Gorenjska y Banka Banka * posluhom OBRESTNE MERE ZA POSOJILA AVTOHIŠA VRTAČ /jifrv Kranj (HOD vj*^ Delavska 4, Stražišže pri Kranju Audi 064/318-020 MLFAN IfflENJALNICE NEPREMIČNINE Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič I^to LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 48 - CENA 140 SIT (10 HRK) Podpredsednik vlade v Preddvoru, Šenčurju in Kranju Gorenjcem več v proračunu Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je v petek obiskal tri gorenjske občine, Preddvor, Šenčur in Kranj, kjer je z vodstvi občin in gospodarstveniki premleval aktualna vprašanja. Povabili so ga tudi v Gorenjsko mlekarno v Kranju. STRAN 1 7 Umetni minister mag. Anton Bergauer na Glasovi preji v Bohinjski Bistrici: Gorenjska pri cestah ni zapostavljena ^inister je napovedal, da bodo glavna dela pri gradnji popolne avtoceste do Nakla ■j^nčana prihodnje leto, za promet pa bo usposobljena leta 2000. Za morebitno Okončanje v prihodnjem letu pa ne dam roke v ogenj, je rekel minister. Bohinjska Bistrica, 23. junija - Zanikal • ua bi bila Gorenjska prometno /aj , —- VUH * ' \JI v i i j > r\ i i UIV1IIVU1V i.cipO" Lpt'i 1 m ^a Je /anJ° dober makadam. Gore •tog prihaja i/ državnega proračuna na 'Ojsko 2,1 milijarda tolarjev, kar je i 'merljivo z deleži drugih slovenskih regij. „'e|l)v namen je strokovna in ne politična dnja eesi, lue/ vpliva najrazličnejših lobijev, ki naj bi odločali na škodo Gorenjske. Minister je na preji, bila je že 49. v desetih letih, odgovarjal na konkretna vprašanja občinstva, med katerim je bilo kar 6 županov in dva predsednika občinskih svetov. V petkovem Gorenjskem glasu bomo it preji obširneje pisali. • J.Košnjek, slika T. Doki Kranj, torek, 23. junija 1998 Major Jože KALAN, pilot, ki je te dni leta 1991 s helikopterjem ušel iz jugoslovanske vojske k slovenskim teritorialcem Helikopter sem pripeljal, orožja vam pa ne dam Jože Kalan je danes poveljnik heli-koptrske eskadrilje 15. letalske brigade Slovenske vojske. V letalski bazi na Brniku je postavljen ukraden jugoslovanski helikopter gazela, ob njem pa plošča, na kateri je zapisano, da sta ga na slovensko stran s pogumnim dejanjem junija leta 1991 pripeljala takratni kapetan Jože Kalan in tehnik Bogomir Šuštar. Pobeg je bil začetek nastajanja letalstva Slovenske vojske. Tokrat za praznični pogovor nisem, tako kot običajno, izbral politika ali človeka, ki se tako ali drugače pojavlja v javnem življenju. Za pogovor sem zaprosil vojaka in enega od poveljnikov Slovenske vojske, letalskega majorja Jožeta Kalana, ki je v teh dneh pred sedmimi leti kot pilot takratne jugoslovanske vojske s helikopterjem gazela, v izredno nevarnih vojnih razmereh, načrtoval in izpeljal pobeg k slovenskim teritorialcem. STRAN 4, 5 Gorenjkam, Gorenjcem in vsem našim bralcem čestitamo ob dnevu državnosti Uredništvo 25 6 ob 20.30 LEE HARPER KVARTET 9.7. ob 20.30 JAZZ BRASS ^ulturojROK, gojtitfe Ana j, KŠK • itudenhki servis. Radio Kranj, Cofe galerijo Pungert R D I POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure MAKI ni »LIP d.o.o * NI'l'Rf MIČNIN SVET NEPREMIČNINE SVET R.E. d.o.o. ENOTA KRANJ v Gorenjskem glasu POJUTRJŠNJ KM, V ČETRTEK, 25. junija, ob 17. uri DOBRODELNI KONCERT: Plavi orkestar, Drinkers, Rock'rt band, California, Tomaž Domicelj in drugi v Bohinju Pod Skalco. Vstopnica: samo 1.000 blT Po treh etapah za Veliko nagrado Kranja zmaga Krkinemu kolesarju Gorazdu Štanglju STRAN 23 ISSN 0352-6666 9770352666001 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Država išče novega generalnega državnega tožilca Drobnicevo ravnanje je neprimerno Tako meni vlada, ki pa predčasne zamenjave ne bo predlagala, saj se mu letos izteka mandat. Ljubljana, 23. junija - Vlada bo ta teden povedala svojo oceno ravnanja generalnega državnega tožilca Antona Drobnica, ki je v javnosti zanikal legitimiteto 27. aprilu kot državnemu prazniku, češ da je to dan komunistične zarote in prevare, kasneje pa je dejal, da so bili partizani kriminalci. Vladno oceno je pravosodni minister Tomaž Marušič pripravil, vendar je vlada odločanje o njej prestavila na ta teden. V ministrovi oceni je zapisano, da so izjave generalnega državnega tožilca v celoti neprimerne. Vlada državnemu zboru njegove razrešitve ne bo predlagala. Jeseni se mu izteka mandat, pravosodni minister pa je v petek že objavil javni razpis za kandidiranje za to odgovorno dolžnost. Mandat traja 8 let. Razprava v državnem zboru bi bila zato brezpredmetna, povzročila bi kvečjemu dodatne politične spore. V javnosti je slišati tako stališča, da ima Anton Drobnič kot državljan pravico do javne izpovedi svojega mnenja, pa tudi stališča, da visok državni funkcionar, kar državni tožilec nedvomno je, ne sme žaljivo govoriti o državnem prazniku. Že zato je vprašljivo, ali zmore strokovno opravljati svoje delo. Bi bil Drobnič Drobnitsch Mladi liberalni demokrati so v izjavi za javnost zapisali, naj Anton Drobnič odstopi v korist prihodnosti. Zaradi svoje funkcije bi se moral izogibati javnim izjavam politične, verske in svetovnonazorske vsebine. Nosilec te funkcije bi moral s svojo osebno integriteto zagotavljati neodvisnost in nepristranskost. Anton Drobnič je prej opisano dosledno kršil. S svojimi izjavami je državljane in državljanke Republike Slovenije vnovič prepričal o njegovem izrabljanju državne funkcije za lastne politične namene in ideje, so zapisali. Kriminaliziral je partizane. To so v Zgodovini počeli tudi drugi, fašisti in nacisti, zavezniške sile pa so jih priznale kot legitimno vojsko. Anton Drobnič z delovanjem in izjavami krši zakon o državnem tožilstvu in kvalificira svoje vojaške nasprotnike izpred pol stoletja. Zanika antifašizem kot evropsko vrednoto in postavlja Slovenijo v klub držav, ki se morajo zaradi svoje fašistoidnosti zagovarjati pred svetovno demokratično javnostjo, menijo MLD. "Anton, ki bi se, če bi se uresničile njegove ideje, ideje njegovih soborcev in premaganih gospodarjev, danes pisal Drobnitsch in ne bi mogel biti slovenski generalni tožilec, ker Slovenije kot države, Slovencev in Slovenk kot naroda pa če bi bilo, naj odstopi," so zapisali S tem bo pomagal kolegom na tožilstvu, da bodo z veliko znanja in energije lahko povrnili ugled vodst\>a slovenskega tožilstva v očeh domaČe in tuje javno.su. Vlada je v oceno napisala obžalovanje, da nekateri še vedno ne znajo izražati svojih čustev tako, da ne bi žalili drugače mislečih. Anton Drobnič je dvakrat ponovil svojo sporno izjavo. Kot vsak državljan ima sicer pravico do svobode govora in javnega nastopanja, so pa te pravice omejene s pravicami drugih. Drobničeve izjave ne sodijo v današnji čas. Prizadele so veliko Slovencev, ki spoštujejo državni praznik in imajo 27. april tudi za osebni praznik. Zgodovinskih dejstev, kdo je bil v drugi svetovni vojni zmagovalec in kdo poraženec, se ne da prezreti. Anton Drobnič se mora zavedati, da opravlja zelo pomembno funkcijo, zato mora še posebej paziti na korektnost svojega izražanja. Takšne izjave ne koristijo k ugledu pravosodja, prav tako pa tudi ne k narodni spravi, je zapisano v predlogu vladne ocene ravnanja generalnega državnega tožilca Antona Drobnica. • J. Košnjek SKD OBČINSKI ODBOR SKD - KRANJ VABIMO VAS NA KRESOVANJE OB PRAZNOVANJU DNEVA DRŽAVNOSTI, KI BO V SREDO, 24. JUNIJA 1998, OB 20. URI PRI SV. JOŠTU NAD KRANJEM. PROGRAM PRIREDITVE: - ob 20. uri bo sveta maša, ki jo bo za domovino daroval župnik Lojze Grebene - ob 20.45 uri bo slavnostni govor, ki ga bo imel dr. Janez Remškar - kulturni program - ob 21.15 prižiganje kresa Socialdemokratski krščanski forum in Občinski odbor SDS Tržič Vas vljudno vabita k sv. maši za domovino ob dnevu državnosti h kapelici na planini Kofce nad Tržičem, ki bo pojutrišnjem, v četrtek 25. junija 1998 ob 10.30 uri. Mašo bo daroval tržiški dekan, g. Franc Maček. V uvodu bo ob krajšem kulturnem sporedu spregovoril predsednik SDS g. Janez Janša Prireditev bo ob vsakem vremenu. Ob vpadnici v mesto Tržič do prizorišča bodo ceste in poti označene. Priporočamo pohodniško opremo. VLJUDNO VABLJENI! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor bo zasedal do konca meseca Pri prevozniških licencah več izjem Državni zbor je sprejel dopolnjen zakon o prevozih v cestnem prometu in odpravil pomanjkljivosti, 0* katere je opozorilo ustavno sodišče. Po novem je pri licencah za prevoze v cestnem prometu več izjefl1. Ljubljana, 23. junija - Državni zbor je po skrajšanem postopku sprejel spremembe in dopolnitve zakona o prevozih v cestnem prometu. Zakon je pomemben za naše življenje. Ustavno sodišče je decembra lani odločilo, da Pravilnik o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu, načinu in postopšku njihove pridobitve, ter o načinu vodenja evidence o izdanih licencah ni skladna z zakonom o prevozih v cestnem prometu. Ker mora imeti sprememba pravilnika osnovo v zakonu, je treba ustrezno spremeniti tudi zakon. Dopolnjen zakon prinaša nekatere bistvene novosti. Tako bo moral imeti prevoz- nik kopijo licence stalno v avtomobilu, prav tako pa potni nalog z vsemi potrebnimi podatki. Strožja so tudi določila za prevozniško dejavnost na tujem. Dopolnjen zakon širi krog udeležencev, ki opravljajo prevoze v cestnem prometu, ki licenc ne potrebujejo. To so policija, vojska, reševalci, pošta, dodatno pa še gasilci, potujoče knjižnice in prevozniki športnikov na treninge in tekmovanja. Tudi predpisi glede opravljanja linijskega avtobusnega prometa so nekoliko blažji, vendar bo moral dobiti prevoznik dovoljenje ministrstva za promet in zveze in mnenje obrtne in gospodarske zbornice. Precej razprave je v Prekinitev pri brezposelnosti Državni zbor je začel drugo obravnavo predlog11 dopolnjenega zakona o zaposlovanju in zavarovanju $ primer brezposelnosti. To je zelo občutljiva tema, tudi zato> ker skuša vlada sprejeti strožja merila do brezposelni'1 oziroma pomoči za čas brezposelnosti V petek je bity razprava prekinjena in se bo predvidoma nadaljevala dan®' državnem zboru povzročil vladni predlog, ki je bil sicer sprejet, da mora prevoznik pred izdajo dovolilnice za prevoze v tujini našim organom dokazati, da ima plačane davčne obveznosti.To določilo je popolnoma novo in je prispevek k zagotavljanju fiskalne discipline. Uvedena je tudi možnost, da inšpektor ali policist lahko kaznujeta prevoznika na kraju prekrška. Državni zbor je v pfVl obravnavi sprejel predlog ^' kona o varovanju kulturi" dediščine, ki naj bi bil I mnenju mnogih eden temel! nih zakonov v državi Slovet" ji. Sedaj velja zakonodaj sprejeta še v bivši državi \& 1981. Poslanci so terjali SJ bolj enoten koncept varovani kulturne dediščine in to# določeno skrb države zanj0 • J. Košnjek Pogovor premiera in guvernerja Ljubljana, 23. junija - Delegaciji vlade, ki jo je vodil premier dr. Janez Drnovšek, v njej pa so bili tudi podpredsednik Marjan Podobnik in ministri Metod Dragonja, Mitja Gaspari, Tone Rop in dr. Marjan Senjur, in Banke Slovenije, ki jo je vodil guverner dr. France Arhar, sta obravnavali aktualne gospodarske in finančne probleme. Pobudo za sestanek je pred začetkom nove proračunske razprave dal dr. Janez Drnovšek. Cilji ekonomske politike, tudi upoštevajoč približevanje Evropski uniji,, morajo biti usklajeni, letošnja gospodarska gibanja pa so ugodnejša od napovedi, saj dosega gospodarska rast v prvem kvartalu 6 odstotkov. Zniževanje inflacije je prednostna naloga, politika nadzorovanja cen pa mora biti pregledna. Davek na dodano vrednost ne sme spodbujati inflacije. Premier je izrazil zadovoljstvo zaradi zadnjih ukrepov Banke Slovenije pri tečajni politiki. • J.K. __-1 Praznične prireditve Ljubljana, 23. junija - V počastitev praznika Dneva državnosti bo na državni ravni več prireditev. Letošnje praznovanje bo povezano tudi s praznovanjem 150. obletnice programa Zedin-jene Slovenije. Osrednja državna proslava bo v četrtek, 25. junija, na praznični dan: ob 18. uri bo slavnostna seja državnega zbora, ob 20. uri pa slovesna akademija v Cankarjevem domu. Liberalna demokracija bo pripravila svojo proslavo na Socerbu, kjer bo ob 15. uri govoril predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. V Muzeju novejše Zgodovine bo v sredo, 2* junija, ob 19. uri otvoritev razstave Slovenska dreW nost. Govorniki bodo pre' dsednik drŽave Milan Kučath ljubljanska županja Vika Potočnik in minister za kulttitt /ožef Školč, Del proslavljanj* Dneva državnosti bo trn} proslava ob 55. obletnici prl' hoda prve zavezniške vojaškf misije v glavni štab NOV tfi TOS. V nedeljo, 28. junija, <*> 11. uri bo na športnem h'W, lišču Prilozje v Beli krajih osrednja proslavitev tega dv godka. Slavnostni govorni bo predsednik države MiW Kučan. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICJ, Liberalna demokracija Jesenice Novo vodstvo Jesenice, 23. junija - LDS nasprotuje ukinjanju ginekološko - porodniškega oddelka Bolnišnice Jesenice, o čemer krožijo informacije. Na volilni seji občinskega odbora 1 iberalne demokracije Jesenice so po izteku mandata izbirali novo vodstvo in za predsednika ponovno izvolili Jožeta Resmana. Podpredsednik je Valentin Markcž, člani izvršnega odbora pa še Herman Debelak, Anton Dcž-man, Nevenka Rajhman, Mevenka Žlogar in Tomaž Žlogar. V staturani komisiji so Tomaž Žlogar, Marija Po-gačar in Marija Kalan, v nadzornem odboru pa Milan Svetlin, Neda Karha in Milan Sulc. Za sekretarko je predla gani i 'nsa Skufca. Kei krožijo vesti o začetku postopka /a ukinitev ginekološko porod niškega oddelka Bolnišnice Jesenice, so člani LDS skleni li, da bodo v občinskem svetu predlagali sklep, da se v Bolnici Jesenice ne krči dosedanji obseg dejavnosti. LDS Jesenice poudarja, da je jeseniška bolnišnica regijska in da zaradi znanega problema, ob številnih uspehih na svojem strokovnem področju, krčenje programov ne pride v poštev. • J.K. Kongres, volitve, sprava Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) bo imela v Celju volilni kongres. Tako je sklenilo vodstvo stranke, ki predlaga ustrezno spremembo statuta. Stranka naj nc bi bila odprta samo za upokojence, ampak tildi za invalide in brezposelne. Za zdaj je edini kandidat za predsednika Jože Globačnik. Za pristanek na kandidaturo so zaprosili Janeza Stanovnika in dr. Ivana Kristana, vendar je bil njun odgovor odklonilen. Združena lista socialnih demokratov je na zaključni konferenci v soboto v Portorožu končala skoraj 2 mesna trajajočo programsko konferenco, ua kateri so prevladovale gospodarske in socialne teme. Organiziranih je bilo 6 glasnih ra/prav in okrog 40 srečanj po vsej državi. Konferenca je pokazala, da se je stranka sposobna lotiti razreševanja realnih problemov in da ima svoj program, ki ga bo uresničevala, ko bo na oblasti. Združena lista ugotavlja, da so gospodarske in socialne razmere v državi slabe, da se z raznimi ukrepi pospešuje inflacija in da se slabša tudi zunanjetrgovinska bilanca. Glede sprave in potez predsednika Boruta Pahorja so v stranki različna stališča, vendar bodo dokumente, ki glede tega nastajajo v državnem /boru, vseeno obravnavali. Tudi vodstvo (svet in predsedstvo) Socialdemokratske stranke Slovenije se je sešlo v Portorožu. Priprave na jesenske lokalne volitve poteka JO normalno, ludi kar zadeva kandidate. Stranka je za koalicije pred lokalnimi volilva mi. Prednost imajo s ki' i pomladne stranke, vendar so mogoče tudi druge povezave, od primera do primera. So eialdemokrati bodo za spre jem dokumentov o narodni spravi, Če bo o njih mogoče doseči soglasje in če bo to prispevalo k politični urni v državi. rat i Slovenski krščanski defl1' podpirajo generalnoj državnega tožilca An 1% Drobnica, ki ga je predsed^ države Milan Kučan neuteM jeno napadel. V demokrati družbi ima vsak državljan P* vieo, da ob raznih drŽB^B praznikih razmišlja po Spravi ni v prid, čc posaflJB akterji nekoč nasprotni^ strani žalijo svoje bivše . sprotnike. SKD je V Mfl napisala prepričanje, dfl velika večina partizanov 19 lovala v boju proti oktip;,t I iz domoljubnih namenoj -zato zavračamo pospl°*| izjavo Drobnica, da S mi jr dokazano, ,a bolniki v starostni *kupini od 75 do HO let *°rubijo štirikrat vtČ, stQrostniki nad HO let pa °Kmkrat več sredstev za Nravstvene storitve. tala študija, kako bi lahko v tej bolnišnici odprli oddelek s 24 negovalnimi posteljami. V Sloveniji za zdaj ni izkušenj, na katere bi se lahko naslonili, niti narejenih dejanskih poizvedb o potrebah po negovalnih posteljah. S študijo, ki je v trimesečnem obdobju zajela 87 bolnikov, je višja medicinska sestra Andreja Peternelj utemeljila upravičenost odprtja negovalnega oddelka in predlagala tudi, kako naj bo organiziran, kadrovsko zaseden, financiran, kakšen prihranek utegne biti za zdravstvo, bolnikom pa bi omogočil kvalitetnejše življenje. Negovalni oddelki v bolnišnicah bi omogočili kratkotrajno podaljšano bivanje bolnikov v bolnišnicah, dokler si ti ne opomorejo toliko, da so "zreli" za vrnitev v domačo oskrbo. Če je namreč vrnitev domov prehitra in če tam ni zagotovljena ustrezna oskrba, se bolnik kaj kmalu spet lahko vrne v bolniško posteljo. Pritisk na bolnišnice se tako ne zmanjša, stroški prav tako ne, kakovosti bolnikovega življenja pa tudi ni storjena usluga. Slovenija že pozna primere negovalnih oddelkov ali samostojnih bolnišnic, ki lahko poskrbijo za bolnike v tej prehodni fazi. Žal so za bolnike dragi, saj se financirajo bodisi kot domovi starostnikov bodisi so za bolnike samoplač-niški, kar pomeni, da so nižjim socialnim slojem tekorekoč nedosegljivi. 