatavo. Prostor za veselico bil je navlase z desk pripravljen in napolnjen; ikoda, da je bil oder nekoliko preni-zek. Program se je izvr&il prav dobro v obfio zado-voljnost navzodega obdiustva. Mnogi so izrazili zeljo, da bi se pogosto kaj takega priredilo. V ZdravSdiui ob Sodi pri&li so v noLi od 20. do 21. t. m. tatovi v cerkev ter so odneali, kar so mogli. Iz ikrinjice vzeli so blizu 7 gld. drobiza;jDe-vici Mariji odnesli so kinfi, ki pa ni bil pristen; ubili so steklo, ki je vredao 15 gl., razirgal: so prt pred altarjem in prevrgli vse v sakiistjji. Zondarmi so u-jeli dva Italijana tujca, pri kateri so nasli 1 gl. S7% kr. samega. drobiia po 1 kr. in po 7s ki\, o kato-rem nista mogla povedati, kje sta ga dobila. Pravita, da sta italijanska vojaSka beguna, in morda sta ona dva, ki sta iskala „cdpustkovK v Podgori. eSlovanska 6italnica V Trstu* bo prazno-vala 26. junija petindvajsetletnico svojega obstankar Po pripravah soditi prJcakaje so izredno lepa slavnost, dostojna najstarejsega slovanskega druSt-va na Primorskem. Vabilo k prvemu rodaemu ob6nemu zboru nPodru5nice Sv. Cirila in Metoda v Trstu" doe 3. junija t. 1. ob 117, uri dopoludne v proBtorib „De-lalskega podpornega dnibtva" ulica del Molino piccolo 1. I. 5. Spored: 1. Napvor zafiaBnega predsednika. 2. Pora&lo blagajnikovo. 3. Volitev novega odbora. Y Ti«tu, 27. majnika 1886. ZaJSaspi odbor. Listnicaurodnistva. Ivan Re;eo iz Sebrelj po-slal nam je dolg dopis, v katorem pripovediije. da neki mo2 iz JagoriC ah evojiml prijatelji ga dolzi, da lii bil piaal do-pis » Jageric v Stev. 14. loto§njo „SoCo«, in da ga z bosodo in. vedQnjem vslod onieojenegadolzenja nespodobno 2alijo, tor prosi, naj mu potrdimo, da Onega dopisa ni piaal. Rosnioi na Ijubo lzjavljamo, da doti^ni dopis ni prisol iz percsa g. hana Kojca in da rau dda krivico, kdor ga tega dolzi ali kdor ira radi onoga dopisa pauje in 2ali. Sluzba vrtnarja oddaja se na de^elni kmetijski Soli (slo-vonski oddolek) v Gorici z letno plafo 240 gold, in prostira stanovanjem. Prosilci, ki so elovenskega jczika popolnoma veS5i, v vrtnarstvu dobro izurjeni, nnjmanj 24 let start in neoSeojeni, oglasijo naj se do 15. junija t, 1. pri podpisanem ravftateljstvu. Gorioa dne 27. maja 1886. E. KRAMAR ravnatolj. Za Binkofiti, za prvo sv. obhajilo in za praznik sv, HoSnoga Tolesa piproroCatno naBo veliko zalogo MolitveniUov v sloven-skem, nom&kem itd. joziku. Yse priljubljono knjigo imamo v velikih izbirkah in v razno-yorstnih vezob v zalogi. Iinonike poSljemo na zabtovanje brezpla«no. KatoliSka Bukvarna v Ljubljanl Stolni trg fitev. 