24 postelj na negovalnem oddelku Bolnišnica na (iolniku ima 243 postelj, 70 odstotkov jih je namenjenih bolnikom s pljučnimi boleznimi. Pred leti je Golnik zmanjšal svoje zmogljivosti za 1(K) postelj, da je lahko posloval v okviru programa, ki jim ga pri/na zdravstvena zavarovalnica. Objekt s 100 posteljami je Bolnišnica Golnik Na Golniku so tudi izračunali, kolikšni so stroški negovalnega oskrbnega dne in dobili 11.059 tolarjev dnevno. Glede na to, da negovalni oskrbni dan ni obremenjen z drago diagnostiko in da je za njegovo delovanje potrebnega skoraj za tretjini manj kadra, je veliko cenejši od siceršnjega bolnišničnega oskrbnega dne, je povedala Andreja Peternelj. ostal neizkoriščen. Zaradi prevelike zasedenosti bolnišnice in ugotovitve, da bolniške postelje prepogosto zasedajo bolniki, ki ne potrebujejo več aktivnega zdravljenja, se je rodila zamisel o negovalnem oddelku. Imel bi 24 postelj, v njem bi bile bolnikom 24 ur na dan na voljo medicinske sestre (nosilni kader bodočih negovalnih oddelkov), bolničarke in drugo osebje, medtem ko bi zdravnik prihajal po potrebi. V okrilju tega oddelka bi lahko poskrbeli tudi za dnevni negovalni center, kar pomeni, da bi za konec tedna, za čas dopusta ali za primer, ko svojci zbolijo, sprejeli v nego tudi starostnike in nege potrebne ljudi, ki sicer prebivajo doma. Andreja Peternelj je v študiji prišla do nekaterih zanimivih ugotovitev. Lna takih je podatek, da kar tretjina ljudi, ki so bili odpuščeni z negovalnega oddelka, živijo doma sami. Njihova povprečna starost je 74 let. Kdo jih neguje, ko zbolijo in so nemočni, če nimajo v bližini nikogar od svojih? Takega vprašanja raziskava sicer ne postavlja, je pa dovolj jasen namig, da je za takšne bolnike dostop do bolniške postelje na negovalnem Študija je zajela 87 bolnikov, katerih povprečna starost je bila 71 let, le četrtina med njimi je bila mlajša od 65 let. Več kot dve tretjini jih je bilo na Golnik sprejetih zaradi pljučnih bolezni. Povpeč-na ležalna doba izbranih bolnikov je bila v času celotnega zdravljenja 21, S dni. Skupno število oskrbnih dni je bilo V7,» v povprečno letalno dobo 10,4 dni. V treh mesecih, kolikor so študijsko spremljali te 'bolnike, so se oskrbni dnevi opazno zmanjšali. oddelku še tembolj potreben. Z negovalnega oddelka so največ bolnikov odpustili neposredno v domačo oskrbo, manj kot 7 odstotkov jih je bilo premeščenih v domsko varstvo, manj kot desetina jih je umrlo in samo 2 odstotka jih je bilo treba premestiti nazaj v "aktivni" del bolnišnice. Najpogostejši vzrok, da so bili sprejeti v negovalni oddelek, je bila potreba po nadaljnji zdravstveni negi (kar 45 odstotkov bolnikov), manj kot tretjina jih je potrebovala poleg nege tudi rehabilitacijo, dobra desetina pa zdravstve-novzgojne programe in rehabilitacijo (na Golniku je to denimo šola za zdravljenje s kisikom na bolnikovem domu). Pri nekaterih bolnikih pa so poleg ostalega sprejem pogojevali tudi socialni vzroki. Pri oceni, kakšno zdravstveno nego potrebujejo posamezni bolniki in koliko časa naj traja, pa so bolnike razvrstili v tri kategorije. V prvih dveh so takšni, ki jim s podaljšanjem zdravstvene nege izboljšajo stanje, pa tudi kakovost življenja, v tretji pa taki, ki jih je moč negovalno stabilizirati do te mere, da so sposobni za dolgotrajnejše negovalne oddelke ah druge oblike organizirane pomoči. V primerjavi z domovi za starostnike, kjer sta starim ljudem bivanje in nega zagotovljeni takorekoč dosmrtno, je bivanje na negovalnem oddelku časovno omejeno in traja največ tri mesece. Neutemeljeni so torej predsodki, da gre pri negovalnih bolnišnicah za hiralnice ali hospice. kjer bolniki čakajo le še na smrt. Na tujem, kjer imajo s lemi oddelki žc dolgoletne i/k usnje (Američani več kot tridesetletne), so že davno ustanovili mrežo različnih ravni negovalnih bolnišnic, domske oskrbe in pomoči na bolnikovem domu. Sestre kot advokati svojih bolnikov Ko bolnik v bolnišnici ni več deležen medicinskih posegov in aktivnega zdravljenja, temveč potreben le še nege, ga kaj kmalu odpustijo v domačo oskrbo. Svojci pa so pogosto nemočni, ne le zato, ker ne morejo biti ves čas ob bolniku, dokler okreva, temveč praviloma niso vešči nege in bi jo raje prepustili strokovnim rokam. Prav zato je tudi veliko povpraševanje za namestitev v domove upokojencev, kjer pa je treba čakati leto, dve, tri. Čakajoč na posteljo že marsikdo umre, domovi starostnikov, pred desetletji namenjeni pretežno zdravim in čilim starim ljudem, pa se sami domala spreminjajo v negovalne bolnišnice. Zakaj bi bolniki ne bili raje tovrstne nege deležni v bolnišnicah, se sprašujejo sestre, ki so se v prizadevanju za negovalne oddelke v bolnišnicah izkazale kot pravcati advokati svojih varovancev. Toda preden jih bodo začeli ustanavljati v večjem obsegu, bo treba razčistiti osnovno vprašanje: iz katerih virov bodo črpali denar zanje? Sedanje negovalne bolnišnice namreč delujejo kot samoplačniške. Slišali smo denimo, da v Sežani za oskrbni dan zaračunajo od šest do sedem tisočakov, celjska bolnišnica pa svoj negovalni oddelek trži po devet tisočakov. Sestre, organizirane v Zbornici zdravstvene nege, se bodo potegovale za takšno spremembo zakonodaje, ki bo za negovalne oddelke zagotavljala sredstva zdravstvene zavar-ovalnice, s spremembo pokojninske zakonodaje tudi del sredstev iz tega vira, morda tudi iz socialnega skrbstva, o čemer se bosta vsekakor morali sporazumeti dve resorni ministrstvi. Del denarja bi še vedno prispevali bolniki sami, nemara ni ga lahko pokrili tudi z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. • D.Z.ŽIebir GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Ta vikend so imeli delavci AMZS po gorenjskih cestah kar precej intervencij, saj so nam v kranjski bazi povedali, da so odpeljali 20 zalete-nih vozil, 8-krat pa so vozila popravili na krajih, kjer so se pokvarila. GASILCI Tudi gasilci v minulih dneh niso počivali. Kranjski so še v četrtek nudili požar -no-varnostno spremstvo ob varjenju na strehi bencinske črpalke v Voklem, v petek so sedem ur s prenosnimi motornimi črpalkami prečrpa-vali vodo iz zimskega v letni bazem, v nedeljo ponoči so pomagali po hudi prometni nesreči, ki se je pripetila na Jeprci, in sicer so poleg drugega vozilo postavili na kolesa ter s tem preprečili iztek goriva. Že prej, ob 21.30 uri. je prišlo še do ene nesreče, ko je voznik osebnega avtomobila izgubil nadzor nad vozilom in se je zaletel v debelo drevo. To se je pripetilo na Bregu ob Savi, kranjski gasilci so ponesrečencu pomagali priti iz vozila, nudili razsvetljavo in vozilo povlekli v bližino ceste, da so ga delavci AMZS lahko odpeljali. Včeraj zgodaj zjutraj, ob 3.10, je prišlo do požara v Aquasavi, ki ga je pogasilo 8 kranjskih gasilcev. Poleg tega pa redno 2-krat na dan polivajo še cesto ob gradbenih delih v Stražišču. Dežurni iz Gasilske zveze Skofja Loka so pogasili električni drog, ki se je ponovno vžgal v Pevnem. Odpirali so še vrata v osebni avtomobil v Frankovem naselju, ker je lastnica ključ zaklenila v avto. Jeseniški gasilci so postavili gasilsko stražo na liniji GPL na Beli, kjer so vršili remont, imeli so tehnično intervencijo na nasipu železarne, od koder so odstranili "neeksplodirano ubojno sredstvo", ter opravili prevoz poškodovanca z rešilnim avtomobilom iz ad-justaže 2400 na Javorniku v zdravstveni dom. NOVOROJENČKI Od petka do danes se je v Kranju rodilo 15 otrok, od tega 7 dečkov in 8 deklic. Najlažji deček je tehtal 2.730. najtežja deklica pa 4.150 gramov. Na Jesenicah sta se tokrat rodila 2 dečka in 2 deklici, najtežji deček je tehtal 4.020, najlažji pa 3.650 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurgiji 187 urgentnih primerov, na internem oddelku 51, na pedia-triji 25 in na ginekologiji 10. TURIZEM Na Bledu imajo zasede* nost hotelov 50-odstotno, prihod večjega števila gostov pričakujejo v teh dneh, temperatura Blejskega jezera je bila konec tedna 21,5 stopinj Celzija. V Bohinju so imeli čez konec tedna stanje glede števila gostov podobno kot lani v tem času, hoteli so zasedeni 45-odstotno. Gostje so v glavnem tuji. temperatura jezera na je 17 stopinj Celzija. Na Sobcti imajo trenutno 150 gostov, vsi so tujci. Temperatura jezera je 19 stopinj Celzija._ /pohištvo, bela tehnika, ^ortopedske vzmetnice 1 TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 ŽUPANI O DNEVU DRŽAVNOSTI Stanislav Žagar, župan občine Medvode Pozabljamo na zastave "Mislim, da je dan državnosti tako pomemben praznik, da bi ga lahko praznovali dva dneva. Moti me tudi, da ga ljudje nekako niso vzeli za svojega. Kur nekako pozabljamo, da je to državni praznik, ki naj bi ga obeležili tudi simbolično z zastavami. Nena-zandje smo Slovenci po štiri tisoč letih dočakali želeno samostojnost. To je naš veliki praznik. Bojim pa se, da ta država ne bi izgubila svoje samostojnosti. Treba se je namreč nenehno potrjevati, vendar ne način in kot se danes to dogaja." Anton Kokalj, lupan občine Vodice Ne zavedamo se, kaj smo dobili "Dnevu državnosti moramo priznati in dati bistveno večji potuiarek. Še vedno se namreč ne zavedamo, kaj smo dobili tistega dne. Želim si, da to našo državo, ki smo jeo nenazadnje dokaj lahko dobili, tudi tako lahko zapravili. V občini pa bomo proslavili dan državnosti v sredo zvečer ob 21. uri, ko bo slavnostni govornik pred cerkvijo v Vodicah Ivan Oman." Vladimir^ Čeme, lupan radovljiške občine: Vsa pričakovanja se niso uresničila "Vesel sem, da smo se osamosvojili in oblikovali svojo državo, v kateri tokrat praznujemo že sedmo obletnico državnosti, hkrati pa moram priznati, da se moja pričakovanja v tem času niso povsem uresničila. Ob vseh težavah, ki nas spremljajo, sem vendarle pričakoval, da bomo dosegli več. To ne velja samo za gospodarstvo, socialno varstvo in ostala področja, ampak tudi za lokalno samoupravo, ki ob močni centralizaciji Zgublja na pomenu, postaja draga in odvisna od birokratov. Ob tem, ko so nekatere človeške in družbene vrednote poteptane, je temelj naše "nesreče" v tem, da je vse dovoljeno, kar ni prepovedano. Nekateri to s pridom izkoriščajo. Razvijamo se v brutalno kapitalistično družbo, kar ni dobro in kar bomo v prihodnosti morali popraviti" Franc Kramar, lupan bohinjske občine: Mlade ne samo kritizirati Zdi se mi pametno, da se je država odločila zu reformo lokalne samouprave. Nove občmc so v treh letih in pol, kolikor časa ie delujejo, glede na finančne možnosti veliko naredile; upam si trditi, da precej več, kot je država, ki se še vedno preveč ukvarja s preteklostjo, premalo pa s sedanjostjo, prihodnostjo ter $ položajem in perspektivami mladih. Samo kritiziranje mladih je neodgovorno, če jim hkrati nismo pripravljeni ustvarjati pogojev za zdravo življenje. V Bohinju nam ni Škoda denarja za kulturo m šport, ki sta lahko alternativa zasvojenosti mladih Z drogami in alkoholom. Na to želimo opozoriti tudi ob dnevu državnosti, ko bomo odprli t.i. skute park za roliimc in pripravili dobrodelni koncert Za šport - proti droei Dr. Bolidar Brudar, lupan občine Jesenice Na mladih je prihodnost "Junij 1991 je že tako oddaljen, pa vendar tako blizu. Oddaljen zato, ker smo se. že navadili na svojo državo, na zastavo, na denar, kot da je tako vedno bilo. Blizu pa nam je čas, ko smo se navduševali nad demokratično ureditvijo, kjer i i bodo nove politične stranke v : JOL parlamentu edine krojile nate f^a^TE A tivljenje ^» m Jumja se je začel proces H AH K demokratizacije naše družbe. |k ipJH j Zdaj tu hitro napreduje, \e sj>ot ■^^^^ ika, doživlja nekme voilu jega kapitalizma 30-tih let, pa vendar se nezadržno usmerja v novo družbo, da bo z ostalimi evropskimi narodi, ki jih niso obremenjevale ideje komunizma, enakovredno stopila v 21. stoletje. Za to se moramo potruditi vsi slovenski državljani. Major Jože KALAN, pilot, ki je te dni leta 1991 s helikopterjem Helikopter sem pripeljal Jože Kalan je danes poveljnik helikoptrske eskadrilje 15. letalske brigade Slovenske vojsi ob njem pa plošča, na kateri je zapisano, da sta ga na slovensko stran s pogum Pobeg je bil začetek nastajs Tokrat za praznični pogovor nisem, tako kot običajno, izbral politika ali človeka, ki se tako ali drugače pojavlja v javnem življenju. Za pogovor sem zaprosil vojaka in enega od poveljnikov Slovenske vojske, letalskega majorja Jožeta Kalana, ki je v teh dneh pred sedmimi leti kot pilot takratne jugoslovanske vojske s helikopterjem gazela, v izredno nevarnih vojnih razmereh, načrtoval in izpeljal pobeg k slovenskim teritorialcem. Uspešna in tvegana izpeljava načrta, saj na zemlji nihče ni vedel, kdo je v helikopterju, ali Slovenec ali kdo drug, in bi ga lahko brez večjih težav sklatili na tla, je dodatno vplivala na pogum slovenskih teritorialcev in policistov, obenem pa pospešila prestopanje Slovencev, častnikov v Jugoslovanski armadi, na stran svojega naroda. Za Kalanov in Šuštarjev pobeg se je hitro zvedelo po takratni državi, tudi v sicer razpadajoči, vendar še vedno strogo nadzorovani vojski. Kalanu in tehniku Šuštarju pri-tiče naziv prvoborcev slovenske osamosvojitvene vojne, saj se imata za kaj potrkati po prsih. Jože, ali Joža. za kar mu je čisto vseeno, je na pol Gorenje. Oče je z Zasipa pri Bledu. Družina je živela v Trbovljah, kjer se je Jože rodil in preživljal mladost. Končal je Srednjo kemično tehnično Šolo v Ljubljani, kamor segajo tudi začetki njegovega letenja na jadralnih in motornih letalih. Leta 1972 je odšel v šolo za rezervne častnike letalstva, ki jo je uspešno končal. Do leta 1978 je bil izmenovodja v Usnjarni Šmartno, torej v svojem osnovnem poklicu, potem pa je na osnovi pogodbe z Jugoslovansko ljudsko armado začel delati kot vojaški pilot, učitelj letenja. Do 28. junija leta 1991. Helikopter, nekaj novega Pilot je bil in je še poklic posebne vrste. Mnogi fantje so in še sanjajo o njem. Ste bili tudi vi taki? "Želja po letenju se je porodila nekje v srednji Šoli. Sošolec iz osnovne šole je šel na letalsko gimnazijo v Mostar in med počitnicami je pripovedoval o lepotah in skrivnostih letenja. To je bil Borivoj Bivic, kasnejši vodja akrobatske skupine Leteče zvezde Jugoslovanske armade. Razmišljati sem začel, da bi tudi sam letel. Sprva sem hotel tudi sam iti v Mostar, vendar so se pojavili nekateri razlogi, da sem začel leteti v ljubljanskem aeroklubu." Vam je doma kdo branil, da nikar, da je nevarno, da se boste ubili? "Mama ni vedela, da letim tudi z motornim letalom. To sem delal na svojo pest. Stara mama pa je bila na tekočem in mi je za šolanje tudi posodila denar. Letenje na motornih letalih je bil tudi pogoj za sprejem v Šolo za rezervne letalske častnike. Šolo sem naredil in leta 1978 sem se pogodbeno aktiviral kot vojaški pilot učitelj letenja Jugoslovanske armade. Do leta 1W4 sem bil tukaj na Brniku kot učitelj letenja na lahkih bojnih propelerskih letalih, ki so včasih veliko letela nad Slovenijo. Leta 1984 je bila ta eskadrilja ukinjena. Šel sem v Mostar na prešolanje za pilota helikopterja gazela in se vrnil na Brnik." Večkrat sem /v slišal, da je prešolanje za letenje na helikopterjih zelo zahtevno. "Prešolanje je tako kot vsako drugo. Če želiš, mora uspeti. Letenje ni neka posebna umetnost, čeprav nihče ni rojen kot pilot. Človek je ustvarjen za hojo po zemlji, za letenje pa so narejene ptice. Se je pač treba naučiti. Med letalom in helikopterjem je razlika. Jaz sem pred prešolanjem letel na vojaških motornih letalih, zato helikopterjev nisem tako dobro poznal. Morda je bilo zaradi tega na začetku nekaj nezaupanja. V letalu sediš v kabini in vidiš krila, ki te nosijo, v helikopterju pa sediš v kabini in visiš na neki osi po rotorjem, ki vse skupaj drži v /raku. Začetno nezaupanje je bilo zaradi nepoznavanja helikopterja. Med šolanjem ■troj spoznavaš in pridobivaš zaupanje. Sedaj /a noben denar ne grem več nazaj na letalo." Sramotno ukradeni kragulji Kdaj ste zaznali, da se odnos do Slovencev tudi v vojski spreminja, da postajate sumljivi. Ste kot vojak, profesionalec, čutili, da se politični spori v državi prenašajo tudi v armado? "Napetosti so naraščale, z njimi pa tudi nezaupanje do Slovencev. Tukaj na Brniku, v starem vojaškem poslopju, nas je bilo 14 častnikov in podčastnikov. Jaz sem bil pilot kapetan oziroma stotnik po naše. V pogovorih je bilo čutiti napetosti. Imeli smo tri pisarne. V eni smo se zbirali Slovenci: pokojni poveljnik Mrlak, Urlep, Šuštar in jaz, v drugi pisarni so se zbirali Srbi, tretja pa je bila nekakšna mednarodna, v kateri smo se dobivali vsi. V pisarni sem delal skupaj kot edini Slovenec z enim Makedoncem in tremi Srbi. Debata v pisarni je utihnila, ko so slišali, da prihajam. Prav tako so nas postrani gledali, če smo brali Slovenske časopise, mene pa še posebej, ker sem obiočajno prebiral Mladino. Nihče nam sicer naravnost ni rekel, da smo sumljivi in da nas nadzorujejo, vendai se je to čutilo. Oni so imeli svojo politiko in so jo uresničevali, pa ne šele od leta 1988 ali 1989 dalje, ampak mnogo prej. Ko sem se leta 1978 aktiviral, smo trije Slovenci prosili za sprejem v trenažno eskadriljo propeleis kih kraguljev na Brniku. Sprejeta sta bila dva Srba, mi pa smo bili zavrnjeni." Postavljeni ste bili v težak položuj. Po eni strani vas je na vojsko vezala prisega. Če bi jo prelomili, se upirali in celo dezertirali, kar ste kasneje storili, bi vas hudo kaznovali, če ne ustrelili. Po drugi strani pa vas je vezala visoka slovenska narodna zavest. Ste slutili, da bo vojna? "Vsa leta so nas pumpali, da sum ljudska vojska, namenjena zaščiti dr/a\c pred zunanjim sovražnikom, ki svojega orožja ne bo nikdar uperila /opci s\oj narod. Dejstva so bila žal drugačna. Prav tako nisem mogel razumeti, da kot častnik nisem smel potovati v tujino. Če bi hotel karkoli izdajati, bi to lahko storil tudi doma. Sklepam, da so nam tujino prepovedali zato, da ne bi videli, kako je zunaj boljše. Bivša država je bila socialno, vsaj za malega človeka, dobro urejena. Piloti so dobivali stanovanja, čeprav sem ga ja/ dobil šele po 11 letih in po devetih selitvah med Ljubljano, Trbovljami in Kranjem. Naši mladi piloti sedaj nimajo možnosti, da bi po šoli dobili stanovanje. Mislim, da smo takrat Slovenci pošteno in pravočasno povedali, da bomo naredili svojo vojsko in da ne bomo nikogar z marš ven podili iz. svoje države. Tri leta naj bi trajalo razdruževanje. Reakcija zveznih oblasti |e bila moba in juniju leta llWI so se stvari /ačele /aosti..-. ,n tudi v vojski. Tu v bližini so začeli sknvati oklepne transporterje. Teritorialni ,u bijjj nas čudne stvari. S pokojnim Mrla^ obrambi so pobirali orožje. To so Šuštarjem in Urlepom smo se pogova2 o možnih posledicah. Zaradi varnosti se običajno pogovarjali zunaj prp?1^ Kako drugače povezani nismo bili * sem pa iskal informacije, kaj se zunaj. Žena je delala na letališču, nat% v Adriji in mi je lahko marsikaj P°ve^J Zelo dobre odnose sem imel s so*?, tukaj na Brniku, s policijsko lett enoto. Takrat sem bil večkrat tam danes. Leteti smo morali na najraZH izvidniške naloge, tudi nad Kofl^ Reko, kjer je Slovenija že urila ^ enote. S poveljnikom Mrlakom sva^, dogovorjena: če sva kaj videla, ^ videla. Teden pred začetkom vojn« m bil poslan v izvidnico nad Reko. Z izgovorom, da grem v hranilnico po denar, sem šel pred p0'. j v letalsko policijsko enoto in poveda^ moram dol in daj naj tja pošljejo ustr opozorilo." ■ Ko sem se pripravljal na ta pog°v°^ brskal po časnikih iz tistega ^s8'ie|| zasledil še en dogodek: kraj0 J slovenske Teritorialne obrambe t v kega letališča. Se tega ni dalo prep "Vse bil takrat na visokem položaj ialni obrambi Slovenije. Vžgal j ■ skupai je omogočil SlovenCC'.^ U na visokem položaju v \c ^ ....rambi Slovenije. Vžgal je n»°J na batnih letalih kragulj in jih segr^'j*! da so jih lahko piloti iz. Beogra^ Titograda ukradli. Mi o tem nistn^j obveščeni. Začudeni smo gledali, ^a . kontrola letenja, verjetno tudi P°v^3 jugoslovansko vojsko in načrtovale^ bega letal, zadržala Adriino letal"- M sicer moralo \/leteti, da sta lahko P^*' helikopterja z. oboroženimi piloti. ^ skočili v letala In vzleteli. Akcija H po vojaški plati perfektna, za P01'.:^ smo, tla so takiat nekateri gospod^ letališču \ Cerkljah ob Krki )\. nazdravljali uspeli akciji. Nam tuKpjJ je bilo vse jasno. Vedeli smo. ^Jjj| ura. Slovenski vojski je bila žal s P0^1 Slovencev ukradena slovenska es*^| da bi bili v primeru vojne v ,^ nemočni. Če bi takrat imeli ta le,an bilo lepo kot ne vem kaj. Čeprav so , iiiii i i.iii 11 v wi * in bi imeli same probit:tiW mskega vojnega letalstva ukradeni u mih kragni nekateri na visokih položajih lrduf'1™ temi starimi letali ne bi kaj r pomagali i drži. Slove bilo treba graditi na ampak na za boj sposobnih ^ letala so bila res zastarela, vendar .™ vzdrževana in na njih so *e rjjjjj teritorialci redno usposabljali. S sem sam za vajo zmetal nc vem j ? bomb, ne vem kolikokrat str* IJ raketiral I/ sedanjih letal pa sc* vrgli niti ene bombe. \tidiiljc\ anji "(l 12 jugoslovanske vojske k slovenskim teritorialcem V • orožja vam pa ne dam y letalski bazi na Brniku je postavljen ukraden jugoslovanski helikopter gazela, lajanjem junija leta 1991 pripeljala takratni kapetan Jože Kalan in tehnik Bogomir Šuštar. fetalstva Slovenske vojske. ^eg z mariborske vojašnice Vedeli ste, koliko je ura. Potem ste ušli, L..uPaJ s helikopterjem, na katerem je Ua rdeča zvezda. Zaradi nje bi vas lahko ^belili. Tako kot vašega poveljnika in Pttjatelja Antona Mrlaka v Rožni dolini v pijani. Tri dni pred začetkom vojne smo bili P°slani zaradi nevarnosti obkolitve Brni-Ia v šentviško vojašnico, kjer je bila nova aza. v §entvidu sem 21. junija dobil ,a ?go za polet v Maribor, kjer naj bi bil s »^ikopterjem na voljo generalu Deliču. J^Je so se mi naježili, saj o generalu 2 Cu Deliču niso krožile ravno prijetne Jodbe. V posadki sva bila s tehnikom ^starjem, ki je sedaj že v pokoju. V _ evniku imam zapisano, da sem letel ad Ormožem in to tik pred streljanjem I* mostu, nad Mursko Soboto, nad y.'CovJem in tik ob avstrijski meji, nad s efn in Libeličami. Na karavli Sunjak Y^ Pobral ranjenca. Povsod je pokalo in sem, da se je začela resnična vojna je zvenijo. Ker sem imel v helikopterju dva visoka oficirja, kasneje sem plovil, da je bil eden Slovenec, je bil ^8 nemogoč. S Šuštarjem nisva niko-r zaupala tudi če so bili Slovenci. Jutri tu/aVa uiti, je menil Šuštar. To sem imel tel1 S,ai^ v na^rtu' zlasti ker sva zvečer na ^j^'ziji videla, da je bil eden od $] V^opterjev sestreljen nad Ljubljano, ju, sem, da je bil mnrHa « nipm 'nak. Naslednji dan, 2 morda v njem djjT*' ^asieanji aan, 28. junij, je zadnji arrn m°Je8a službovanja v Jugoslovanski .'nadi. Ta dan sem v knjigo še pisal v Jfiziku "nam knjigo še pisal m po pravilih te vojske, potem pa ežil samo slovensko. Zapisan Golf XatmJ' P°let: Maribor - Rogla belit ^em Je °^c'r za zvezo> tudi pilot °Pterja, doma iz Zagreba, omenil tost desanta na mariborsko letališče. Oficir iz vojašnice je nekaj vpil po radiu, vendar ga je Šuštar izključil. Letela sva v najprimernejšo smer, proti Avstriji. Smer proti Ljubljani je bila dobro branjena, proti vzhodu ali proti Hrvaški se nisem imel kje skriti, zato so bili hribi edina rešitev. Najraje bi letel proti Zasavju, kjer okoliške hribe najbolj poznam. Pred avstrijsko mejo sva obrnila proti Pohorju in pristala na Rogli. Vključila sva radio. Hotela sva preveriti, ali naju še kličejo ali celo lovijo. Na Rogli sva srečala domačina in ga prosila, naj pove policiji in teritorialni obrambi, da beživa. Rogla se nama ni zdela varna. Sem hodijo ljudje iz različnih koncev Jugoslavije in kaj lahko bi kdo javil, da sva tukaj. Odletela sva na Golte. Najprej sva zahtevala telefon. Družini je bilo treba opozoriti, naj se umakneta. Lahko bi naju izsiljevali. Kasneje so povedali, da me je vojaška policija čakala pred stanovanjem. Na Golteh smo helikopter skrili, policija, ki je prišla po naju, pa je zahtevala izročitev najinega osebnega orožja. Bila sva namreč oborožena. Ne fantje, sem rekel. Pripeljal sem vam helikopter, orožja vam pa ne dam. To je moje osebno orožje." Z mehanikom sta imela srečo. Vašega poveljnika in prijatelja Mrlaka so sestrelili. Ali niso vedeli, da je on v helikopterju in da je imel tudi namen zbežati na slovensko stran? "On je bil naš vodja. Pravijo, da koordinacija ni dobro potekala. Na Brniku smo imeli tri gazele: dve sva vozila Slovenca, tretjo pa naš šef, Srb. Šele kasneje je psihično breme velikega tveganja prišlo za menoj. Zelo enostavno bi naju bilo sestreliti." So za vami razpisali tiralico? Morate biti še danes previdni, da vam kdo ne sledi, da bi se maščeval? K nI «—•«■—— ^ cfo nj an i" ukradena gazela. Razstavljena je v letalski bazi na Brniku. Skoda, inten ,rta zaščitne vojaške barve, v katero so jo naskrivoma prebarvali in jo ovali Velenje. Po popravilu v Nemčiji je ta gazela letela še do leta 1995. ta č|~. . etjc. , >nic terjj DCsan.tu lahko poškodovani helikop Qvjra[nstaJali v vojašnici, najin pa bi jih dovolj 'Sc-m lU()siI nadrejenega častnika za P^fterili •* /a Plem'lc najine gazele na Jem SvncJ5e >n varnejše mesto. S Šuštar-Mt4cij* SC delala' kot t,a iSčeva primerno fobri \ .v usnici pa sva iskala kraj. rjc o xna) hi vodil desantne helikop-* j* Šuštarjem sva imela gazelo v he'mi'aC] m s pretvezo, da bi ob morebit- postavila helikopter in od vbeo 1 1e lahko s polno brzino pognala k gaVSeJ- 08raj-e' Vede,a sva> da imava S'0ven„i/ Zvezdo in da so zunaj vojašnice naju s,Skl vojaki, ki bi lahko streljali in Miiih ''• Vedela sva tudi, da je to ena Najav- pnloznosti za beg in da se l Itko U V neg°tovost, v kateri nama je e|>k(m, da nak,»njena ali ne. Šla sva v Nto\fr" VklP'čil sem radio in nadreje-f^bulaj01"0281' cla bom parkiral pred hano ^e i1'1 tam nc D(> Prosto|a- Pa Nn0 ,C,|t'- V redu, se je nlasil odt-ovor. S °8raje v,lros,i° sem pognal gazelo preko «1 nc ^e Vem, ali je kdo streljal na naju "rejšnji dan so streljali name "Govorili so, da so me iskali, da je bila razpisana neka tiralica. Piloti so dobili nalogo, da helikopter številka 660 sklatijo. To so mi kasneje povedali piloti, ki so prestopili na našo stran. Nihče mi ni povedal, kako je s tem sedaj. Dogajajo pa se tudi neverjetne reči. Pred dvema letoma me je iz Banjaluke poklical nekdanji vojaški kolega, da bi malo popričala. To bi bilo še vse v redu, Če ne bi bil to človek, ki se je je leta 1991 ponujal, da me najde, ker je vedel za moj vikend." Z vašimi nekdanjimi vojnimi tovariši nimate nobenih stikov. Ali morda veste, kje so sedaj? "Ne vem. Veliko Slovencev je sedaj v letalski brigadi na Brniku. Za ostale pa ne vem." Dezertirali ste, vendar k slovenski vojski in ne v tujino, kot je storil neki Hrvat z migom, ki je pristal v Celovcu. "LabJGO bi letel ven. Minuto do meje sem bil. Vendar, zakaj. Helikopter bi izročili nazaj jugoslovanski vojski, tako pa je ostal naš. Jaz nisem verjel, da bo vojna trajala samo deset dni. Računal sem na leta. Slovenci bi se branili po hribih in dolinah ter na koncu zmagali. Jugoslovanska vojska nas ne bi mogla premagati. Samo veliko škode bi lahko naredila. Ko sem jaz ušel, je bilo še precej Slovencev po letalskih enotah v Jugoslaviji. Še isti dan so vsi zvedeli, da je neki Slovenec dezertiral s helikopterjem. To je izredno pozitivno vplivalo na njihovo moralo. Mislim, da bi s to gazelo z rdečo zvezdo lahko marsikaj storili in ob dobri koordinaciji nepričakovano kaj doli vrgli. To je bil zelo dober francoski helikopter, izdelan v Mostarju." Moja naloga je izvršitev ukaza Kako gledate danes, sedem let kasneje, na osamosvojitveno vojno, katere prvoborec ste? Mnogi vam enaki so razočarani zaradi kasnejšega odnosa do te vojne in njenih udeležencev. Ste tudi vi razočarani? "Danes, sedem let kasneje, lahko trezneje razmišljam o teh dogodkih. Takrat nisem pričakoval, da bo vojna trajala deset dni, ampak nekaj let. Prav tako nisem bil prepričan, da bom preživel. Smrt ali ujetništvo me ne bi presenetila. Takrat je bil sin star poldrugo leto, danes pa je devet let. Sem si pa večkrat rekel in to ponavljam: žena in otrok bosta lahko vedno pogledala v oči vsakemu Slovencu, če bi padel, saj bi na pravi strani. To je bil moj moto. Sploh pa nisem razočaran. Sem ponosen slovenski vojak, čeprav se stvari vedno niso razvijale tako, kot bi se lahko oziroma bi se morale." Vas kot profesionalnega vojaka jezi, da se v javnosti razrešujejo razne afere, objavljajo ta in ona pisma in zaupni dokumenti. Se vam zdi, da je takšno ravnanje vojaško, zrelo? "Morda to, kar se dogaja sedaj, ni najbolj prav. Vendar to ni moja stvar. Meni ni treba razmišljati, kaj delajo nadrejeni. Moja naloga je, da je ukaz izvršen. Če ga ne morem, moram povedati razloge. Jaz se ukvarjam s praktičnimi stvarmi. Šolati moramo svoje pilote. Vendar morajo mladi piloti leteti in nabirati izkušnje. To je zaradi različnih omejitev težko." Letite tudi v Bosno, v okviru SFOR. "Jaz sem se sodelovanju v tej akciji, ki je na prostovoljni osnovi, odpovedal. Zadeve zaradi mojega pobega še niso razčiščene. Sicer pa imam kot poveljnik veliko dela tukaj. Skrebeti moram za redno delo in za šolanje mladih pilotov in za uresničevanje nekaterih dodatnih nalog kot so prenos tovora, sodelovanje pri reševalnih akcijah in gašenje požarov. Letenje v Bosni je težaško delo. Posadka mora po sprejemu naloge urediti vse za polet. Leteti morajo tudi po 6 ali 7 ur dnevno. Fantje se vračajo strašansko utrujeni. Od njih ne morem zahtevati, da delajo še tukaj. Nekaj nas v SFORJU ne sodeluje in imamo zato več dela doma." Vam je šlo že kdaj za življenje. Vsak pilot je vsaj enkrat v življenju na preizkušnji. "Imel sem nesrečo, sicer po moji krivdi, ki se je srečno končala. Mlajši sem bil in bolj živahen. Ko si mlad, letiš nizko in hitro, v zrelejših letih pa nekoliko višje in bolj varno. Ko pride družina, je odgovornost večja. Saj vendar delamo za družino in otroke. Doma te čakajo in moraš priti." Kje najraje letite? "Povsod rad letim, vendar najraje v hribih. Tako lepi so ti naši hribi. Letel sem že v Avstriji, Nemčiji, Kanadi, v Koloradu in Texasu. Usšposabljali smo se že za pristanke celo na večjih višinah kot so naši hribi, vendar takšnih gora, kot so naše, ni nikjer. Moja največja želja in užitek pa je sodelovanje v reševalnih akcijah Gorske reševalne službe." • Jože Košnjek, slike Tina Doki ŽUPANI O DNEVU DRŽAVNOSTI Franc Čebul j, lupan občine Cerklje Praznujmo dostojanstveno "Dan slovenske državnosti je zame osebno velik praznik. Pomeni mi dan slovenskega naroda, na katerega bi moral biti ponosen vsak pravi Slovenec. V naši občini ga bomo zato ponosno in dostojanstveno proslavili. Praznovanje ob dnevu državnosti pripravljamo občina Cerklje, vaška skupnost Vele-sovo in gasilci iz Velesovega. Na praznični dan bomo namreč odprli obnovljeno cesto Cerklje - Velesovo, kar bomo pospremili s sprevodom konjenikov, godbo na pihala in kulturnim programom, ki ga pripravlja KUD Pod lipo iz Adergasa. Naj tem mislim ob prazniku dodam še čestitko vsem občanom naše občine in ostalim državljanom Slovenije." Franc Kern, lupan občine Šenčur Bodimo ponosni na svoje vrline "Ponosni smo lahko, da praznujemo dan slovenske državnosti. Tudi v naši občini ga bomo slavili svečano, kot mu pritiče: s krajani Vogelj smo se dogovorili, da bo na predvečer praznika v tej vasi kres, kulturniki bodo pripravili lep program, kamor so vabljeni vsi občani občine Šenčur, zatem pa bo zabava. Ugotavljam pa, da je med nami včasih čutiti premalo državljanske drle, premalo spoštovanja do države in državljanov. Pričakoval bi več pohvalnih in spodbudnih besed o naši državi in manj kritike ali celo pranja umazanega perila. Sicer pa Slovence odlikuje več vrlin, ponos, pokončnost, poštenost, delavnost, na kar smo, kakor na našo državo, lahko zares ponosni." Pavel Rupar, lupan občine Tržič Država je podobna človeku "Ta drŽava je podobna Človeku, ki ima enkratno oblikovano telo in dušo. Ljudem smo sami določili polnoletnost, samostojnost države pa je prišla spontano, po stoletnem čakanju. Žal imam občutek, da samostojnost - in z njo telo in dušo države - počasi zapravljamo. Vsi skupaj bi morali storiti veliko več, da bi to ohranili Morda sem tudi sam premalo naredil, a v položaju opozicije je včasih težko uveljaviti celo dobre ideje. Podobne razmere krojijo dogajanja na lokalni ravni. Zato ob tem prazniku nimam občutka polnega zadovoljstva. Tudi praznovanje nas preveč strankarsko ločuje, namesto da bi nas združevalo. Zato si želim, da hi naslednji prazniki prinesli več veselja in sloinosti. Jole Bogataj, lupan občine Gorenja vas - Poljane Samostojnosti se šele učimo "Ob obletnici rojstva samostojne Slovenije naj rečem, da sem kar precejšnji optimist. Moramo se zavedati, da se samostojnosti in demokracije Šele učimo, zato so razumljive tudi težave, s katerimi se srečujemo. Marsikaj bi se seveda dalo reševati hitreje, učiko-viteje, z večjim posluhom za ljudi, vendar bi si država s svojim celotnim sistemom po mojem mnenju zaslužila več spoštovanja in boljši odnos, kot ga je praktično vsak dan videti in o njem brati. Vse to bi ob manjših zapletih lahko skrajšalo dobo naše tranzicije. Naši državi in vsem njenim prebivalcem torej ob prazniku vsenajboljšef Alojz Čufar, lupan občine Železniki Občina ima od države premalo "Nastanek slovenske državnosti pred sedmimi leti je za slovenski narod odločilni mejnik v njegovi zgodovini in možnost, da se razvija v demokraciji. Brez dvoma je mogoče reči, da je bila to odločitev, ki edina zagotavlja naš razvoj, korak, ki smo ga morali napraviti, da zagotovimo naš obstoj, praznik občine in države pa je priložnost za to, da opozorimo na uspehe in tudi težave, s katerimi smo se srečevali Kaj smo lahko ustvarili, je seveda odvisno od finančnih možnosti, pa tudi volje ljudi. Za občino Železniki moramo žal ugotoviti, da je glede na svojo površino, redko poseljenost in druge posebnosti od države slabo financirana, zato bi si želeli večjo podporo našemu razvoju." 17---- OBČINA DOMŽALE Ob dnevu državnosti čestitava vsem občankam in občanom občine Domžale Cveta Zalokar Oražem županja občine Domžale s sodelavci v občinski upravi dr. Miha Brejc predsednik občinskega sveta s člani občinskega sveta občine Domžale OBČINA GORENJA VAS - POLJANE Občinski svet, župan in občinska uprava Občine Gorenja vas - Poljane čestitajo občankam in občanom ob državnem prazniku in vsem želijo lepo praznovanje. ŽUPAN Jože Bogataj, l.r. Predsednik OS Karel Jezeršek, l.r. OBČINA JESENICE Župan občine Jesenice dr. Božidar Brudar in predsednik občinskega sveta občine Jesenice Valentin Markez čestitata občanom občine Jesenice ob državnem prazniku "dnevu državnosti" ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV OBMOČNA ORGANIZACIJA JESENICE VSEM OBČANOM OBČIN KR. GORA IN JESENICE ČESTITA OB DNEVU DRŽAVNOSTI OBČINA MENGEŠ v Čestitke in lepo praznovanje dneva državnosti vsem občankam in občanom občine Mengeš Janez Per župan občine Mengeš s sodelavci v občinski upravi Alojzij Janežič predsednik občinskega sveta s člani občinskega sveta občine Mengeš OBČINA VODICE Ob dnevu državnosti čestitava vsem občankam in občanom občine Vodice Anton Kokalj župan občine Vodice Alojz Kosec predsednik občinskega sveta občine Vodice O ■ I I N A Tfcžić Vsem občankam in občanom Občine Ime čestitamo za dan državnosti Župan Pavel Rupar OBČINA KAMNIK Vsem občankam in občanom občili Kamnik iskrene čestitke ob dnevti državnosti Tone Smolnikar župan občine Kamnik OBČINA MEDVODE Vsem občankam in občanom občine Medvode čestitamo za dan državnosti Župan Stanislav Žagar OBČINA ŠENČUR VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŠENČUR OB DNEVU DRŽAVNOSTI iskreno čestitava Franc Kern, ing. župan občine Šenčur s sodelavci v občinski upravi Miro Koželj predsednik občinskega sveta s člani občinskega sveta občine Sencur Vsem občanom občine Cerklje čestitamo ob dnevu državnosti Vabimo vse občane na osrednjo prireditev, ki bo v Velesovem pred Gasilskim domom 25. 6. 1998 z začetkom ob 16.30 Ut% OBČINA CERKLJE Župan Franc Čebulj Predsednik občinskega svet* Miha Zevnik Čestitamo UPRA0NA ENOTA VLJICA CestaJrh. Tita 78 4270 J5SEBNICE UPRAVNA E KA Glavnfltrg 24 PRAVNA ENOTA Slovenski trg, 4000>ttRANJ RAVNA ENOTA KOFJA LOKA oljanska c. 2 4220 ŠKOFJA LOKA UPRAVNA ENOTA TRŽIČ Trg svobode 18 4290 TRŽIČ Občina Naklo Vsem občanom občine ^aklo čestitamo ob dnevu državnosti in ob 29. JUNIJU - PRAZNIKU naše občine. Župan Ivan Štular Predsednik občinskega sveta Peter Lunar Ob dnevu državnosti vsem občanham in občanom Občine Bled čestitamo! Občinski svet Občina Bled Župan Vinko Gole s sodelavci OBČINA ŽELEZNIKI Ob dnevu državnosti - 25. juniju in ob občinskem prazniku - 30. juniju čestitamo vsem občankam in občanom Predsednik*občinskega sveta Miha PREVC Župan Alojzij ČUTAR RIREDITVE 03 DNEVU DRŽAVNOST V občinah Škofja Loka in Železniki že praznujejo Škofja Loka, Železniki, 22. junija - Kar dve občini na območju nekdanje občine Škofja Loka sta se odločili, da 30. junij, dan, ko so bili ti kraji pred 1025 leti v darilni listini freisinškim škofom prvič omenjeni, izbereta za občinski praznik. Ob drugem praznovanju tega datuma, se v obeh občinah praktično ves mesec junij vrste prireditve, in naš namen je, da bralce sproti nanje opozorimo. V Občini Železniki: - sreda, 24. junija, gb 19. uri v cerkvi sv. Antona v Železnikih maša za domovino; - sreda, 24. junija, ob 20. uri v Egrovem vrtu na Racovniku (v slabem vremenu pa v Kulturnem domu v Železnikih) občinska proslava ob dnevu državnosti pod naslovom ''Lepa naša domovina"; - sreda, 24. junija, v Sorici -začetek slikarske kolonije -kresovanje ob dnevu državnosti; - četrtek, 25. junija, ob 16. uri v Zabrdu koncert Toneta Potočnika in Tiborja Kerekeša; V Občini Škofja Loka: - torek, 23. junija, ob 17. uri in 30 minut v Osnovni šoli Cvetka Golarja Škofja Loka sklepna prireditev z razstavo ob zaključku šolskega leta 1997/98; - torek, 23. junija, ob 19. uri v Galeriji Loškega muzeja odprtje razstave tapiserij Silve Horvat; - sreda, 24. junij, ob 19. uri na Mestnem trgu v Škofji Loki prostorske postavitve Združenja umetnikov Škofja Loka -popestritev mesta ob dogodkih Venerine poti; ^ SDS Stranke slovenske pomladi SDS, SKD in SLS v občini Šenčur organizirajo na predvečer praznika dneva državnosti KRESOVANJE ob igrišču osnovne šole v Trbojah. Kresovanje bo v sredo, 24. 