0. Novo Izdano ltnjigo ptodiija in priporofia C^orlei "" ^ in iloer j Baumbacli. Zlatorog. Plsnlmka pravljloa. TrHtenJak A. Bpomonik alovaniko uKajomnostl, IiObun 4anko. Otovok v poglodu m njegovo tolo in duio i kratkitn navodom. kako «i ohranlti in utrdltl sdravje. Brezovnlk 4. Saljlvi ilovenee. iSbirka najboljilh kratkodsinio \% vhoIi stiinnv. Strupl I)r, Simon. Zivlnozrtravxtvo all nauk o ipos-nanji in ozdravljanji uumijili in notrunjlh bole/ni. Podgornik France. Delalskl nrljutclj, Naukl, ki so dolavcpm v Hodanji dolii poaobno potrobni. Lerniontov M. Junak uaSoga data. Roman. Klodte A. Materin blagoslov. Igra s patient. S. Gwsgordld. Poezlje. Hnzon omenjeniu del ima knjlgarnft bogato salogo raz-novrstnih slovenukih knjig; ako so pa katoro no dobs v sft* logi, narofiijo so bitro in gotovo. I v TrLidi (Monfaloone). Na 2elezniaki postaji med Trstom in Gorieo. Kopeli z 38° C. gorkote in po zahtevi z blatom, jako'uspesno proti protinu, rovmatizmom, nevralgiji, trganju, 2ovam, koznim boleznim, proti opoSanju,. 2enskim boleznim itd. itd. Kopeli vodi zdravnik: Dr. Anton Suttina, zdra-v nik; ranooelnik, operator, porodni^.ar. Kopanje zaoelo se je 1. maja. ywsas 91 ^G^Mmknsnrsia Na Knaije. Y kremi Janesa Maro'ta, rodom Slove- [f. na, v hiSi G. Schloss a, nasproti gostilni uri „Zlatem kri^i", kjer je dobra postreSba z ao* brirai jodili in s pijado, postre2e se tudi s italo za Livino. m\ SsSSsSSsSSi Cudovite kapljice Antona Padovanskega. To priproBfco in naravno zdravilo jo prava dobrodejna pomofi in ni treba mno< gih besedi, da a-a dokaio njihova Sudovita niofi. 6o se le rabijo nekoliko dni, olajSajo in prozenojo prav kmalu najtrdovratniSo Ce-lodSns boleati. Prav izvrstno vatrezajo sopor hemorojde, proti boleznim na jstrih in na vranloi, proti drevesnim boleznim in proti ___ gligtam, pri zonskih moaofinih nadleenoatib, zoper beli tok, bojast, zoper bifle sroa ter diatijo pokvarjeno krL Ono ne pregznjajo samo omeajanih bolozni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako bobjznijo. Prodajejo se v vseh glavnth lekarmcah na svetu j z ¦ narocbe in poSiliatve pa edino v lokar-nioi Oriatofoletti V I GorioL 7 Trstu v lokarni Ci. Zauetti in Q. B. R07i» in 1 vJekarai Alia Ma-donna v Sorminn. Razpustno mijlo, iznaiel In izdelaje c. k. aronaki nadzdraTnik y avatro-ogerakr Toiski, ki se jeizrotno sponeslo pri vaoh zuoanjih bibab koiy in goved. Opetovano odlikovano a fostnimi sprieeYali, zahv-alni-mi piami inprisnanji po ihrinakib xdravoikib, kme-tijakih drnJSbah ia zavodia ter po mnogOB&mtnUi po-sestaikib. — DoM?a se v Gorici pri: J. Cristofo- Koiijtfrcjtfeni. Hipolit, idroboo erneo (Pucha), cute angtaike krri, se tpuWa nt kobile natadae po 20 g!d., na kobile cwte krri po 40 gld, RMfiitM pri Gdlici, fit. 50, (.Hondo nnoToO ( Deck Anzeige. Hypolit, Fucha Ileugat, eogtisch Vollblut deckt SUtten xu 20. fi. Vollblut Stotan «u 40, fl. ' Rosenthal I ^ Gow N. 50. (Moudo huovo). AntffWftAniOn, uajboljio zdravilo proti prcblajo-ujw in ce bolijo koati, proti hromoti delavnih entnic, boletfnam t kriai in t priih, preMadnim bolotfnam v glavi in * zobeh. Stekleniea 40 kr. PaStile SaUtOUinske; (kolesea zopor gliato,, iz-knieao zdravilo zoper gliato, akatljiea 10 kr„ . 