6. 1998, ob 20. uri. Vljudno vabljeni vsi člani pomladnih strank in naši simpatizerji. * SDS MESTNI ODBOR KRANJ čestita občanom Mestne občine Kranj, članom in simpatizerjem SDS k našemu najpomembnejšemu prazniku - DNEVU DRŽAVNOSTI. MESTNI ODBOR SDS KRANJ predsednik ROK ŽIBERT - sreda, 24. junij, ob 20. uri in 30 minut na Mestnem trgu v Škofji Loki koncert Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka; - četrtek, 25. junij, ob 9. uri in 30 minut v športnem parku Arnol Odbojkarski klub Termo - Lubnik Škofja Loka prireja odbojkarski turnir na mivki za mlajše dečke. Petje, balet in recitacije Bled - Blejska občina in domači ženski pevski zbor vabita v četrtek ob pol osmih zvečer v Vilo Bled na koncert ob dnevu državnosti. Sodelovali bodo ženski pevski zbor Bled pod vodstvom Alenke Špenko, Internacionalna baletna šola Bled pod vodstvom Dane Renčelj in recitator Gaber Trseglav, ki ga bosta na citrah spremljali sestri Kokalj. Program bc vodila Diana Leban Zajec. Dobrodelni koncert Bohinjska Bistrica - V bohinjski občini bodo letošnji dan državnosti posvetili predvsem mladim. Ob treh popoldne bodo v parku za kulturnim domom Joža Ažma-na v Bohinjski Bistrici odprli t. i. skate park z igrali za rolanje, ob tem pa bo znana promocijska skupina prikazala tudi rolerske vragolije. Ob petih se bo na prireditvenem prostoru Pod Skalco začel dobrodelni koncert Za šport - proti drogi, katerega čisti izkupiček bodo namenili bohinjskemu športu. Nastopili bodo Plavi orkestar, Ročk n' band, Tomaž Domicelj in projekt Triglav, Californija, Dadi daz band, The drinker's, Flirt, Supernova in D.J. Marks. Vstopnice za koncert so že v prodaji v Je t i glasbenem centru v Trgovsko poslovnem centru Bled, v trafiki Cekin in v turistični agenciji Slovenija-turist v Bohinjski Bistrici, v poslovalnici TD Bohinj, v turistični agenciji Alpinum in v hotelu Jezero na Ribčevem Lazu ter v okrepčevalnici Ančka v Stari Fužini. >» »»»» Gorenjska razstava psov Hrušica - Kinološko društvo Fido Hrušica bo v četrtek priredilo na Hrušici prvo regionalno razstavo psov vseh pasem. Dopoldne bo ocenjevanje, OBČINA RADOVLJICA Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel. 064 715 127, 714 222, fax. 714 684 ŽELI PREBIVALCEM LEPO PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI IN VABI V SREDO, 24. 6., OB 19. URI K LIPI PRED EKONOMSKO ŠOLO V RADOVLJICI ■ NA PRAZNIČNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA LESCE, DIRIGENT: DUŠAN MLAKAR, PROGRAM BO POVEZOVALA ALENKA BOLE-VRABEC OB 20. URI BO V RADOVLJIŠKI GRAŠČINI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ANTON TOMAŽ LINHART RADOVUICA, DIRIGENT: SLAVKO MEŽEK ob enih pa se bo začel sklepni del (Best in Show). Predstavili se bodo najlepši psi razstave, razglasili pa bodo tudi rezultate natečaja revije Kinolog Top 20. Kresovanje ob dnevu državnosti Voglje, 23. junija - Osrednje praznovanje občine Šenčur bo na predvečer dneva državnosti, torej v sredo, 24. junija, ob 20. uri, v Vogljah. V kulturnem programu, ki ga bo povezoval Roman Kuhar, sodelujejo: Mešani pevski zbor Visoko z zborovodjem Dušanom Ješel-nikom, Oktet Voglje pod umetniškim vodjem Francem Šterom, Bratje in sestre Šter, igralec Kondi Pižorn, recitatorji z Visokega in Vogelj, instrumentalna skupine sester Zlate in učenci podružnične šole Voklo, ki sta jih na prireditev pripravili Nada Avsenik in Ivanka Lipar. Podelili bodo tudi priznanji zmagovalcem turnirjev v košarki in nogometu, ki sta bila minuli konec tedna v Voklem in v Hrastju. Po programu bo družabno srečanje z ansamblom zarja iz Tržiča. »»»»»»»»»»»» V Preddvoru še nogometni obračun Preddvor, 23. junija - Potem ko so se minuli konec tedna že zvrstile prireditve ob občinskem in državnem prazniku, je za četrtek, 25. junija, ostalo le še prvenstvo občine Preddvor v malem nogometu za člane. Na nogometnih igriščih v Balju in na Zgornji Beli bodo začeli meriti moči ob 8. uri zjutraj. Prireditelj srečanja je občinski odbor za šport, minuli teden pa so se v nogometu pomerili že dečki. Tudi na Jezerskem, kjer so minuli teden praznovali že krajevni praznik, se prireditve, ki ga povezujejo z državnim praznikom, še niso čisto iztekle. V nedeljo, 28. junija, bodo na vadinah priredili lovsko smučarsko tekmovanje. Odprli bodo obnovljeno cesto Cerklje, 23. junija V občini Cerklje bodo dan slovenske državnosti praznovali z otvoritvijo ceste Cerklje - češnjevek - Velesovo. V četrtek, 25. junija, bo že ob 16.30 praznični sprevod s konjeniki in tržiš-kimi godbeniki krenil iz Cerkelj proti Velesovem, kjer tamkajšnja vaška skupnost v sodelovanju z občino in gasilci pripravlja praznovanje. Ob 17. uri bo župan občine Cerklje Franc čebulj tam slovesno odprl letos obnovljeno cesto. Slavnostni govornik bo Anton Krkovič. Na predvečer praznika pa na Štefanji gori pripravljajo kresovanje. Prireditelji so krščanski demokrati. »»»Itltlfltltltltltlt Koncerti, domovinska maša Kranj, 23. junija Ob dnevu državnosti se bo v Kranju zvrstilo več kvalitetnih prireditev. Tako bo drevi ob pol devetih na dvorišču gradu Khislstein koncert orkestra Carnium (če bo slabo vreme, bo koncert v župnijski cerkvi), jutri, v sredo, na predvečer državnega praznika, pa bo ob 18. uri snidenje Kranjčanov ob mestnem vodnjaku na Glavnem trgu. V kulturnem programu bodo sodelovali Pihalni orkester mestne občine Kranj, ansambel violončelistov Glasbene šole Kranj in obrtniški pevski zbor Dr. Janez Blei-weis. Uro kasneje, ob 19. uri, pa bo dekan Stanislav Zidar v cerkvi sv. Kancijana in tovarišev daroval mašo za domovino. »»»»»»»»»»It* Dvojno praznovanje v Naklem Naklo, 23. junija - Ta teden se vrstijo prireditve ob prazniku občine Naklo, 29. juniju, ki so združene s praznovanjem dneva državnosti. Tako bo jutri, 24. junija, ob 20. uri kres na nekdanjem nogometnem igrišču "Pod Štucljem" v Naklem. Tam pripravlja kulturno društvo Dobrava kulturno zabavni program, obiskovalce pa bodo pogostili z golažem in jih razvedrili z zvoki harmonike. V četrtek, 25. junija, ob 10. uri se bo začela rekreacija s kolesi. Društvo upokojencev Naklo namreč organizira vožnjo izpred doma kulture v Naklem do Dupelj in Podbre-zij ter nazaj v Naklo. »»»»»»»»»»»» Lambergar vabi na grad Kamen Begunje - Danes, v torek, bodo v Begunjah in na gradu prireditve s skupnim naslovom O kresi se dan obesi, s katerimi bodo proslavili najdaljši dan v letu. Na gradu bodo pripravili čebelarsko, glasbeno, lokostrelsko orožarsko in kuharsko delavnico, prikazali izdelovanje kresnih venčkov in stare obrti ter vodili obiskovalce po razstavi srednjeveških oblačil. Pritrkavali bodo pritrkovalci z Brezij, pri kapeli na gradu bo maša na prostem, predstavila se bo viteška družina, Oder mladih iz Kranja bo uprizoril Shakespearjev Sen kresne noči, zvečer pa bo pred gradom še kresovanje. Na nogometnem igrišču v Begunjah bo popoldne koncert pihalnega orkestra Lesce. Ljubo doma, kdor ga ima Tržič, 23. junija - Občinski svet občine Tržič vabi ob dnevu državnosti na prireditev z naslovom Ljubo doma, kdor ga ima. Svečanost bo v četrtek, 25. junija, ob 20. uri v osnovni šoli Bistrica. Nastopili bodo Pihalni orkester Tržič, ansambel Karla Ahačiča, cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik, kvintet Pueri cantorum, bratje Zupan, vokal-no-instrumentalna skupina OŠ Zali rovt, učenci OŠ Lom, recitatorka Marina Bohinc, Folklorna skupina Karavanke, plesni studio MGT in plesna skupina Valkulta. »IfrltltltltltltltMMlt Koncert za praznik Kovor Jutri, v sredo, ob 19.30 na predvečer državnega in domačega kovorskega praznika bo v kovorski farni cerkvi enajsti koncert duhovne glasbe. Prireditelj koncerta je Volakna dekliška skupina Rosa pri KD sv. Janez Krstnik Kovor je povabil na koncert še otroški in mešani cerkveni pevski zbor iz Kovorja ter cerkveni mešani pevski zbor iz Podbrezij in mešani pevski zbor KUD Lom pod Storžičem. Program bosta popestrila še mladi pianist Janez šter in citrarka Maja Begelj, vse pa bo z besedo povezovala Fran-ja Gabrovšek. Občina Kamnik Praznovanje ob dnevu državnosti bo v Kamniku začela s promenadnim koncertom na Glavnem trgu ob t& mestna godba pod vodsj® Francija Lipičnika. P°zTa nagovor bosta imela W. občine Kamnik Tone Sfl kar in predsednik občins* sveta Igor Podbrežnik. (P uri bo za prijetno in v& razpoloženje skrbel ansa^ Viharnik, ob 22. uri pa m vznožju malega gradu p01* tev prazničnega s pek® Heretik v izvedbi Kulturi* društva Priden možic. Na m em gradu pa ob 21. uri Sfll SDS in SKD pripravljata » kresovanje. Občina Medvode ti Več kresovanj navečer va državnosti bo tudi v G Medvode. Odbor Bonf q/ županja občine Domžale J, Zalokar Oražem in Pre občinskega sveta DorV~„ n Miha Brejc. Zapel ^ j Mešani pevski z\nf Groblje, ob 21.30 večer z Valvasorjem. ™ pa bo še ognjemet. Torek, 23. junija 1998 IZ GORENJSKIH OBČIN 9. STRAN • GORENJSKI GLAS 0 računskem sodišču v Cerkljah že drugič Kako trdno stoji "mala Švica" Predsednica računskega sodišča je lepo urejene Cerklje ob svojem obisku pohvalila kot "malo Švico", kljub temu pa so njeni revizorji v letu dni neizprosno pretresli poslovanje občine in odkrili vrsto nepravilnosti. Cerklje, 22. junija - Občina Cerklje je Prva na Gorenjskem doživela nadzor državnih revizorjev. Potem ko so njihove Ugotovitve in županovo (ne)zakonito ravnanje razvpiti še nekateri mediji, je župan Franc Čebulj sklical novinarsko konferenco. Na njej je pojasnil posamezne očitke računskega sodišča poslovanju občine in svoj odgovor nanje. Sodišče je ocenjevalo le zakonitost Poslovanja, ne pa tudi gospodarnosti, sta Povedala župan Franc Čebulj in njegova sodelavka Dragica Jerič in dodala, da so °ile vse napake pri kršenju zakonov storjene nenamerno. Znova smo slišali Zupanovo ugotovitev, ki jo je izrekel že na seji občinskega sveta pred dobrim tednom, £eš da jim je računsko sodišče poslala 'Politika", glavni vzrok pa je bil Marijin ^nec. Za slednjega računsko sodišče očita, ^a je občina nezakonito podelila koncesijo, zaradi česar vanj tudi ne bi smela investir- Revizorji so temeljito pregledali tudi plače v občinski upravi. Napake, ki jih je občina zagrešila pri izplačilih v poldrugem letu, opravičujejo s programi, ki so jih podedovali po občini Kranj. Ta jim je namreč v začetku vodila finančno poslovanje. Ko so napako odkrili, so denar vrnili, pravi župan. Da občinskim uradnikom izplačuje plače, ki bi jim pripadale, če bi le-ti imeli visoko izobrazbo (v resnici imajo srednjo), pa utemeljuje z dejstvom, da so njegovi sodelavci pred zaposlitvijo na občini opravljali samostojna ali vodstvena dela in bili zanja tudi ustrezno plačani Računsko sodišče očita, da je s preveč izplačanimi plačami na račun izobrazbe občinski proračun letno osiromašen za 1,4 milijona tolarjev. Zupan pa pravi, da bi občina po merilih, ki jim jih določa država, v upravi lahko zaposlovala 9 ljudi. V resnici so zaposleni le štirje (ta čas v odsotnosti ene od delavk delajo samo trije) in župan kot neprofesionalen S tem občina letnoprihrani okoli IS milijonov, kar je doslej vlagala pretežno v šolo in prevoze otrok. ati. Koncesijo so podelili še po starem zakonu, pravi župan, ki je tudi prepričan, da so z vrtcem storili dobro potezo. Po eni strani je po zaslugi naložbe vanj rešeno varstvo za sto cerkljanskih otrok, z obnovo "farovških stal" in okolice je tudi jedro Cerkelj lepše (celo predsednica računskega V nedeljo na Brezjah Romanje bolnih in trpečih 30. dneva invalidov, bolnih in starih se je udeležilo več kot šesttisoč ljudi iz vse Slovenije Romanje je tudi letos organiziralo Ognjišče iz Kopra. Spada med največja verska srečanja pri nas. štejejo pa ga ludi za narodno romanje bolnikov. Ob letošnjem shodu je izšel tudi nov molitvenik, ki ga je bolniški župnik Miro Šlibar Posvetil bolnikom in invalidom. Mašo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. France Rode, ki je ob tej Priložnosti dejal, da če imamo uPanje, potem smo že našli smisel svojemu trpljenju in sv<>|im bolečinam. Tisti, ki lega upanja nimajo, ne bodo našli smisla svojemu trpljenju. ^ njem vidijo samo nekaj negativnega, nekaj nepotrebnega, nekaj, kar je odveč. Po besedah dr. Franca Rodeta ima ^Pijenje svoj smisel in velik pomen za Cerkev. Opozoril je tudi na čedalje večjo stisko glede duhovnih poklicev, v zvezi s tem pa poudaril: "To je P°g°J za življenjsko moč in silo naše Cerkve, to Je pogoj za uspešno in učinkovito jklovanje, to je pogoj /a to, da bo naša Cerkev rastla in se utrjevala." Zato je predvsem tiste, ki so preskušani z boleznijo in trpljenjem, prosil, da v svoje namene vedno vpletejo molitev za duhovnike in redovniške poklice. "Pa tudi za to, da bi slovenska Cerkev našla v našem prostour svoje pravično in pravo mesto, da bi prišla do tistih pravic, ki ji po naravnem zakonu pripadajo in ki jih v drugih deželah uživa. sodišča jim je priznala, da so kot "mala Švica"), po drugi strani pa so s kasnejšo kompenzacijo z župniščem pridobili dovolj zemljišč za nove razvojne načrte. Z menjavo zemljišč, ki bodo po županovih besedah v kratkem tudi uradno vpisana v zemljiško knjigo, so pridobili 20 tisoč kvadratnih metrov, na katerih bodo lahko že prihodnje leto začeli uresničevati projekt poslovnega centra. Če ne bi bilo "avanture" z Marijinim vrtcem, jim ta "veliki met", kakor se je izrazil župan, najbrž ne bi uspel. Župan je podrobno pojasnil tudi druge ugotovitve računskega sodišča, o katerih pa smo v našem časopisu že pisali. Morda le še nekaj drobcev: na očitek, da je preveč tvegal z javnimi financami, ker je cestnemu podjetju Kranj vnaprej plačal 20 milijonov za gradnjo cest, pravi, da je bil omenjeni avans v prid racionalnega poslovanja občine. S pogodbo, ki jo je občina podpisala z izvajalcem gradnje cest, je dosegel ugodnejšo ceno in privarčeval pri vsakem kvadratnem metru asfalta. Tveganje pri "negarancijsko vezanem občinskem denarju" se je za občino dobro izteklo. Tudi plasiranje depozitov podjetjem (z obrestno mero, ki je ne daje nobena banka) je rizično, ne pa negospodarno, pravi Čebulj na drugo ugotovitev računskega sodišča. Pravi, da na ta način občina pridobiva lastna sredstva in je tudi zaradi tega še vsako leto zaključila finančno pozitivno. Župan je od občinskega sveta, ki je pred dobrim tednom sprejemal informacijo o ugotovitvah računskega sodišča, očitno pričakoval brezkompromisno podporo svojim dejanjem, ki so bila nenamerno v neskladju z zakoni. Doživel pa je, kot sam pravi, mlačen odziv med svetniki, kjer je že čutiti, da se bliža nova volilna bitka. Samo v občinskem svetu sta poleg Čebulja še dva kandidata za župana (Zevnik in Janež), v času, ko je bila aktualna informacija o računskem sodišču, pa so v občini izvajali tudi telefonsko anketo, koliko podpore ima kateri od kandidatov. Tudi to ni naključje, meni Čebulj, ki je računskemu sodišču že sicer očital politično ozadje. • D.Z.