100 ko-ficeko* 50 kr., lOOu koSickor 4 gld, 20 0 koa&kov 6 gl. Salicilne pastijc proti prehlajeuja, naj- boKai pripomncek proti davioi (diftoritis), pljucnim, pranim in vrntnim boleciuam, zoper kaaelj in hripavoat; 8ka Ijicu 20 kr, Zeliieni prsill sirop. Ta i* zdrarilnjh , zeWc iadelani airop •• rabi * najboljaitn u*pehoa> proti vaom pranim in pljucniin bolezmsi, zsuli^nju, kaidju, hripn-voati, dualjivoniu knSlju itd. Odrailoni naj vzamojo & do 4 ilicM Y..ak dan, otroci pa toliko iliiMf. Stekleniea 36 kr. Tu natedena, knkor vso drug* z d r a t i 1 a se zmiraj sveza dobe v lekarni ,Pri Angela" v Ljttlljani, na Dunajski cesti, tyrtfnarocila takojpo posti proti povsetiu izvr$U)«ji>. Mnogo prihranj, f kdor knpi obleko ˇ irnmm idhacija steiiseja, M" jr najvefijjr v Gortcr ˇ ks'en se dobi vsak gas na veliko jzblro nnrejena oblefca po naalednjib cenab: ?opota pooUaaki oWiict » wuodi od 3 do 30 g], » » » » fib » 6» 15 » Ponlnw pomiahciki dap * #$x . 8 . 30 , PoaMajb&i -.i.r ...*¦*." Vrhu tega bogata zaloga vaakovrstne robe iz raznih tuvaren po naroSila vsled mere, ki seiz-vrSi toduo ia kitro. Uzorci na ^ahtevo trez-pla^QQ ia prpatt postaiae. Novo dosii dolmani nnjnovejsega Icroja od 8 do,50 gi. za goape. Saki za gospe od 4 do 15 gld. 0 AL0JZ1J BADER sviiar v Gorici, na Travniku prodaja vogfieno ptatno za altarje, ki je preyleccao a pravim buLe!nim voakora kaknr zahtevajo cerkvene dolodbe. *"-¦-' ¦' I stoo in dobro; i prav nizka. »pfi- «- aaltay Gosp. Fragneiju ˇ Praai! - Uio bliau 6 let trpei sen* »a Le!odoi, d» nUen ntogel ni jesti ia spati Po^vetoval sen* ae o tern a prav mno^itai zdravniki in oiil prereliko sdravil pa bre* Tspeha. to nmvttn tu-kajinjeg* Iokarja, go p. Sefcula-e, poskmi! aem dr. Ho* a»-Q iivijosski balaam. Vzel aem 5 aiekleLcie in bole-iina je popolnoma zginita, mogul aem zopet apati in jeati." Ob eaem priporodil aem ta iivljenaki balzam prav nmogiot, ki ao bill mrziiini, "n z«lrav*tveni vapah bil je ta, da mrzliea ie zglniiw. U t««ii usroka aiejem ai v dolinoat, da se Vara prearfno zuhv*lim sea ianajdbo dr. Ro'a-e 4ivlje»»kcga balxawa, ter Mmt da bi rsi bolniki aatekli ae k team zdratilncmu tn oiitljajofemu pomo2ku. Z odlifinim apogtovanjera. liuzen (na Romunskem), 28. novenibrA IBSO. Jakob 31«adelsokB, profesor. Nagla in gotova powo6 za ieloddne boiezoi ia njih nastopke. Ohranitev zdravju odf isna jo le od ofcranl-tvf in poapeievtHJa dabrega prebavliaaja, ker io je alav-Rl Mfoi zdrtvb tertflfMtjiu ia daiiemu do6re»u Cutu. Kajbolj potrjeno D0MAeEZDBAVILff,ki prebavljanje uro-di, dowbi primerno meiaoje krvi in odpravi pakvar-jeae aezdrave krvw de!e, ju uze ve5 let apldtao znanl in priljubljeni Sr. ROSA-E tlTljeas^i lialzam. Xapravljen h BaJboljiHi, zdravatvea* *aikrepk«jiih 2djav»T»jh ICIU6, pohj.n o posobno kot gotova po-moL pri alahem prebavljanjf, pri pretfttfanji, po krsleM diSefieNf