Žlebir Praznik gasilcev v Šmarci , BlUca, 22. junija - S sektorsko vajo v petek popoldne gasilsko parado v soboto so člani Prostovoljnega jonskega društva Smarca v občini Kamnik minuli konec . "'ta proslavili I S letnico delovanja društva. Društvo, ki 1:1 J80 članov, od tega okrog 100 aktivnih, je v petek ' "Poldne pripravilo obse/no i/ /ahlcvno sektorsko vajo a''!S(|M':t na območju tovarne Menina. Poleg domačih Mileev so sodelovale ludi ekipe i/ Homca, Duplice, ^»in.ka, Nevelj in lunjic. •oho 15-letnega delovanja pa no proslavili v *Oto popoldne s slovesno povorko pasilcev, kamniške roiDe, mažoretk m narodnih noš. Podelili so tudi odt>fn^a 111 SKVI cIvl" "l"K|1 (»; i i I x k c- /ve/e Slovenije, I j hčja Gasilske /ve/e Kamnik m več društvenih. Jože • -jM vi«iMi>Ke /ve/e ivanuiu m tov ui uoi vw*wui »vam r,l;"uc je bil razglašen za prvega veterana društva. Po S|()Vesnosti, k|ei je bil delegat gasilski- /ve/e Kamnik iM1 Hlade, pa so jubilej proslavili Z veselico. • A. Z. Jubilej PCjD Repnje - Dobruša Nov dom in oprema Repnje, 22. junija - S svečano povorko in podelitvijo priznanj so v soboto člani Prostovoljnega gasilskega društva Kepnje Dobruša v občini Vodice proslavili 40-letnico delovanja Društvo je danes eno od aktivnih v Gasilski zvezi Vodice. Po ustanovitvi so najprej začeli z gradnjo doma. Samo s< delali opeko m s prostovoljnim delom zgradili dom. Postopno so se tudi opremljali, pred 15 leti pa so začeli uresničevati idejo, da bi na lokaciji prvega doma /gradili novega. Zgradili so ga pred sedmimi leti. Iako imajo danes sodoben dom in tudi sorazmerno gasilsko opremo.Na svečanosti v soboto so podelili priznanja POD Polje, Gasilski zvezi Vodice, POD Sinkov Turn, Vodice. Bukovica t Mik in Zapoge, županu občine Vodice Antonu Kokalju ter predsedniku Gasilske zveze Vodice Janezu Jenku. Podelili pa so tudi več priznanj; med drugim kip sv. Florijana Marjanu Bergantu, odlikovanje III. stopnje Gasilske /veze Slovenije pa je dobilo PGD Repnje Dobruša. • A. Ž. Podelitev priznanj odličnim in zmagovalnim učencem v Škofji Loki Tokrat priznanja tudi mentorjem Škofja Loka, 22. junija - V torek se je na kar dveh sprejemih, ki jih je priredil škofjeloški župan Igor Draksier v občinski sejni sobi in kapeli Loškega gradu, nadaljevala že dolgoletna praksa posebnih občinskih priznanj vsem osnovnošolskim in srednješolskim učencem, ki so dosegli vsa leta svojega šolanja odlični uspeh. Dodali pa so tudi priznanja za učence, ki so uspešno sodelovali na državnih prvenstvih v znanju, prvič pa so se s priznanji spomnili tudi na njihove mentorje, zato je število prejemnikov priznanj natisnjenih na škofjeloškem papirju (izdelanem po postopku iz 16. stoletja) naraslo kar na 130. Ta priložnost, ki je bila oplemenitena tudi s kulturnim programom pa je župan izrabil še za eno lepo gesto: Glasbeni šoli Škofja Loka je v imenu občine podaril inštrument violončelo, ki ga je Šola zelo potrebovala. Priznanja so prejeli: - odličnjaki v osnovni šoli - iz Osnovne Šole Petra Kavčiča: Eva Baklerman, Žigtnond Balog, Janez Ber-gant, Irena Bevk, Petja Demšar, Tina Dobrajc, Lucija Franko, Klemen Horvat, Staš Lupanja. Klara Magušar, Neja Mlakar, Karmen Orel, Tina Orešnik, Marjeta Pavlovec, Matija Perne, Nevenka Prevodnik, Katja Simonič, Vanja Stanonik, Luka Strasner, Lena Vastel; iz Osnovne šole Ivana Groharja: Boris Bedrač, Uroš Berce, Martina Biček, Mojca Bizjak, Maja Bratuž, Petra Debeljak, Manca Dolenc, Petra Čičič, Miha Hauptman, Nika Jakšič. Špela Jelene, Nataša Jeutec, Živa Kalan, Neža Keše, Tina Murn, Neja Nastran, Simon Šifrar; iz Osnovne šole Cetka Golarja: Brina Biček, Špela Božnar, Nataša Bobnar, Petra Fireder, Dijana Huškarič, Romana Jenko, Katarina Kalan, Nina Križaj, Janja Likar, Katarina Podrekar, Irena Rabič, Tina Samardžić, Una Šolar, Ajda Taler, Anja Tavčar, Urša Tišler, Samo Vodopivec, Tanja Zakotnik; iz Osnovne šole Železniki: Simon Potočnik. • vsa leta odlični srednješolci: - Gimnazija Škofja Loka: Ajda Biček, Jernej Habjan, Andrej Prah, Simon Rankel, Katarina Tolar, Kristina Tome; Srednja lesarska šola Škofja Loka: David Božnar, Luka Demšar, Boštjan Temniker, Rok Tušek, Silvo Zavašnik; Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka: Mitja Erbežnik. - učenci osnovnih šol, ki so na državnih tekmovanjih v slovenskem jeziku, matematiki, kemiji, fiziki, logiki, angleškem jeziku, nemškem jeziku ali računalništvu dobili zalta priznanja - iz Osnovne šole Cvetka Golarja: Špela Božnar, Anja Fic, Romana jenko, Edo Končan, line Porenta, Ajda Taler, Urška Tišler, Samo Vodopivec; - i/ Osnovne šole Ivana Groharja: Maja Bratuž, Miha Hauptman, Blaž Hribernik, Nika Jakšič, Neža Keše, Tina Murn, Neja Nastran; - iz Osnovne Šole Petra Kavčiča: Katja Cankar, Lucija Franko, Klemen Horvat, Staš Lupanja, Miha Mlakar, Tina Orešnik, Marjeta Pavlo-vee, Matija Perne, Nevenka Prevodnik, Katja Simonič, Luka Strasner, Ana Šinkovec. - dijaki srednjih Šol, ki so prejeli na državnih tekmovanjih posebna priznanja - Srednja kovinarska in cestnoprometna šola: Peter Albreht, Robert Demšar, Janez Pegam, Damjan Tratnik; - Gimnazija Škofja Loka: Ana Jurjevič, Martin Oblak; - Gimnazija Bežigrad: Eva Milošev, Tadej Starčič; - Škofijska klasična gimnazija Zavod sv. Stanislava: Ana Bergant. Poleg priznanj učencem so vsem mentorjem katerih učenci so na državnih tekmovanjih dosegli vidne rezultate podelili Še Županova priznanja in Spominske plakete Občine Škofja Loka. Prejelo jih je 15 mentorjev iz osnovnih ter 11 mentorjev iz srednjih šol. ♦ Š. Ž. Šestnajst odličnjakov Bled - Blejski župan Vinko Gole je v četrtek priredil v hotelu Park na Bledu sprejem in pogostitev za šestnajst učenk in učencev blejske in gorjanske osnovne šole, ki so bili vseh osem razredov odlični. Na blejski šoli so to Nina Štefe, Nana Štefe, Nika Furar, Špela SokliČ, Sonja Koren, Matej Šimnic, Irena Špendal, Barbara Ulčar, Andreja Mužan in Irena Sušnik, na gorjanski pa Lea Beznik, Irena Hočevar, Mateja Lajpvic, Aleš Osenčič, Polona Pogačar in Martin Pretnar. Zupan je vsakemu podaril knjigo z naslovom 5000 let Evrope in s posvetilom V življenju so uspešnejši tisti, ki delajo z znanjem in ljubeznijo. • CZ. Gledališče se obnavlja Jesenice, 22. junija - Jeseniška občina je v teh dneh začela z obnovo gledališča Tone Čufar. Za izvajalca so izbrali Gradiš Jesenice. Za obnovo gledališča je Ministrstvo za kulturo namenilo veliko manj sredstev, kot so pričakovali, zato bodo stavbo gledališča adaptirali le toliko, da ne bo naprej propadala. Adaptacija bo obsegala obnovo strehe in ostrešja, sanacijo žlebov, obrob in snegolovov. Predvidena so rušenja nekaterih predelnih sten in pridobitev novih prostorov za razširitev jeseniške knjižnice. Ob adaptaciji bodo izdelali tudi poseben vhod za pihalni orkester, popravili fasado gledališče pa bo v okviru investicije posodobilo tudi nekaj tehnične opreme. Vrednost naložbe je 28 milijonov tolarjev, od tega bo Ministrstvo za kulturo prispevalo 7 milijonov tolarjev. * D.S. radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz ZRCALCE ZRCALCE Seja občinskega sveta Jesenice Pri ženskah letnica, pri moških ne Jesenice - Ko so svetniki občinskega sveta Jesenice imenovali nove člane in članice v različne svete šol in muzeja, so bili v pisnem gradivu našteti kandidati in kandidatke. Pozorni svetnik Dani Klemene pa je opazil, da je predlagatelj pri moških kandidatih zamolčal njihovo letnico rojstva, medtem ko je bila letnica rojstva zapisana pri vseh ženskah, ki so kandidirale. Vprašal je, zakaj tako? Mi vemo, zakaj. Predlagatelju - moškemu, kajpak - se je zdelo najbrž umestno, da pri ženskah izrecno navede, kdaj so rojene, da bi se vendarle vedelo, da ni predlagal kakšnih grozno starih kandidatk, za moške kandidate pa letnica ni važna, saj je splošno znano, da so vsi moški tako ali tako lepi in pametni v vseh starostnih obdobjih. • D.S. Jeseničani na Kazinskem vrtu Jesenice. 22. junija - Občina Jesenice in Zveza kuiturnih društev Jesenice pripravljata osrednjo občinsko prireditev ob državnem prazniku, 25. juniju, v sredo, 24. junija, ob 19. uri na Kazinskem vrtu na Jesenicah. V kulturnem programu bosta sodelovala Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora in folklorna skupina Julijana Kulturno - športnega društva Hrušica. Osrednji prireditvi na vrtu" Kazine bo sledilo družabno srečanje z živo glasbo za ples in razvedrilo. • D.S. Knjige kupovali tudi z lastnim denarjem Radovljica - Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki deluje na območju bohinjske, blejske in radovljiške občine, je lani v primerjavi s predlani za 13 odstotkov povečala izposojo knjižničnega gradiva, toliko več pa je bilo tudi obiskovalcev. Kupila je 6.571 knjig, zgoščenk in ostalega tradiva, za kar je poleg namenskih sredstev ministrstva za ulturo in občin namenila tudi del lastnega denarja. Prireditve v knjižnici je obiskalo 5.550 otrok in odraslih ali skoraj tretjina več kot predlani. Največ jih je bilo na lutkovnih in gledaliških prireditvah ter na lutkovnih delavnicah in na urah pravljic. Na Bledu so knjižnico preselili z Grajske na Ljubljansko cesto, v matični knjižnici v Radovljici so vgradili tovorno dvigalo, nova ravnateljica pa je po upokojitvi Rezke Šubic Pleničar postala Božena Kolman FinŽgar. • CZ. Viadukt bodo obnavljali jeseni Radovljica - Član občinskega sveta Janko Stušek je na nedavni seji dal županu in strokovni službi pobudo, da naj so pozanimata o tem, kakšno je stanje viadukta na Peračici. V javnosti so se namreč razširile govorice, da je most zaradi tresljajev, ki jih povzročajo težki tovornjaki, tako poškodovan da bi čez čas to že lahko ogrozilo promet. Direkcija za ceste je odgovorila, da so po nastanku poškodb vozišča in premostitvenih konstrukcij (dilatacij) že pridobili načrt obnove in na javnem natečaju tudi izbrali izvajalca del. Najprej so načrtovali, da bodo z obnovo, ob kateri bi bila polovica vozišča zaprta za promet, začeli v drugi polovici maja in jo zaključili do konca junija. Ker pa se je investitor odločil, da glavnikaste dilatacije ne bo samo popravil, ampak jo bo v celoti zamenjal, so začetek obnove prestavili na september. ♦ CZ. Občina pripravlja tožbo Kranjska Gora, 22. junija - Kranjskogorski župan je Ministrstvo za finance opozoril na to, da v občini pripravljajo tožbo, s katero bodo tožili državo, ki jim ne zagotavlja pripadajočih sredstev za igralnico, ki jo imajo v občini. Zakon o posebnih igrah na srečo opredeljuje koncesijsko dajatev, ki se deli med državo, fondacijo in lokalno skupnostjo na območju, kjer igralnica je. Sredstva se /daj namenjajo le za državni proračun, ne pa tudi v občine. Ministrstvo za finance je odgovorilo, da koncesij igralnicam še vedno ni mogoče podeliti, ker še m sprejela ustrezna vladna uredba m s lem še ni dana pravna podlaga. Zupan občine Kranjska Gora bo počakal do konca septembra, da vlada to uredbo končno le sprejme, če pa je ne bo, bo Kranjska Gora vložila tožbo in na sodišču zahtevala pripadajoča sredstva v višini 46(1 milijonov tolarjev za dve leti. • D.S. Nič več vlak v dolino kranjska Gora, 22. junija - V nacionalnem programu razvoja železniške infrastrukture in v odloku o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Republike .Slovenije je opuščena železniška proga Jesenice - Rateče predvidena za revitalizacijo in vnesena kot obvezno izhodišče. Na Minis trstvu za okolje in prostor je v pripravi nov državni plan, v katerega bo treba vnesti natančnejše podatke o tej progi Slovenske železnice so zato pripravile tri variante, občina Kranjska Gora pa mora dati svoje mnenje. Slovenske železnice ne podpirajo ponovne izgradnje železniške proge od Jesenic do Rateč in tudi občina Kranjska Gora se je že i/rekla, da je proti vlaku / Jesenic do Kranjske (iore Občina meni, naj se rezervat železniške proge, ki /daj pouka večinoma po opuščeni stari progi, opusti. • D.S. Zelena luč za zasebno gradnjo Občinski svet je po devetih letih sprejel spremembe družbenega plana občine Jesenice. Jesenice, 22. junija - Jeseniški občinski svet domala brez razprave sprejel družbeni plan in tako omogočil številnim občanom, da bodo lahko začeli graditi. Nič več gradnje na kmetijskih in gozdnih parcelah. Na minuli seji občinskega sveta Jesenice so svetniki največ pozornosti posvetili odloku o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje za Smokuč ter v drugi obravnavi sprejeli spremembe in dopolnitve dolgoročnega družbenega plana občine Jesenice. Razen tega so se strinjali z organiziranjem službe na domu in ustanovitvijo Centra za pomoč na domu. O ureditvenih pogojih za novo naselje v Smokuču je bilo na jeseniškem občinskem svetu že več razprav, saj se krajani ne strinjajo, da bi se v tem naselju opravljala gostinska dejavnost, dopuščajo pa možnost za razvoj drugih, manj hrupnih družinskih obrti. Jeseniški občinski svet je bil zato v dilemi: ali prepovedati gostinsko dejavnosti ali jo kljub vsemu dopustiti? Župan občine je zato krajane povprašal o dveh variantah: ali so možne druge dejavnosti ali ne. Krajani so se z vsemi drugimi dejavnostmi strinjali, razen z gostinsko. Na seji so svetniki sklenili, da se za Smokuč pripravijo prostorsko-uredit-veni pogoji, v javni razpravi pa krajani lahko prispevajo svoje pripombe. Dokumenti za spremembe družbenega plana občine in za podeželje so bili končno sprejeti po devetih letih. Gre za to, da se v planih opredeli, kakšna bo nadaljnja izraba prostora, ki ga je zapustila nekdanja jeseniška železarna, razen tega pa omeji gradnja na kmetijskih in gozdnih parcelah. Na gozdnih parcelah in na kmetijskih zemljiščih je predvsem v okolici mesta - v javorniških in v jeseniških rovtih - zraslo kar precej počitniških in stanovanjskih hiš, poslej pa to ne bo več možno. S sprejetjem teh dokumentov bo tudi približno 120 občanov, ki že dolgo časa čakajo na dovoljenja za razne gradnje, lahko hitreje gradilo. Razprave na te dokumente domala ni bilo. Svetniki so se le zavzeli za to, naj izgled sedanje blokovne gradnje na Jesenicah ostane nespremenjen. Dogaja se namreč - predvsem pri blokih na Plavžu -da ljudje različno "obdelujejo" svoje balkone pri stanovanjih: z zasteklitvijo, z žičnimi ali celo lesenimi ograjami, kar kvari izgled bloka ali stolpnice. Svetniki so brez pripon^ sprejeli predlog organiziran]3 službe na domu, ki je nantf; njena starejšim osebam, nočejo ali še ne morejo J zavodsko varstvo. Ta pom01-tudi sicer že poteka pri Centru za socialno delo, saj na dom" že oskrbujejo 34 starostnik0}' poslej pa jih bodo še ve* Tiste, ki bodo to želeli in » bodo pripravljeni nameniti zj* oskbno uro okoli 200 do f tolarjev - odvisno od višine njihovih prejemkov. Razen tega naj bi se "a Jesenicah ustanovil Center ^ pomoč na domu - za jeseni^0 in kranjskogorsko občino, 0$ manj pa za območje upravne enote Jesenice in Radovljica Center naj bi bil namenje"1 okoli 2000 uporabnikom. s3j naj bi bilo od 10 do *j odstotkov občanov, starih na 65 let, vključenih v ta cente'. Sklad za socialni razvoj f Svetu Evrope namreč finafl* no izdatno podpira ustanoyj, tev takih centrov in je tu Turističnega društva Cerklje. Med številnimi t hotnimi je bil tudi cerkljanski župan liane Čebulj, ki Ga i$ '•ninom 'n simpalizerjem Turističnega društva ^rk|jL. novc smernjce /;, delo turističnega društva na pHiroen, turizma v občini Cerklje na Gorenjskem. Dri . ^ nadzornega odbora Rado Čarman, pa )e K,soiniui predstavil razloge za sklic i/rednega občnega lot°i;i m težave, s katerimi se je društvo v zadnjih nekaj • klenili so da društvo ponovno oživijo ter da i/peljejo vse *! načrtovane letošnje prireditve, razen tradicionalne ?*• Tu/vi,.,.......t____.____ „:i.:x»____ • i.u^i_____..... u: .... razstave cvetja, lovstva, ribištva in Čebelarstva, ki pa L 'odo lahko pripravili v novi podobi /.e prihodnje leto. Kjj."Očrtih imajo dodamo tudi nekaj manjših zanimivih Prvi6 ■' ^' 'Hu'° predstavili nocoj (torek /večer) na jk ' !cdni seji novega upravnega in nadzornega odbora £j, disciplinskega razsodišča. Zupan Franc Čebulj pa je Dov i uPravi|ega odbora Turističnega društva Cerklje abil k sodelovanju na "< Vrkijanski noči". s šole Helene Puhar, z ulvvila instrumenti so se izkazali učenci vzgoje in izobraževanja na tej osnovni šoli, za njimi pa še varovanci varstveno-delovnega centra. S pesmijo so srečanje popestrili pripadniki gibanja Vera in luč, pa Bodoče neže, dijakinji Srednje mlekarske in kmetijske šole i/. Kranja Vilma Kcrn in Tina Križaj, učenci Glasbene šole Kranj, Ženski pevski zbor Dupljanke in Komorni moški pevski zbor Kranj Dramski igralec Polde Bibič je bil z odlomki iz Martina Krpana odličen kol vedno, program pa je vešče povezoval Janez Dolinar. V imenu ministslva za delo, družino in socialne zadeve je /brane nagovorila Ivica Mat ko, v imenu Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Sožitje Slovenije pa predsednik Ivo Škof. Zveza je tudi dobitnica priznanja, ki jih je kranjsko Sožitje za dolgoletno delo in trud prisodilo posameznikom in organizacijam. Prejeli so jih še: Stane Konc, ravnatelj osnovne šole Helene Puhar, l*avla Ogrizek, vodja varstveno-delovnega centra, Nada JariČ, defekto-loginja iz razvojnega vrtca Mojca, Dragica Brlogar, prizadevna blagajničarka in račun o v o d k i n j a društva, nekdanja predsednika Maks Perkovič in Milan Hafner ter sedanji predsednik, ki ima za seboj žc 11 let predsedniko-vanja. Romano Grgorinič. • D.Z. Foto: Tina Doki Praktično vse parkirne površine športnega letališča v Lescah so bile v soboto in nedeljo zasedene z letali tujih obiskovalcev in seveda pestra paša za oči domačinov. Za prenočevanje letal na prostem je bilo potrebno letala privezati in pokriti. Izreden obisk tujih pilotov na letališču v Lescah "Lesce intemacional" Zadnji konec tedna je bilo letališče v Lescah spet mednarodno letališče, na katerem so lahko tuji piloti pristajali neposredno po poletu iz tujine. Lesce, 20. junija - V soboto in nedeljo je bila na šport« no-turističnem letališču Lesce ponovno organizirana carinska in policijska služba, kar je pomenilo, da so lahko tuji piloti pristajali na tem letališču neposredno po poletu iz tujine, prav tako pa so se lahko od tod rudi odpravili v tujino. Ob najavljeni skupini nemških pilotov, ki so obiskali Gorenjsko ob povratku s hrvaškega morja, je to možnost izrabila tudi skupina italijanskih pilotov z ultra lahkimi letali. Malo za šalo, malo zares bt lahko rekli, da se je radijski pozivni znak za Letališče Lesce v soboto in nedeljo dopolnil v "Lesce intemacional", saj je bila dva dni na tem letališču organizirana carinska in policijska služba, ki je omogočila, da "je bil v Lescah mejni prehod, s tem pa podana možnost neposrednih pristankov in vzletov iz tujine oz. v tujino. V Sloveniji imamo namreč le tri mednarodna letališča, kjer je taka služba stalna (Brnik, Maribor in Portorož), medtem ko je na ostala letališča mogoče tujcem le če opravijo carinske obveznosti na enem od teh letališč. Ker se je skupina nemških pilotov odločila na povratku s hrvaškega primorja ogledati si Bled in okolico, so v Alpskem letalskem centru Lesce organizirali te službe, skupina italijanskih pilotov ultra lahkih letal pa je bila preusmerjena z Letališča Ljubljana na Brniku. Tako je v soboto v Lescah pristalo 19 letal iz Nemčije, popoldan pa se je na nebu nenapovedano pojavila tudi skupina 18 ultra lah- kih letal. Kar nekaj dela so imeli delavci ALC in člani Aerokluba ALC, da so vsa letala primerno razporedili na parkirnih površinah leš-kega športnega letališča, kjer so gostje letala za prenočitev tudi ustrezno privezali in pokriti, pogled na letališče polno letal pa je bi seveda edinstven. Večina pilotov in njih sopotnikov se je nato odpravila na obisk in prenočevanje na Bled, kar je vsekakor kar lep turistični obisk in prispevek, v nedeljo pa nadaljevala pot neposredno iz Lesc proti Avstriji in Italiji. Omenjeni obisk je vsekakor potrditev možnosti razvoja specifičnega letalskega turizma, za kar si v Alpskem letalskem centru že več let prizadevajo. Bolj žalostna je druga plat: organiziranje carinskega in policijskega nadzora je po (še starih jugoslovanskih) predpisih hudo zapletena reč: najaviti ga je potrebno vsaj en mesec prej, pristojnim organom posredovati že spiske letal in potnikov, povrh vsega pa je tako službovanje carinika in policista potrebno tudi posebej plačati. Torej obilo organizacijskih težav in še račun se ne izide. ALC si to lahko privošči (pristajalne takse in parkirnina teh stroškov ne pokrijeta) zato le nekajkrat na leto, da bi dokazal, kakšne možnosti obstajajo, prej ali slej pa se bo morala država ali turistično zainteresirane občine dogovoriti, ali so za take obiske zainteresirane. Sicer se bodo tuja letala na sicer po Evropi zelo popularnih organiziranih izletih in obiskih - tako imenovanih "Flv in", naših krajev še izogibala. • Š. Ž. Čeprav so v letališki zgradbi