rlgattjf, napenjanji, blttranjt, pri bofeeiMh v tc lesttlnv 2elddcr, ielodfiaem kre( preaapolnaajl iatodca i JadMi, zailifonji, krvaem navalu, heiaeroldab, ien-skih boleznlb, boleznib v Srevlh, hlpohondriil in melanho-lijt (valed alabega prebavljinja); on <>/ivija preaavljaaje, dela zdravo In fifato krv in bolno telo dobivn popre]-jnjo moo in zdravje. Vulcd to i/.vrxtno moCi \om\ jo gotovo in potrjeno IJudiko domafie zdravHd tor ho jo aplob razSiril. I steklenica 50 kr, dvojna sieklenica I gi Na tiso6o pohvalnih pisem lahko vnak pregloda. PoSiljft ao na franklraaa piswa proti povzetja znoaka aa vae atranl. Svarilo! Da so izognojo noljubim nnpnkam, pro-sim tso p. n. gg. rx.rocniko, naj zahtevajo, povtiodi izrecno dr. Rosa-e iivljenaki balzam \% Ickame B. Frognor-ja y Progi, kujf;i opu/,il hcui, da ho mirotinikt na vec krajih dobilt neuapesno zmea, ako ho zaliiovali aamo iivljenaki balzam, in no izrecno dr. Rosa-e ztrljon-skega balzama. Pravi dr. Rosa-c ^ivljenski balzam dobi ae Bamo v glavni zalogi izdetovatca R. Jfagner-ja, t lekarni „k irnemu orlu" r Progi, Ecko der Spor-nergoase Nr- 205—3. - V OOHICI: G. Cristofoletti, G. B. Pontoni, R. Kiimcr, A. dcGironcollIckarji. V OQLEJI; Dan^aso d'Elia.-V TRSTU; P. Pren-dini, O. Forabosohi, J. Serravnllo ; Ed. de lei-tenbnrg, G. B. Manzoni, Karl Zanetti, Ant. Sat-tink lckarji. — Y ZAOREBU; C Arazim, lokar. Vse lekarne fat veoje t^ovine z materi-jplnim blagom v Aystro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljsnskega balzama. TAM 8E TUDI DOBI: Fraiko doniade mazilo zoper bnle, rane in vnetje vsak© vrste. Ako ae Senam prsa vnamejo, ali atrdi^o, pri bu-iah vaake vrate, pri turtbtgnojnih tokih, pri crvn v pratu in pri nohtanji, pri izlezah, otoklinah, pri zmuSconji, L pri moraki [mrtTi] koati zoper revmaticoe otekiine in I* putiko, zoper fcroniono vnetje t kolonib, rokab, r ledji ce sikdo nogo apahne, zoper knrja o&eaa in potne no-ge, pri i-azkopa- ih rokah, zoper HSaj©I zoper otcklino po pikn mrfespT, zopor tekoco rane, odprte naget zoper raka in vneto lozo ni boTjiega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bole in otekiine ae bitro ozdravj^fo; kjor P».,veu teLe, potegne mazilo v kratkem tso gno-jico na-ae, in rano ozdravi. — To innzilo je zato tako dobro, kcr hitro pomaga in ker ae po njetn rana pre^ ne zacel!, doklerni vsa bolna gaoinica ven pote-gnena. Tudi zabrani raat divjega me8a in obvaruje pred snetom (crnim priaadom"); tudi boleeine to Wadil-no mazilo potcii. — Odprte in tekofie rane ae morajo z mIaLno vodo nmiti po:em ie le ae mazilo nanje prilepi. Skatljice sa dobodo po 25 in 35 kr. Balzam z a uho. SkuSeno in po mnogih poakuatb koi najzanealji-vej§e 8redstvo znano odstrwrii nagluhoat, po njem ae dobi tudi popolno o2e zgnbljen sluh. I aklenica I gt. a. v. erija A. HERMAMK v Magiatratuih ulicah st. 5. Glavna zaloga naslednjih mineralnih Toda zagotovljenih — resni6nih pristnib - doSlib iz prvih virov. B1LTN-EMS-KBANCIIEX-FONTE ROMA-NA — FKAKCA J02EFA — FRfEDRfCHSHALL-OlESHt^BL — OLErCHESBERG-CONSTANTINA— GLEICHENBRRQ-EMMA ~ HALL JODOV VIK -BUKTADI—JAKES^KARLSBAD-II^HLBRUNN— KARLSBAD SPRUDEL - KAU1 SBAD-SCHL088-PRUX3T — MARIENBAD ~ PREBLAU - PCLNA — RADAIX — RADOONA. KRAUEV V1R IN ELVA - RAKOCZY GRENKI VIR - RAKOCZY KiSSiXGER — ROGASKA KISLATA VOUA (UO-IHTSfll; - RECOARO - HAIUdCKITZ - TEM-PEL QUELLE — VITTORIA. Soil iu krogltee Iz glavnik virot. Preknpdevalci po izvimih centh. Roba za oblaeila — Twsr^" samo Iz trpezne ovrje volne. za mo2a arednja veiikoatt 3.10 me ncznioznih nli vara-joi;ih Unuiili hcmm prinioruii iiiHurut<> oiMiHtlti in zato pro-aim, naj ao p. t. uarocovaUu *pomin|ajo moje zaue-sljive firme in mo po5aatijo a avojim conjenitn naro-Covanjem, katero vaolej zvrairn najtofinejo. Dopiauje ao nouiaki, Cufiki, madjar«ki, poljaki, la-Ski in franconki. i—n.....-' Objava. Jako vaziio za vsako dni/Jiio! Voiiknnako zalogo jako aolidne tovarne f<5nix-arobrnega blaga sem jako po cent kuptl in jedini morem jako dobro patentovano jedilno orodje iz ldntc*arebra prodnjuti po slcdetih zares basitovitih connb in aiccr posamezno kese: 6 nozev z zanetanimi rezili..... gld. 2.— 6 patentovaaih zlic iz fonix-arebra a krono w 1.50 6 ntft-sivnih patuntovanih vilic ia fonix- - »rcbr.i s krono.......... „ 1.50 6 maslvnih patentovanih kavinih ittiie a krono iz fdnix-srebra........ —..flR 6 finih Jajinih ilk........ n -.45 t! prekrainlh fiuib jajfinih knpie . . . „ —.60 1 maHl\ltoizvratnoLajnucediiifez drzalom „ —.fiO I maaivna zajemalka za mleko .... m —.76 1 B zajemalka za jubo .... „ 1.— 6 masivnih podatavkov za noie .... „ 1.25 2 jako lepa sveinika za na mizo ... v 1.— 1 „ n prezentovalna kaaa .... „ 1.50 1 ftna cukarniea in poparnioa .... „ —.40 40 koaov. Vkup gld. ViMo To jedilno orodje vknpo 49 koaov, najodenkrat na-rodeno, dam samo za gld 10. To patentovano f 5 n i x-srebro je najboljJa p o n a* redba nrebra, ostane vedno bclo, kakor praVO srebro, se ga no lot! 7eleni volk, kakor drngih kotin, in je tedaj zdravju jako ugodno, zatorej so mora pri-poroCati vsakej druzini, lastnikom goatiln in kavarn. Za dokaz, da je moja objava reetna reauica, zavo-iem ae javno, da neogajajoio blego takoj nazaj vzamem in denar povrnem. Vsakdo teiaj labko brez akrbi naroci. Poii^a ae hitro proti poitnemu povsetju. Mr, UFfivcrsal-Expart-Bureau, & Low, Wien, II., Fiossgasse 2. =4- Tekocina zlata za ^ozla^evanje i popravljanje okvirov i predmotov z less, kovi, porcelana i stekla; za poarcbrevanjo vaakorsuih pred-metov s kovL Vaak clovek more z najvecjo lahkoto vaak predmet pozlatiti ali poarebriti. Cena ateklentci zlata ali srebra 1 fl. 9 poitnim pon-zetjem ali za naprej poslani denar (tudi v piaemakib markab) pri LeopoMu Epsteinu » Brnu (Koravsko). Tekocina srobra fewmaj » »>{<»<,:* aaWfc: U. jtoafeft. ^ suta; ^^bmIb,:^,,^' t &m