v Lescah še prostori za carinski in policijski nadzor (nekoč so bile Lesce mednarodno potniško letališče*), sta carinik In policist opravila svoje delo kar ob ograji. Gostje so bili nad prijaznim sprejemom in hitro opravljenimi mejnimi formalnostmi zadovoljni. Povedali so nam, da so jih na Hrvaškem precej temeljito pregledali in celo "premetali*' vsa letala. NA OBISKU V KROPI pr/kotKtč b.o.o, $xopa 30 H 42453froj>a tel,/fax:736 320 •> jebi po naročilu 'kočila * bomače jebi UKO KROPA 4245 Kropa 7a tel.: (064) 736-481 fax: (064) 736-752 direkt: +386 64 736-483 UPNICA 3 4245 KROPA Tel.: 736 686 AVTOKLEPARSTVO BOŽIČ JANEZ MIZARSTVO JESE IZDELOVANJE NOTRANJE IN STAVBNE OPREME Ješe Niko, s.p. Srednja Dobravsr 1, 4245 KROPA, Tel.: 064/736-623 v/m/ ANTON RAJGELJ 4245 KROPA 2a TELEFON: 064/736-478 KOMPLETNA GALVANSKA OPREMA, KLETKE ZA NESNICE iN KUNCE, ČISTILNE NAPRAVE IN PLASTIČNE GREZNICE ZA FEKALIJE GOSTILNA "PRI MARICKr Srednja Dobrava la pri Kropi jedi pO naročilu pizze malice zaključene družbe | 'TOREK ZAPRTO \: pj i 1AODPRTO DO Žl. URE R & M Jakša, d.n.o. Kamna Gorica Ib, 4246 Kamna Gorica, Tel.: 064/736 485 Gfasova terenska ekipa Je bila minuli petek na obisku v KROPI In med ■n Ua na ia sodelavca Natašu Gmajnar in Andrej logar V petek /ura pred Domom krajevne skupnosti delila oštevilčene reki.mine čepice Gorenjskega glasa, ki (ih je ekskluzivno za naše akcije izdelala liskama knjigoveznica, d.o.o. Radovljica. Obisk v Kropi smo, (ako kol vselej na podobnih sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili kar 72 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Nagrade z obiska v kropi prejmejo: lastnika čepic s številkama 018267 in 018324 (glavni nagi poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli še letos ali do vključno '. famiarfa leta 2OO0); čepici s številkama 007700 in 018347('tola/ilni' nagradi: Glasovi reklamni majici). Štirje udeleteno petkovega obiska Gorenjskega glasa v KROPI, ki mate doma Čepki I minimum srenumi številkami, čimprej pokličite- (.orenjski j»las, telefon 064/223 - III, da Vam nagrado oziroma darilno pfcffto pošljemo po posli. Ker \e pojutrišnjem praznik, Vaš telefonski klie pričakujemo do naslednjega torka, Ml. jiintja, do 13.30 ure - po tem datumu se vel/avimsi nagradnega kuponcka m možnost za nagrado z obiska v kropi zaključi. To soboto bo obisk v Tržiču, v centru mesta Kropa močno občuti posledice propada Plamena Igra svetlobnega škrata je postala kroparska žaloigra Ko je Plamen gospodarsko še močno plamenel, se je zgodilo, da mu je ponagajal svetlobni škrat in napis PLAMEN spremenil v AMEN. Domačini so se tedaj le nasmihali in niso niti malo pomišljali, da bo tudi njihov Plamen nekoč dočakal svoj "amen". Svetlobni škrat je videl naprej, v prihodnost, njegova igra je lani postala resničnost: Plamen, ki je v najboljših časih zaposloval več kot petsto ljudi, je šel v stečaj. Od tedaj je Kropa v krizi, ki se kaže v standardu, pri nakupih v trgovinah, v malodušju, nezainteresiranosti... Dno je doseženo, slabše, kot je zdaj, skorajda ne more biti oz. bo le tedaj, če bo kriza trajala še nekaj let in bodo brezposelni ostali tudi brez denarnega nadomestila, je slišati v kraju. Brezposelnih je več kot sto krajanov ali vsak četrti za delo sposoben. Pred sedmimi leti je bila slika še precej drugačna: brez dela je bilo le devetnajst ljudi, okrog 230 ljudi pa je bilo zaposlenih v domačem kraju, večinoma v Plamenu. Nekaj upanja, da se bodo razmere v kraju izboljšale, jim daje Novi Plamen, podjetje, ki bo začelo na pogorišču starega Plamena in bo prvo leto predvidoma zaposlovalo okrog trideset ljudi. Čeprav ima Kropa dolgo in zanimivo obrtno tradicijo, Plamenovo umiranje na obroke ni spodbudilo hitrejšega razvoja zasebnega podjetništva. Razlog je menda v tem, da je kraj predvsem delavskega značaja in da je Plamen kot mati dojilja vsem dajal mleko (kruh) in varno zavetje, v katerem ni bilo treba razmišljati o zasebnih pobudah. Seveda to nc pomeni, da se v Kropi podjetništvo ni razvijalo. V vasi je kar nekaj močnih zasebnih podjetij. V vsem kraju ni enega ležišča /a goste Bo propad dobršnega dela kovinske predelave kl i u h močni industrijski tradiciji spodbudil tudi razvoj turizma, za katerega so v kraju dobre možnosti'.' Celotno staro jedro je že od 1953. leta kulturni spomenik prve kategorije, ki ga hodijo gledat turisti i/, vseh koncev Lvrope in sveta. Podatek, da kraj na leto obišče petnajst tisoč turistov, pove nun veliko, še več o stanju turizma resnica, da v kraju ni niti enega prenočišča. V krajevni skupnosti se bojijo, da kroparske mikavnosti ne bi zmaličili in zapravili, zato so se z radovljiško občino že dogovorili o izdelavi ureditvenega načrta, ki bo določil urejanje naselja. V "duhu" prenove Krope v bolj domač in prijeten kraj bodo na osrednjem trgu postavili značilne kroparske luči, radi pa bi obnovili tudi ograjo. Veliko si obetajo od 150 milijonov tolarjev "kulturnega tolarja'*, kolikor naj bi ga v letih od 1999 do 2003 dobila Kropa, vendar pa se ob tem bojijo, da država večine denarja nc bo spet namenila za študije in načrte. Kropa potrebuje drugačno pomoč: stare hiše načenja vlaga, ena se že tudi podira, njihova obnova je pogosto zahtevnejša od novogradnje. To je tudi razlog, da si je večina Kroparjev zgradila nove hiše in da jih (po podatkih i/, popisa pred osmimi leti) v starem jedru živi samo še okrog tristo. Ob tem, ko stare hiše prehajajo tudi v roke ljudi zunaj Krope, domačini zaradi velike prostorske utesnjenosti in pomanjkanja parcel nimajo možnosti za zidavo. Romi zavzeli bungalove Problemi pa niso le v starem jedru vasi, ampak tudi na drugem koncu Krope, kjer je nekdanje počitniško naselje osiješkega Rdečega kriza. Po slovenski osamosvojitvi otroci s HrvaŠke ne prihajajo več semkaj, zato pa so se pred leti naselili Romi. Ko je na njihovo zavetišče v Kamni Gorici pred leti padlo nekaj dreves, so se začasno preselili tudi v Kropo, kjer pa jim očitno ugaja in o povratku nočejo niti slišati. V Kropi so nejevoljni, domačini se izogibajo sprehodov mimo nekdanjih bun- Zastnipili bi nas lahko kot podgane Kdor pozna Kropo in njefl0 jeloviško zaledje, je prepriča"' da v kraju nimajo težav s pifn° vodo. Kakšna zmota?! Nekdaj s° v vasi res imeli zelo kakovosti'0 vodo, odkar pa so zajef Kroparice že v osemdeseti11 letih velikodušno ponudili W® za oskrbo drugih naselij Lipniški dolini, so si nakopa precej težav. Vodostaj potok*, katerega je speljana kanalizacij iz hiš starega dela Krope, se 'P dodatnim odvzemom v0^ znižal in je poleti tako nizek. <[ smrad iz struge odvn'1'' domačine od posedanja P1*-, hišami. Vodno zajetje j nezavarovano. Komun*? Radovljica je ob njem postav^ le opozorilno tablo, da je gi^ je omejeno. "Lahko bi nas k# zastrupil kot podgane," pn^J,1 domačini in poudarjajo, da * _ 4. julya bo kroparski šmaren Umi so v Kropi po dolgih letih spet začeli s praznovanji kovaškega šmarna kot krajevnega praznika. Čeprav jim ji' nap" jala vreme, je prireditev lepo uspela, na "placu" seje kovalo, /''*'' sala, delalo žeblje... Tako ho tudi letos, v soboto, 4. julija, ua n spet kovaški šmaren iti bodo med dragim prikazali tn»* MESARSTVO JANEZ KAVAR Kropa 3a, 4245 KROPA TEL.: 064/736-727 Stanovanje: Na Jasi 25, 4290 Tržič HI.; 064/561 -771 Gorenjski glas v I ržičii V soboto, 27. junija l1'1'^ bo ekipa (iorenjskega ;'''p' obiskala Iržič. S povabljjJS mi gosti se bomo pogovadj o razvojnih problemih iflfjj z več kot poltisočletno tf*a ci|o in uspehih druStev, * letos praznujejo pomenil^ jubileje. Na srečanju, ki J med (>. in II. uro" restavraciji RAJ nad ;,v j busno postajo, bom" jjj tokiat delili srečo. Glasuj rcialistka bo dcjjjj čepice s kuponi za nagn'1'!.,. žrebanje in < Hasove ,n;l',^i za naročnike, oddati p;l j| n......če tudi brezplačni oglas. jorek, 23. junija 1998 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Nov korak k osvajanju velikega ruskega tržišča Iskrateling se širi v Rusiji Sklenili so posel z ruskimi železnicami, samo prva faza izgradnje teleinformacijskega sistema je ^edna 12 milijonov ameriških dolarjev - Premagali tekmece, kot so Siemens, Ericsson in GTP Kranj, 22. junija - Podjetje Iskrateling iz Kranja je pred •"atkim naredilo še en pomemben korak pri prodoru na ruski H- Kljub hudi mednarodni konkurenci so pridobili posel Vgradnje teleinformacijskega sistema za ruske železnice, |>atančneje Severno-kavkaško železnico. Kot je na novinarski konferenci ob tej priložnosti povedal direktor Iskratelinga £°jan Hladnik, je posel, vreden 12 milijonov ameriških dolarjev (kasneje se bo ta številka še podvojila), pomemben Be samo za podjetje, temveč tudi za slovensko gospodarstvo. Z. ruskimi železnicami iskrateling sodeluje že dve eu\ vgradili so jim že štiri Centrale in s tem pridobili postne izkušnje, da so v [Jpdi konkurenci Ericssona, ^emensa in GTP-ja uspeli Pridobiti nov posel. V Sever-n°-kavkaških železnicah so se odločili zamenjati stare cenile z novimi in digitalizirati Omrežje. Iskrateling bo v prvi jazi, vredni 12 milijonov do-arJev, postavil 61 central s slcuPaj 50 tisoč priključki, Prihodnje leto pa še novih dVesto central. Ruske želez-niCe pa niso edini poslovni V hkratelingu je 47 zaposlenih, lani so ust\>arili 1,9 milijarde tolarjev prihodka ter 18 milijonov tolarjev dobička. Po besedah direktorja Bojana Hladnika je prihodek manjši kot leto prej; zanimivo je, da se zadnjih nekaj let izmenjujejo dobra in st4Šna leta. lako računajo, da se bodo letos v prihodkih približali številki iz leta 1996, torej naj bi bil promet še enkrat večji kot lani. izgradnje velike telefonske centrale pri policiji v Novosi-birsku. Direktor Bojan Hladnik partner Iskratelinga v Rusiji, saj to kranjsko podjetje uspešno sodeluje tudi z elektrogospodarstvom, Gazpromom. carinami in distributerji nafte. Prav pred kratkim so uspeli pridobiti tudi posel Iskrateling je eno od podjetij bivše Iskre Telematike (med tremi ostalimi je tudi Iskratel), ki je leta 1993 ob lastninskem preoblikovanju prešlo v 40-odstotno last avstrijskega Carimpexa, 20-odsiotni lastniki so postali zaposleni, 40 odstotkov pa je obdržala Iskra Telekom Holding. Glavna dejavnost podjetja so telekomunikacijski sistemi, ukvarjajo se z nejavno telefonijo (za razliko od Iskratela, ki pokriva segment javne telefonije). Iskrateling ima licenčno pogodbo z Iskra-telom za trženje central SI2000; so ekskluzivni dobavitelj teh central za naročniški sektor. v Prenovljenem DEMO centru ravno v teh dneh poteka šolanje skupine iz Rusije, Podavanja so v ruščini, slušatelji na najsodobnejši opremi preskušajo delovanje sistemov. W".......- Kot je poudaril direktor Bojan Hladnik, njihovi profesionalni telekomunikacijski sistemi zahtevajo tudi profesionalno podporo, zato kupcem pomagajo, da kupljen sistem lahko tudi učinkovito uporabljajo. "Zelo pomembno je, da se uporabnik spozna z možnostmi, ki jih nudijo najnovejše telekomunikacijske tehnologije," je dejal direktor poprodajne podpore v podjetju Frenk Korene. V ta namen so pred kratkim posodobili izobraževalni DEMO center. V najsodobneje opremljeni učilnici lahko hkrati šolajo dvanajst slušateljev, od leta 1996 do danes so izšolali že okrog dvesto specialistov in preko tisoč uporabnikov. • U. Peternel N; taok za preskus terjatev do Verige Lesce v stečaju Veriga bo prodana po počitnicah Ierjatve v skupni vrednosti 2,56 milijarde tolarjev je vložilo 941 upnikov, stečajni upravitelj ■P je priznal za 1,86 milijarde - Večino proizvodnih programov bodo lahko nadaljevali Ki-. v 2% 22. junija - Na okrožnem sodišču »ar ''t****1 *e Pretekli petek potekal prvi IDiTl /a Preskus terjatev do stečajnega žri" VeriRa Lesce v stečaju. Kot je iS??' Je *a leska tovarna verig šla v r(|L al "S* februarja letos. V zakonitem ,erJat»C s,t^aJm l,Prav',e'J prejel 941 taft U9 »nil v skupni vrednosti 2,56 mili-e tolarjev, od tega jih je priznal /a ^."»•lijarde, prerekal pa /a dobrih 977 "'Jonov tolarj Očajni upravitelj Andrej Koželj je največjo terjatev vložilo zasebno podjetje EKO RPM, d.o.o., Lesce, in sicer v višini preko 265,5 milijona tolarjev, vendar jim stečajni upravitelj terjatev prereka. Drugo največjo terjatev je vložil Metal Ravne (v višini skoraj 235 milijonov), sledijo pa Slovenske železarne. Terjajo za več kot 191 milijonov tolarjev, vendar jim je stečajni upravitelj večji del prerekal; priznal je le 14 milijonov tolarjev. Kas neje pa je še to prerekala zastopnica Občine Radovljica, saj naj bi bile železarne kot lastnik podjetja poplačane nazadnje. Med večjimi upniki omenimo še ministrstvo za delo, ki terja dobrih 153 milijonov tolarjev. Gorenjska banka pa terja ločitveno pravico v vrednosti skoraj 94,9 milijona tolarjev, stečajni upravitelj je od tega priznal za nekaj manj lcot 93,3 milijona. • U. P. JjgOVOril o dosedanjem poteku Stečaj OD* r>0s,0P1<'i Poleg ostalih rednih post iV s° /ačcli izterjavami, poskrbeli so n' °c'Padke, opravili pa so tudi že cenitev tfjr^.rničnega in premičnega premoženja. pr . )e povedal Koželj, je pretežni del . . "vodnega pioi'iatiia bivše Verige Prav|,e„, da ga začnejo oživljati. Veči-n., Proizvodnih programov bodo lahko H(wveva,i bodisi preko najemnikov upr1Sl Pre^° bodočih kupcev. Stečajni KmSS^ sr |L' tc pogovarjal z vrsto *an " 111 tuJm interesentov /a nakup. tM?nianje je veliko in podjetja ne bo r^*0. prodati, meni Andrej Koželj. POCi k' sc lahko /aeela takoj po 0j j jlcah. je napovedal. "Na tem niestu caiit 0 /:M idili poslovno proizvodni Ha& i ,M Verigo prodajali na ta Pa Iv i pi po moji oceni iztržili najvei to jc- bilo tudi najugodnejše za upnike," je {*' 'tečajni upravitelj. ijni upravitelj, kdo vsr u' oni;i\ii terjatve ii zapo upi avitelj mi je prerekal 1,11 dopust Med ostalimi upniki je Veri oQO VM ic iM|i''\d terjatve do tih Največ je terjate> biviifa zaposle Pri/hnCČM\° Jih J° stcčaJni /;i i^"' n< katerim je prerekal le regrea Brezje, 22. junija - V soboto je bilo na Brezjah v firmi Elkoterm zanimivo srečanje, na katerem so se zbrali vsi, ki so v nekaj mesecih uspeli ponovno oživiti bivšo lesko Verigo. Ob notarju Stanetu Krainerju, ki je organizacijsko pomagal pri celotnem postopku, dr. Tonetu Lahu, poznavalcu proizvodnje in pogojev dela v nekdanji Verigi in tokratnem svetoval cu, firmi Elkoterm, ki je poskrbela za energetski zagon, to se zbrali tudi predstavniki firm Ofbit d.o.o, Kovis Commerec, d.o.o. in CmC Svsistem, d.o.o. Stečajni upravitelj Andrej Koželj je ob tej priložnosti poudaril, da Stečajni postopek V Verigi poteka usklajeno in normalno, da pa so pri tem z. novimi najemniki skušati čimveč narediti ra čimhitrejšo oživitev proizvodnje To pri dosedanji tovrstni praksi sieer ni običaj, prav to pa je pomembno pri oživljanju Verige in je zato še posebno spodbudno. Direktor Orbija. d.o.o. Janez. Brence je poudaril, da se bo I julija zaposlilo še 47 novih delavcev, začela pa se bo tudi proizvodnja ladijskih verig. Predstavnika CmC, Vlado Boben in Kovis Commerec, d.o.o., Otmur Teterlin, pa sta povedala, da so že naročila za proizvodnjo verig iz Nemčije, Anglije, Avstralije, na domačem trgu pa je v ospredju program kmetijske mehanizm ije. • A. Ž. Napoved zaposlovanja za letošnje leto Najbolj primanjkuje gradbenikov Do dela naj bi brez večjih težav prišli tudi lesarji, ekonomisti, gostinci, mehaniki in strojniki Kranj, 22. junija - Število več potreb po delavcih s zaposlenih na Gorenjskem se bo tudi v letošnjem letu zmanjšalo, po napovedih delodajalcev naj bi se povprečna zaposlenost v regiji znižala za 1,9 odstotka. Predvideno znižanje je manjše od napovedi v preteklih letih, a še vedno večje od povprečne napovedi v državi. Zaposlenost naj bi se znižala v vsej regiji. To je pokazala anketa, ki jo je med 601 delodajalcem opravila Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje Kranj. Največje znižanje zaposlenosti napovedujejo podjetja v rudarstvu in kmetijstvu, zaposlenost naj bi se znižala tudi v izobraževanju, zdravstvu, predelovalni dejavnosti, pa celo v gostinstvu. Po napovedih naj bi se obseg zaposlenosti povečal v štirih dejavnostih, in sicer v gradbeništvu, finančnem posredništvu, poslovanju z nepremičninami in javni upravi. Po upravnih enotah je največ novih zaposlitev predvidenih v podjetjih na območju Kranja, najmanj pa na območju Tržiča. Po dejavnostih naj bi se največ oseb zaposlilo na področju predelovalnih dejavnosti in gradbeništva, v okviru storitvenega sektorja pa je največ zaposlitev predvidenih na področju trgovine, popravil motornih vozil, poslovanja z nepremičninami in gostinstva. Glede na čas zaposlitve je najugodnejše zaposlovanje v storitvenem sektorju, kjer se bo po napovedih polovica delavcev zaposlila za nedoločen čas. Glede na izobrazbeno raven so delodajalci napovedali naj- Četrto in prvo stopnjo izobrazbe, kar je posledica velikih potreb gradbeništva, kjer potrebujejo največ nizko kvalificirane delovne sile. Glede na lani so se letos povečale potrebe po lesarskih in gradbenih profilih, povečujejo se tudi zaposlitvene možnosti vzgojiteljev in učiteljev, oblikovalcev kovin in delno tudi tekstilcev. Napovedane so tudi potrebe po ekonomistih, gostincih, trgovcih, mehanikih in strojnikih. Močno pa se znižuje povpraševanje po metalurgih in pridelovalcih rastlin. V primerjavi z letom prej letos ni izkazanih potreb po monterjih in instalaterjih, gumarjih in jezikoslovcih. Na novo pa so se pojavile možnosti zaposlitev veterinarjev, geologa, geodetov, gradbenikov, letalca in glasbenika. Zanimivo je, da je lani kar nekaj delodajalcev imelo težave pri iskanju ustreznih delavcev, kot so navedli, so težko dobili pravnika, stru-garja, tesarja, zidarja in natakarja. Anketirana podjetja so napovedala 1143 presežnih delavcev, od katerih naj bi jih 626 prešlo v odprto brezposelnost. Napoved je manjša od lanske, vendar na zavodu za zaposlovanje menijo, da so delodajalci nekoliko podcenili število presežnih delavcev. Največ presežnih delavcev je napovedanih na Jesenicah in Škofji Loki, najmanj pa v Tržiču in Radovljici, kjer pa dejansko stanje že kaže na odstopanje od napovedi. Več kot tri četrtine presežnih delavcev bo imelo izobrazbo do četrte stopnje. • U. P. Zapore cest včeraj le ni bilo Vlada in prevozniki našli skupni jezik Kranj, 22. junija - Okrog osem tisoč prevoznikov, ki so za včeraj napovedovali popolno zaporo vseh cest, je le našlo skupni jezik z vlado. Zapore tako ni bilo, prevozniki so se strinjali s sklepi, ki jih je v četrtek sprejela vlada. Sprejela je uredbo o spremembi uredbe o cestnini za uporabo nekaterih cest, sklep o spremembi sklepa o določitvi cestninskih cest in višine cestnine ter uredbo o določitvi letnih povračil za uporabo cest. Ugodila je tudi zahtevi prevoznikov glede plačilne nediscipline, tako bo vlada od pogodbenih izvajalcev Darsa zahtevala, da do konca meseca plačajo 70 odstotkov dolgov do podizvajalcev (velja tudi za podizvajalce od podizvajalcev), preostali del pa do 15. julija. Če pogodbeni izvajalci obveznosti ne bodo izpolnili, bodo morali dati Darsu pooblastila, da bo denar nakazal neposredno podizvajalcem. Za bodoče posle bo vlada dosledno spoštovala spremembo odredbe o obvezni vsebini razpisne dokumentacije ter navodila o vrstah finančnega zavarovanja. Če ne bo tako. bo zagotovila enak način plačila kot pri starih dolgovih. Vlada je tudi sklenila, da na območju mejnih prehodov in na državnih cestah ne bo dovolila pobiranja komunalnih taks, stroške, ki nastanejo pri carinjenju blaga zaradi zadrževanja vozil v območju carinskega nadzora, pa bo moral upravljalcu prostora plačevati carinski deklarant. Posebna delovna skupina bo ostale zahteve prevoznikov uskladila do 30. oktobra letos. • U. P. lis JELOVICA lesna industrija, d.d. Kidričeva 58, 4220 ŠKOFJA LOKA Zaradi povečanega obsega dela v proizvodnji stavbnega pohištva in montažnih objektov vabimo k sodelovanju MIZARJE oz. TESARJE (lahko tudi pripravnike) Ponudbe pošljite na naslov JELOVICA, d.d., Kidričeva 58, Kadrovska služba, 4220 Škofja Loka. Dodatne informacije dobite po telefonu: 064/61-30 int. 237. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Bled 2004 Program za novo podobo Bleda Bled - Predsedstvo Turistične zveze Slovenije je v četrtek na razširjeni seji v hotelu Golf na Bledu obravnavalo program razvoja turizma v blejski občini. Program, katerega avtor je Jože Jenšterle, svetovalec Evropske unije za nacionalni EU Phare program in direktor mednarodnih programov Gea College, je na aprilski seji sprejel občinski svet, na četrtkovi seji pa ga je pohvalilo tudi vodstvo turistične zveze. Program Bled 2004 (tega leta bo namreč kraj praznoval tisočletnico) izhaja iz šestih ugotovitev. Prvič: Bled potrebuje razvojni program, ki bo določil glavne cilje in primerjalne prednosti Bleda. Drugič: pogoj za razvoj turizma na Bledu je zaključek lastninskega preoblikovanja in sanacija turističnega gospodarstva. Tretjič: treba bo spremeniti in dopolniti prostorske dokumente in pospešeno izgrajevati komunalno in prometno infrastrukturo, še zlasti kanalizacijsko omrežje in ceste, ki bodo razbrmenile promet skozi središče kraja. Četrtič: primerjalne prednosti Bleda je treba razvijati tako, da bo v začetku prihodnjega tisočletja eno izmed najboljših klimatskih letovišč in mednarodnih kongresnih centrov Srednje Evrope. Petič: Bled se bo v globalne razvojne usmeritve turizma v Evropi in v svetu vključeval predvsem s sodelovanjem v Skupnosti Julijskih Alp. In šestič: na Bledu je veliko znanja in izkušenj, ki so za zdaj še premalo izkoriščene in jih bo v prihodnje treba bolje izrabiti. Program predvideva več nalog, med drugim tudi novo organiziranost turistične infrastrukture v občinski lasti, ponudbo programov za zdravo življenje, ponudbo "vodnih" programov na kopališčih ob jezeru, v hotelskih bazenih, termah in v novonastalem jezeru ob zajezitvi Save Dolinke ter ponudbo protokolarnih storitev za poslovni svet in meddržavna srečanja ter za izbrane skupine, obogatitev "zime na Bledu" in programa prireditev, vključitev bogate turistične zgodovine Bleda v turistične programe, predstavitev svetovno znanih obiskovalcev Bleda, ureditev turističnega muzeja in Riklijeve spominske sobe, povezavo kmetijstva in turističnega gospodarstva in obogatitev gastronomske ponudbe z izbranimi, starimi, domačimi specialitetami. Program predvideva, da bi prihodnje leto na Bledu končali lastninjenje in sanacijo najpomembnejšega dela turističnega gospodarstva, občina pa naj bi dopolnila in spremenila urbanistične dokumente. Leta 2000 naj bi se na Bledu v večjem obsegu začele naložbe v turistično, komunalno in prometno infrastrukturo, leto kasneje naj bi že dokončali obnovo hotelov in posodobitev turistične infrastrukture in začeli z izgradnjo obvoznice in pokritih parkirišč. Leta 2002 naj bi uresničili najpomembnejše naloge iz razvojnega programa ter dokončali obvoznioco in zgradili 250 pokritih in 500 zunanjih parkirišč, leto kasneje naj bi se začele priprave in prve prireditve ob prazniku tisočletnice Bleda, ki ga bo kraj praznoval leta 2004. S trženjem častitljive obletnice naj bi začeli že letos, leto 2004 pa bo, kot so zapisali v program, leto mednarodno odmevnih kulturnih, športnih, strokovnih in drugih prireditev, ki naj bi prispevale k novi podobi Bleda kot enega najboljših klimatskih letovišč in mednarodnih kongresnih centrov. • C. Zaplotnik Vse kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! \Moznosi osebnega obiskal, 1090/41-29 090/42-38 CELOVITO VIDENJE 09042 70 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM n£u DOM S5S ZABNICA 4209 ŽABNICA 68 tel/fox. (064) 312-266; 311-545 NOVOST OPEČNI TERM0BL0K P0R0THERM AKCIJSKA PRODAJA DO KONCA JUNIJA - STENSKE OBLOGE - LAM INATI - 10% - LAMELNI PARKET (HRAST, JESEN) -5% INFORMACIJE V TRGOVINI ali po tel.: 311-545, 312-266 Živila imajo v Preddvoru veliko načrtov Ne želijo si množičnega turizma Delniška družba Živila je v posodobitev terase ob jezeru Črnava vložila okoli 30 milijonov tolarjev. Preddvor, 22. junija ■ V zadnjih treh letih smo v Preddvor vložili okoli 160 milijonov tolarjev, le lani v obnovo jezu na jezeru Črnava 35 milijonov, je na novinarski konferenci od odprtju obnovljene hotelske terase povedal predstavnik delniške družbe Živila Peter Zavrl. Direktorica hotela Marjeta Bren pa je predstavila svoje upe v zvezi s turistično sezono in z novimi ciljnimi skupinami gostov, Belgijci, Rusi, Francozi, ki bodo letos zapolnili njihove zmogljivosti. Sicer pa je bila beseda pretežno o načrtih v zvezi z nadaljnjim razvojem hotelskega kompleksa v Preddvoru. V pripravi je ureditveni načrt območja okolice jezera Črnava, ki zajema tudi izgradnjo dodatne infrastrukture za celovitejšo turistično ponudbo. Velikih posegov sicer ne predvidevajo, saj si domačini tu ne želijo hrupnega množičnega turizma. Živila med drugim podpirajo tudi zamisel občine o novi trasi ceste do naselja Potoče, saj sedanja moti stanovalce naselja Hrib, zlasti ob sobotah, ko je prornet do jezera zaradi porok občutneje povečan. Nosilci turizma razmišljajo, da bi športno-rekrea-tivni dejavnosti namenili spodnji plato, kjer bi lahko bil tudi objekt s trgovinsko in servisno ponudbo, spodaj bi bilo parkirišče zlasti za enodnevne goste, urediti pa bi kazalo tudi peš dostop do hotelskega kompleksa in povezovalne sprehajalne poti. Na vrhnjem platoju pa nameravajo širiti hotel na vzhodni in severni strani, urediti krožni promet in dodatna parkirišča, hotela naj bi dobila tudi bazen, na severnem delu ob jezeru pa bi bila plaža za hotelske goste, povezana z notranjim bazenom. Razmišljajo tudi o temeljiti preureditvi vile Danica v apartmaje višjega kakovostnega razreda. Jezero in jezerska obala naj bi vsaj na zahodni strani ostala čimbolj nedotaknjena, novogradenj, ki bi bile bližje jezeru kot sedanje, ne odobravajo niti nosilci turizma niti občinske oblasti. Kaže pa, da se bo v zvezi s tem treba dogovoriti za koncesionarstvo nad jezerom. Prvi korak k temu so storili že ob lanski sanaciji jezu, ko so se občina Preddvor, Živila in Ministrstvo za okolje in prostor domenili o načinu financiranja. Predmet tristranskega dogovora pa je tudi širša sanacija jezera in pojezerja. Občina sedaj ureja vse v zvezi s fekalno kanalizacijo naselja Nova vas, njena pa je tudi izdelava urbanističnega načrta, ki naj bi potekala v soglasju z Živili in lastniki zemljišč ob jezeru. • D.Z.Žlebir Telefonski imeniki tudi po občinah Tržič, 19. junija - Pri založbi Slovenska knjiga so letos dodali največjemu poslovnemu imeniku še 23 občinskih telefonskih imenikov. Gre za imenik, ki je urejen po občinah, ne pa po posameznih naseljih. V posameznem imeniku so združeni podatki za nekaj sosednjih občin. Imenik sestavljajo bele, rumene in modre strani. Čeprav je rumeni del na koncu, je najpomembnejši. V njem se predstavljajo podjetja, samostojni podjetniki in drugi poslovni subjekti. Ob vse bogatejši ponudbi istovrstnih izdelkov so koristna tudi obvestila o popustih pri nakupu, na kar opozarja znak pujska. V modrem delu uporabnik najde tudi kupone, s katerimi lahko popuste tudi uveljavi. Beli del je podoben običajnemu telefonskemu imeniku, vendar ga odlikuje prijaznejša ureditev podatkov po občinah. Za dodatno objavo in predstavitev občine sta se odločili dve tretjini od 147 občin. Skupno so natiskali 83.000 izvodov, cena imenika je tisoč tolarjev, na voljo pa je na vseh poštah po Sloveniji. • S. Saje DOBIMO SE NA INTERNETU Andreas VVilhelm Le katera knjiga o internetu mularijo opozarja na povečan telefonski račun ob prekomerni uporabi interneta? Ali pa na tako neposreden način prikaže, kaj se na internetu sme in kaj ne? Osnovne pojme in praktične probleme pri uporabi tega novega medija boste spoznali skozi napeto kriminalno in najstniško ljubezensko zgodbo in sicer ob življenjskih primerih. In vse to kar mimogrede, ob kratkočasni, izvrstno napisani zgodbi v prevodu Polonce Kovač. V slovarčku najdemo razlago izrazov, kot so chat, dovvnload, informacijska avtocesta, public domain, server... Knjiga, ki jo bodo z veseljem prebrali fantje in dekleta, ki bi se radi naučili kaj o internetu, informacijski avtocesti prihodnosti. Primerna je za vse, ki se z Internetom še niso srečali, pa tudi za tiste, ki ga že zelo dobro poznajo. Cena knjige je 2.520 SIT in jo lahko naročite: - na naslov Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica - po telefonu (064) 715-515 - na E-mail zalozba@didakta.si - po telefaksu (064) 715-988 Oglejte si tudi našo ponudbo na internetu http://www.didakta.si! t JmL mehka vezava 117 strani IDAKTfl Za kilogram kakovostne pšenice 35 tolarjev Slovenska vlada je na četrtkovi seji sprejela tržni red letošnji pridelek pšenice, s katerim je določila odkupne poj in ceno. Kmetje bodo za kilogram pšenice prvega kakovostni razreda prejeli 35,48 tolarja in za kilogram rži 32,30 tola. Končna cena je seštevek zaščitne cene, dodatka za kakovog državnih podpor. Zaščitna cena je za pšenico 29,80 tolarja rž 23 tolarjev za kilogram, dodatek za kakovostno zrnje je odstotni, državne spodbude pa so za pšenico 2,70 tolarja kilogram in za rž sedem tolarjev za kilogram. Tudi letos bo ves pridelek odkupile državne blagovne rezerve. Pričakujejo-ga bo od 90 do 100 tisoč ton, ob preskromni domači pridela^ bo še vedno treba dokupiti okrog 130 tisoč ton zrnja. DaPj odkupu letošnjega pridelka ne bi prihajalo do težav zafl1 konkurence poceni pšenice z Madžarske (od 17 do 20 tolarji, bodo uvozniki morali poleg 5,3-odstotne carine plačati \ posebno uvozno dajatev v znesku 17,20 tolarja za kilogram- Uvozne dajatve za zaščito domačega kmetijstva Vlada je dopolnila uredbo o določitvi kmetijskih in živil**1 proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajat? Uredba velja od 31. maja dalje in pomeni dodatno za#V domače pridelave in prireje oz. dodatni strošek za uvoznike/; uvozu živih prašičev vseh pasem in kategorij je odslej poSv£ dajatev 61 tolarjev za kilogram, za sveže, ohlajeno ali zmrznj^ meso prašičev od 70 do 114 tolarjev za kilogram, za puranov od 40 do 100 tolarjev, za pšenico 17,20 tolarja* pšenično moko ali moko iz mešanice mok 22,70 tolarja tet mleko in smetane od 194 do 253 tolarjev za kilogram. Državne podpore za drugo polletje Vlada je na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo prehrano sprejela uredbo o uvedbi finančnih intervencij^ ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane in ure" f o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželj31 obnovo vasi. Uredbi določata državne podpore kmetijstvu drugo polletje, prinašata pa precej novosti. Odkupne cene živine V medvoški kmetijski zadrugi odkupujejo govejo živino H (bruto) cenah, ki veljajo od 1. junija dalje. Meso bikov, stanji dveh let, plačujejo takole: prvi ocenjevalni in plačilni razre_ 530 tolarjev za kilogram, drugi razred - 520, tretji - 490, četr\ 450, peti - 400 in šesti 370 tolarjev za kilogram. Poglejm°j cene mesa za krave! Pri kravah, ki so stare do pet let, je cefljjj prvi plačilni razred 385 tolarjev za kilogram mesa, za razred 365, za tretji 350, četrti 305, za peti in šesti razred paji tolarjev za kilogram. Cene mesa krav, ki so stare več kot petJ so še nekoliko nižje: prvi razred - 345, drugi - 330, tretji j' četrti 285, peti in šesti pa 250 tolarjev za kilogram. Telic^' imajo do 220 kilogramov mesa, odkupujejo po ceni do "j tolarjev za kilogram mesa. OBČINA JESENICE C. m. Tita 78, 4270 JESENICE Partnerski projekt med mestoma Nagold (Nemčija) in Jesenicami (Slovenija) RAZPIS PODIPLOMSKE PRAKSE ZA MLADE DIPLOMIRANE INŽENIRJE ALI TEHNlKČ Združenje za podporo mladim strokovnjakom iz Nagolda fXg| sodelovanju z mestom Nagold podiplomsko prakso za mla°° diplomirane inženirje ali tehnike. Cilj podiplomske prakse je, da v okviru partnerske pogodb^, je bila sklenjena in podpisana med mestoma v letu ItH podpre mlado demokracijo v jugovzhodni Evropi v nJen^jo gospodarskem razvoju s tem, da omogoči mladim, ki s tffflj poklicno dejavnostjo šele začenjajo, da se seznanijo s stanj0 tehnološkega in industrijskega razvoja neke druge evrop5 države. Ob sodelovanju z enim od podjetij iz Nagolda s podr°^ gradnje karoserij, avtomehanike in avtoelektrike za tov0r|(1 vozila, s področja strojegradnje, elektrotehnike, gradbeništva opremljanja stavb ali s področja izdelave pohištva je uiog0^ razširiti vaše praktično znanje. Zbornica za industrijo in trgovino severnega SchwarzWaJ^ dodatno k temu nudi udeležbo na seminarjih za razši'1 teoretičnega znanja. Pogoji razpisa: • Kandidati so lahko le občani partnerskih občin Jesenice ^ Kranjska Gora • Stari naj bodo največ 26 - 28 let • Znati morajo nemško (komunicirati v nemščini) • Dolžina prakse traja po pravilu 4 tedne v enem podjetju * izbranim področjem • Trajanje: od 17. oktobra do 19. novembra 1998 • Nastanitev v apartmaju • Stroške prevoza, bivanja, vzdrževanja in žepnine krije organizator • V letu 1998 lahko sprejmejo največ 10 kandidatov it Prijave je treba nasloviti na Občino Jesenice, C. m. ™.Jb 4270 Jesenice, telefon 831-040 s pisno osebno predstav^ kandidata in s podatkom o zamišljeni usmeritvi prakse. OW*r za prijavo se dobijo na Občini Jesenice pri ge. TEI VIŠNA*1, Razpis traja do 15. julija, tako da bi do 20. julija že l*^ posredovali prijave podjetjem, ki bi, če bi bilo potre" naredila izbor in poizkušala zagotoviti ustrezne prostore- j Na osnovi povabila s strani mesta Nagold dobijo kandj^v dovoljenje za bivanje in za delo na nemškem konzula' Ljubljani. Postopek traja 4 do 6 tednov. > POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_ Borzni komentar tedna Minuli teden je bil lep primer Menjave razpoloženja borznih Posrednikov. Padci borznega ^deksa so bili iz dneva v dan """»j intenzivni, v četrtek se je Padanje domala ustavilo, v petek PQ k indeks že porasel za dve t0(ki. Treba je poudariti, da nihče resno ni verjel v dolgor-°tnost: padanje tečajev, kljub ^mu pa se včasih padanje kar Pospešuje, saj marsikdo misli, da 7° Prodaja v določenem trenut-*u dobra poteza, saj bo čez dan al[dva lahko delnico spet kupil P/1 nižjem tečaju. Tako je SBI 'e.««n zaključil pri 1664 indeksen točkah, oziroma 35 točk pod hlvojem pred tednom. v petek se je po dolgem času Zgodilo, da je bil promet na OTC IrS« višji kot v borznih kotacijah, Povrh pa so borzno kotacijo sevali" posli z obveznico imenskega odškodninskega fada, ki jih je bilo za dobrih I bilijonov tolarjev. Promet se 'e, v preteklih dneh ustalil pri 500 milijonih tolarjev, kar fPede na pretekle nivoje vse-^or spodbudno. Tudi poslov je teč>s tem pa dobivamo potrditev domačega zanimanja za PJ!rsPektivne vrednostne papirje, gotovitev, ki je nesporna, je, da 0 se tiste delnice, ki imajo za °j nekega skrbnika, ki teb pj^M/e neki tečaj, uspele odle-nih jjjjj °d svojih trdno zabetonira-iel 5*drišč. Takšne so naprimer 4""cc Radenske, Fructala, e*r°droma in zaenkrat še Gor-Rari se dogaja z delnicami b0 en?ke, ki jih je ena izmed k()tyh hiš v preteklih mesecih /af'^fl' nam ie Posta^° ur°dno Ro*0- V- Petek> ko je uprava "denske objavila, da je Pivo Qrna Union v njenem kapitalu Ptr'dobila 5 % delež. Nekateri so p1- vsaj tujci nas ne kupujejo, ^nimiva bo (verjetno) tudi jHodba o ajdovskem Fructalu, s perini se zdi, da se dogajajo prav Podobne stvari. Govorice *veda obstajajo, uradnih infor-^aciJ pa ni. Vsekakor so, kljub *"kim besedam, podjetja iz PQ,l<>ge proizvodnje pijač, v Povnovanju potiho prehitela vpjeija iz kemične industrije. ,°Xlavje zase so seveda trgovs-" Podjetja, ki so svoje cilje "»kovala na daljši rok, "sezo-Porok" pa šele prihaja. V 'jjjtlem tednu se z "največji-^delnicami ni dogajalo prav w>/1 1 Iekom ie nll° promeul ''ko, vendar ga je bila večina fa^ljenu preko aplikacij, ki so le sklenje ne pri 47500 tolarjih, kar zbuja vsaj majhen sum v stabilnost tečaja nad 48000 tolarji. O Krkinih delnicah so glasovi pred odločitvijo drugostopenjskega sodišča o patentni tožbi skoraj povsem potihnili, cena pa je stabilna pri 29500 tolarjih. Delnice Aerodroma niso doživele "hladnega tuša", kot bi bilo ob rasti v minulih 3 tednih mogoče pričakovati. Vrednost je sedaj 2060 tolarjev - aktivni vzdrževalec tečaja pa kakšnih večjih padcev vsaj zaenkrat ne dopušča. Delnice Gorenjskega tiska so se v petek podražile za dobre 4 odstotke in so vredne 1290 tolarjev, opaziti pa je, da se zanimanje zanje vztrajno veča. Delnice brez "podpore" pa še naprej životarijo pri skromnih nivojih. Najopaznejši predstavnici takšnih delnic sta Intereuropa in Kovinoteha. Seveda pa je to lahko lepa priložnost za nakup, saj cena bistveno ne bo več padla, ob skrbniku pa bo celo precej poskočila. V sezoni skupščin se zaenkrat ne dogaja nič pretresljivega. Doslej so bili vsi predlogi za izplačilo dividend sprejeti. Zaplesti pa se zna že pri Istrabenzu ter Petrolu, kjer je država že napovedala, da bo zahtevala iz naslova dividend več denarja in se ne ozira preveč na načrte omenjenih podjetij. Pred nami pa je kratek praznično obarvan teden, v katerem kakšnih večjih skokov tečajev ne pričakujemo, bloki in aplikacije pa bodo verjetno še vedno navidez povečevali likvidnost slovenskega trga kapitala. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Anko Deseta skupščina delničarjev Leka Po 660 tolarjev dividende na Lekovo delnico Lani so ustvarili 3,7 milijarde tolarjev čistega dobička Ljubljana, 22. junija - Lek, ta zmanjšali s štirinajst na d.d., Ljubljana je lani deset. Delničarji so sprejeli posloval izredno uspešno, čis- tudi poročilo o poslovanju v ti dobiček je znašal 3,7 mili- lanskem letu. Skupaj so ust- jarde tolarjev, kar je za petino varili 3,7 milijarde tolarjev več kot leto prej, je povedal čistega dobička, čisti dobiček predsednik uprave Leka dr. na delnico je znašal 1.914 Andro Ocvirk na deseti tolarjev (leto prej 1491 tolar- skupščini delničarjev tega jev). Tudi vsi ostali ključni podjetja pretekli četrtek v Ljubljani. Delničarji bodo prejeli po 660 tolarjev dividende na delnico J X RIKA ODKUPUJEMO PE1NICE: SAVA G in B, TERMO ŠK. LOKA, ŠPKCEETJA BLED, C010R MEDVODE, DELIKATESA JESENICE G to B. LOKA ŠK, IjOKA 8 in C, GCH^NJKA LESCE, TP ROZCA JESENICE G, PIVOVARNA UNION IN LAŠKO* "prodajamo delnice nit borxi ^upravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861 511 ^ KRANJ Tl' inarski konferenci pred slovesnosti0.^ predstavili razvoj inštituta od listanj,( do danes tci njegovo ;edai<|o v1Og0«Q| po besedah direktorja Slavka Čilih« tudi v kritičnem odnosu do im društvom Pl > Kranj Igralska skupina iz Preddvora je na dvorišču vaške gostilne uprizorila legendo o Hudičevem borštu, naeionalno televizija jo je posnela. \a sliki: še zadnja navodila režiserjev. Javila botanični pohod pfj| ,rav°varstveni dan na Kališču. Ob tej in polovica najnapornejšega teka je že »icer s° (K,!uli tudi novo pridobitev, in mimo, pa vendar je šteti za zmagovalce P0. |,Hreditev štirih gorskih izvirov, na vse, ki jim je ta nedeljski podvig uspel. lliui', 1 8°ri, pod lavorovim vrhom, v Popoldne so tekače v Železni Kapli spet kji, cevem borštu na Zaplati in pod H.is. pričakali predstavniki obeh občin (župana pr( 11 sedlom, kar so člani sekcije s sta se spet prikazala sveža in čila ) in jim fca*ei- °Unim delom in ob pomoči občine čestitali k dosežku. V Preddvoru pa se |i >\v^ 1 Urejati tO pomlad Namestili so po/no popoldne /acVl maraton drugačne i),,, ?Ve 111 korita tei studenec zavarovali / vrste, zabavni večei s čuki, ob katerem se p;i' i-"iii Osrednja prireditev ob prazniku je zabavalo staro m mlado. • D.z.žlehir, L Je bila v soboto zvečer v sredilču foto: lina Doki Podpredsednik vlade v Preddvoru, Šenčurju in Kranju Gorenjcem večjo pozornost v proračunu Je obisk podpredsednika vlade Marjana Podobnika v treh gorenjskih občinah pripisati dejstvu, da se sestavlja državni proračun, in vlada po terenu tipa, kakšne so potrebe v posameznih okoljih? Preddvor, Šenčur, Kranj, 19. junija - Obisk podpredsednika vlade je bil v omenjenih občinah najavljen prav na hitro. V Preddvoru jih je ujel ravno na začetku občinskega praznovanja, tamkajšnji pogovori z vodstvom občine in podjetniki pa so se sukali okoli cest, komunale, šolstva, gospodarstva in financiranja občinskih potreb iz državne blagajne. Ta sredstva so namreč še vedno nepravično porazdeljena, kar čutijo zlasti majhne občine. Tako je podpredsednik vlade Marjan Podobnik med obiskom omenjenih občin na Gorenjskem dobil vtis, da si Gorenjci želimo večjo zastopanost v državnem proračunu, pa tudi vpliv pri nastajanju dolo- Podpredsednik vlade Marjan Podobnik s sodelavcema z županom občine Šenčur Francem Kernom in šenčurskimi podjetniki. čenih zakonov, če smo že glede gospodarskih rezultatov precej v slovenskem vrhu. Iz občin prihaja tudi vrsta kritik na delovanje države, čemur naj bi v vladu prisluhnili in upoštevali pri snovanju naslednjega državnega proračuna. Tako je svoj obisk podpredsednik vlade utemeljil zbranim v občini Šenčur, kamor je tamkajšnji župan Franc Kern povabil predvsem podjetnike iz domače občine, pa tudi predstavnike kmetijstva,šole in cerkve. Gost je slišal, da majhna občina, kakršna je Šenčur, svojo ki podjetniki vidijo v finančni (ne)disciplini, nedelovanju pravnega sisitema na eni strani in nedopustnih privilegijih na drugi. Tudi mimo davka na dodano vrednost niso mogli, podpredsednik vlade pa jim je ob tem obljubil, da bodo o novem davku še dobro razmislili, saj ni edini cilj, da bi bil državni proračun poln, vse ostalo pa v razsulu. Sogovorniki so se dotaknili še drugih vprašanj, denimo razvoja obrtno-podjet-niške cone v Šenčurju, pa problemov v kmetijstvu, financiranja šolskih projektov in perspektivo vidi v podjetništvu, pri čemer drugih problemov, o katerih so prepričani, da pričakujejo, da bodo razvoju te dejavnosti namenjena sredstva do nje prihajala bolj neposredno z manj vmesnimi postajami, kjer se denar rad izgublja. Ključen problem šenčurs- lilcd, 22. junija - Kljub temu, da oster-oporoza (ginevanje kostnine, ki povzroča krhkost kosti) postaja v razvitem svetu zelo pogost vzrok smrtno nevarnim poškodbam, je v Sloveniji le 5 aparatur, s katerimi se lahko meri kostna masa. Po podaritvi take aparature nedavno v Kranju (podaril ga je Goodvear), so vrhunsko tovrstno aparaturo kupili tudi v Diagnostičnem centru na Bledu, v prostorih sosednjega hotela Jelovica pa razmišljajo tudi o ustanovitvi posebnega osteoporoz-nega centra. V centru opravljajo meritve samoplačuiško (pregled stane okoli 5 tisoč tolarjev), prizadevajo pa si, da bi te preiskave uvrstil v program tudi zavod za zdravstveno varstvo, saj je z ustrezno terapijo, načinom življenja mogoče posledice omiliti. Sicer pa v Diagnostičnem centru na llledu postajajo ena od pomembnih vej njihove dejavnosti preventivni pregledi, saj so oblikovali posebno ponudbo tri in pet dnevnih pregledov za vodilne delavce, ki so zagotovo eni najkompleksnejših, najraznovrstnejših in temeljitih. • S. Ž. morajo zanimati vlado. S podpredsednikom sta prišla na obisk tudi predstavnika kmetijskega ministrstva in ministrstva za promet in zveze, ki sta prav tako slišala nekaj vprašanj in dilem, naslovljenih na njuna resorja. Veliko pa je ostalo tudi nedorečenega, saj se je podpredsedniku mudilo naprej v Kranj, kjer je imel dogovorjen še sestanek v Gorenjski mlekarni. • D.Z.Zlebir, foto: Tina Doki Sebenje, 22. junija - Po požaru, kije sredi maja prizadel družino Kimovec v Seben-jah, je steklo v občini zbiranje pomoči za obnovo njihove hiše. Iz občinskih gozdov so pripeljali 17 kubičnih metrov lesa za novo ostrešje. Dela sta se lotila tesarja Franc Zupan in Anton Meglic iz Loma, ki sta slab mesec dni po nesreči postavila ostrešje na povečano stavbo. Kot je povedal lastnik Stojan Kimovec, so vsem hvaležni za solidarnost, posebno pa sosednji družini Rezan Veseli so tudi, da so prejšnji četrtek uspeli pokriti streho s strešniki, saj je bilo v hiši že precej vlage. Pri tem so priskočili na pomoč trije javni delavci, sovaščan Jože z viličarjem in tudi člani njihove družine. Glavne skrbi so se s pokritjem strehe rešili, vendar jih čaka še precej dela in stroškov z izdelavo treh podstrešnih sob. • S. Saje KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Mestne hiše so na ogled dela poznoromantičnega slikarja Alojza Eberla ( 1822-1887). V Mali galeriji razstavlja kipar Dušan Tršar. V Cafe galeriji Pungert razstavlja grafike Janez Cuderman. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja fotografije z naslovom Podobe Istre fotografinja Dora Benčič. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši razstavlja Franc Berčič-Berko. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja cvetlična tihožitja akad. slikarka Duša Kajfež. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije z naslovom Odsevi črne celine avtor Lado Kutnar. V Galeriji Kašča razstavlja hrvaška slikarka Jadranka Pamić slike v batik tehniki z naslovom Istrski motivi. BLED - V Hotelu Astoria razstavlja fotografije Rafael Podobnik, slike pa slikar Leopold Gros. V Galeriji Trg razstavlja slikarka Minka Korošec. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava Veliki mojstri 20. stoletja iz zasebnih zbirk. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja so na ogled podobe nastale v 2.likovni koloniji Iveta Šubica. V Galeriji Fara razstavlja fotografije na temo Obrazi narave*//: Jurij Kurillo. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. V Kašči je na ogled razstava Srednjeveški instrumenti. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka razstavlja fotografije živaliv z naslovom Moja tema Jure Nastran, član FK A. Ažbe Škofja Loka. V kapeli Puštalske-ga gradu so na ogled slike z letošnje Male Groharjeve kolonije. ŽELEZNIKI - V Galeriji Muzeja je do 4. julija na ogled slikarska razstava Ex-tempore Železniki 1998. SORICA - Groharjeva hiša je odprta ob sobotah in nedeljah od 15. do 17. ure. ŽIRI - Žirovski muzej (v stari šoli) je odprt ob sobotah in nedeljah od 14. do 16. ure. KAMNIK - V gradu Zaprice je na ogled razstava Žlahtni purgarji kamniški. V Kavarni Veronika razstavlja Miro Novak. MEDVODE - V Knjižnici Medvode-Na sotočju razstavljata slikar Metod Bohinc in kipar Jiri Bezlaj. Novo v kinu PASJI DNEVI Na gorenjska filmska platna ta teden prihajajo Pasji dnevi, kdor pa še ni videl filma Titanic, bo konec tedna spet priložnost. Dustin Hofman in Robert De Niro igrata skupaj in pa povrh še v komediji. Po romanu Ameriški heroj so posneli film, ki govori, kako je politika sposobna zavesti javnost in medije. Tik pred volitvami se v Beli hiši pripeti incident, zato je treba pozornost javnosti odvrniti s kakšno drugo zanimivo zadevo - na primer vojno. Specialist za zavajanje javnosti in predsednikov mož za stike z javnostjo s pomočjo holvvvoods-kega producenta ustvari globalni konflikt, zaradi katerega seveda nihče ne misli na predsednika. Film je režiral Barry Levinson, poznamo ga po filmih Rain man, Sphere... Za vse, ki so pozorni tudi na filmsko glasbo - za Pasje dneve jo je napisal Mark Knopfler! Kaj pa Titanic? O njem vemo (skoraj) vse. Osnovna šola Predoslje razpisuje prosta delovna mesta - UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - UČITELJA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA s polnim delovnim časom, za nedoločen čas Nastop dela 1. septembra 1998. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Zveza kulturnih organizacij Kranj in Občina Radovljica VABITA na priredi**« v okviru Radoliltoga pol«tja W. Shakespearet SEN KRESNE NOCI Izvedba: ODER MLADIH ZKO Kranj Rež^a: bojze Domajnko Grad Kamen v Begunjah, 23., 25. in 26. junija 1998, ob 21. uri FTedprodaJa vstopnic: ZKO Kranj (221-331) in Galeba Avsenik Begunje (733088) ■ MESTNA OBČINA *i K R ANJ OU«lHM razglašeno za arheološki spomenik / odločbo objavil* Uradnem listu Slovenije (št. 5/92 -303, H. februarja 1992K Kot jc povedal dr. Timotej Knific. bo najdišče, /avaf1 po Zakonu o varstvu naravne in kulturne detli*1"^ sposebnimi ukreni zavaroval tudi Zavod /a varstvo ;' ,|> sedem pevskih zborov, in sicer: mešani cerkveni ,r/ ( cvilija Kobal iz Škofje Loke, ženski pevski zbor Ctrjav i: Kranjske Gort, dekliška pevska skupina ^'zM Dom-al, mešani pevski zbor ( anlemus i: Kamnika. ' Ijlce, komorni pevski • ;j r cerkveni pevski ibf/JM n je prisluhnil tudi '''J; pevski zbor Hozana iz Rudovljnr, komorni pevski 1'ro/andis iz Kranja in mešani Hladnik iz Iržiča. Nastopom u) oiy z, i Danilo Švara. Po končanem uradnem delu pa so nr&?j\ torji pripravili družabno srečanje, kjer so zborovodje lahko izmenjali svoje izkušnje in se pt}£ naoim slovenskim dirigentom. • Besedilo, loto: I' Druga konjeniška prireditev v Dolenji vasi Kobila Linda bi to preskočila z mesta«' Kaj lahko zinoreta veliko ljubiteljsko in dobra organizacija, so dokazali v nedeljo člani Konjeniškega kluba Ratitovec iz Železnikov z drugo uspelo konjeniško prireditvijo v Dolenji vasi. dolenja vas v Selški dolini. 22. junija - Že ves pretekli teden so na travniku pred "olenjo vasjo potekali* Priprave na "Veliko konjeniško prireditev", saj so člani konjeniškega kluba Ratitovec tudi letos, drugo 'eto svojega delovanja, z veliko mero organizacijskih ^Posobnosti pripravili zanimivo srečanje in predstavitev konj, poleg tega pa fadi lepo tekmovanje v Poskakovanju ovir. Kako resno se lotijo priprav •lu konjeniško prireditev v f^njeniškem klubu Ratitovec, pokazalo že dejstvo, da je bll<) že sredi preteklega tedna na travniku pred Dolenjo vasjo že vse nared: postavili so Mlahie Ograde, pripravili ovm- /a preskakovanje in postavili vse druge spremljajoče, priprave vključno / velikim šotorom, kjer so si obiskovalci lahko tolažili žejo, uva večera zapored pa tudi ^bavaii, Vse več ljubiteljev kt°r»i V Selški dolini, pa naj si F6 za liste, ki vidijo pn tem sP°n, druge, ki goje kome za Popestritev svoje turistične Ponudbe, je očitno dobro 0r8aniziranib, in k(U lani, ko *9 . priredites organizirali P^'č, so tudi letos /mogli Pnpraviti zanimivo prireditev, začetek in osrednji "uradni" 11. srečanje Janezov v Novi Oselici del je bilo preskakovanje ovir v kategorijah AO, Al in A2 čez ovire visoke 0,8, 1,0 in 1,1 metra, najboljši štirje tekmovalci pa so se na koncu pomerili celo na ovirah 1,2 metra. Da je bila to zanimiva tekma, nenavse/aclnje potrjuje tudi udeležba, saj je tekmovalo kar 24 tekmovalcev i/ 12 konjeniških klubov. V najtežji preizkušnji so zmagali Rok Peček s konjem Kagor i/ Konjeniškega kluba Grad Piestianek, Gora/d kušar z t >a/o iz Konjeniškega kluba Domžale, tretja pa je bila Maja Novak z \Vereuo iz Konjeniškega kluba Velenje, Spored konjeniške priieditve v Dolenji vasi pa s tem še ni bil končan: saj so nadaljevali še s tekmovanjem v spretnos-tnem jahanju (med petimi tekmovalci jc zmagal dr. Janez llabjan), nadaljevali pa so še s predstavitvijo konj članov Konjeniškega kluba Ratitovec in s predstavitvijo Žrebcev, katerih lastniki so imeli kar precej dela, da so jih ob množici kobil na tej prireditvi uspeli krotiti. Za konec pa so ob duhovitem in hkrati poučnem komentarju prikazali tiuli spravilo lesa S konjem, pri čemer ^la bila Pebričkov Lojze iz Prtovča iti Simnov Miha i/ Spodnjih Danj skupaj z enajstletno kobilo I halo resnično prepričljiva, saj sta kot za šalo pospravila na tekmovališču raztresene hlode na posmo-jko, Dokazala sta, tla SO tega dela skupaj s kobilo resnično dobro vajena, saj je v t»k<>liskih hribih le veliko g<>/-dov, kjer je zaradi zahtevnosti terena to edina niozno,! /a spravilo lesa. Komentar o tem, da bi kobila I nula tudi tekmovanje v preskakovanju ovir opravila /lahka "preskočila bi ovire lahko celo 7. mesui", pa je bil seveda uvod v veselo razpoloženje, saj je konjeniški prireditvi sledila še konjeniška veselica. • s. ž Tudi župan, župnik in predsednik so bili Janez V nedeljo je bilo na 11. srečanju v Novi Oselici kar 60 Janezov in vsi po vrsti so bili vsak zase Naj Janezi nedeljskega popoldneva. Celo župan Jože Bogataj, župnik Jakob Kralj in predsednik Turističnega društva Sovodenj Viktor Kavčič bi bili brez zadrege v nedeljo popoldne Janezi. Skupinski posnetek za okrog 60 Janezov v nedeljo popoldne v Novi Oselici. Nova Olsclica, 22. junija -Lepa sončna nedelja je sicer kar precej tradicionalnih Janezov v Novi Oselici zadržala doma, saj so imeli opravka s travniki in spravilom sena. Drugi, ki so prišli, pa so potrdili, da Janezov še lep čas ne bo zmanjkalo in da vsak Janez pomeni Naj dogodek in Naj ime. Jože Bogataj, župan občine Gorenja vas - Poljane je bil v nedeljo glavni "Janez" v Novi Oselici. Najmlajši je bil 2-letniAnže Bogataj. Janezom. Še čudno, da se predsednik TD Sovodenj Viktor Kavčič ni tokrat predstavil kar za Janeza Kavčiča. In nenazadnje ne bi bil prav nič presenečen, če bi bila tudi duša društva, tajnica TD Sovodenj, ki jc povezovala zanimiv program, namesto Dr. Janez Remškar, direktor Bolnišnice Jesenice je bil najbolj ugleden Janez. Ko smo se srečevali z obiskovalci Nove Oselice, med katerimi jih ni bilo malo. ki so se pnsii poveselit pod lipo in zaplesat ob zvokih ansambla dveh in sicer Pina in loma, se v nedeljo popoldne niste prav nič zmotili, če ste znanca ali neznanca nagovorili: O poz-(iiaviien Janez. ( elo župan Jože Bogataj i/ občine Gorenja vas Poliane |e bil to popoldne Najpomembnejši Janez. Tudi župnik Jakob Kralj ne bi zameril, čc bi ga v nedeljo popoldne tako rekoč "na njegovem dvorišču" nagovorili z Najbolj zaslužen za prireditev in najbolj zabaven je bil Janko Kalan. Najstarejši Janez je bil tudi letos Ta Meden Janez -Starmanov Janez s Hotavelj, kije spomladi praznoval 89. rojstni dan. Milka kar Ivanka Burnik Sicer pa je v Novo Oselico prišel tudi ta pravi zdravnik in direktor jeseniške bolnišnice dr. Janez Remškar. Skratka, takšnih in drugačnih Janezov zares ni manjkalo. Prireditelji pa so se tokrat tudi izkazali. Ob tkanju platna (Tone Mlakar iz Gornjih Novakov) in inovacijah Janezov skozi stoletja (Franci Pintar in Ivko Jezeršek) so predstavili pastirske običaje: hojo s coklami, izdelovanje rogov in hojo s hoduljami. Iskali so najbolj vzornega (Jane/ Molk iz Žirov). zabavnega (Janko Kalan s Sovodnja) in najbolj izbirčnega (ga ni bilo) Janeza, pa najstarejšega (Janez Starman - Ta Meden Jane/ s Hotavelj) in najmlajšega (Anže Bogataj - Cvekov z Gorenjega Brda). Janez Govekar je predstavil aprilske in majske Janeze, zbirali pa so tudi stave za velikost mlaja in navijali /:: Janeze, ki so tokrat žal premalo potegnili vrv. Vzeli so jim jo Sovodenjski fantje in tako dobili tudi majice Gorenjskega glasa. Sicer pa je k igram na letošnjem enajstem srečanju Janezov v Novi Oselici sodilo tudi skupno fotografiranje s potrditvijo, da bo TD Sovodenj / Milko Burnikovo tudi prihodnje leto pripravilo 12. srečanje Janezov. • A Zalar ZA DOM IN DRUŽINO vedno in povsod Ena največjih modnih kreatork Coco Chanel je nekoč dejala: "Moda je moda šele tedaj, ko jo vidiš na cesti." Njene kostime in obleke nosijo vse dobro oblečene ženske sveta, mil-ijonkrat je bila že kopirana. Toda vedno znova je tu, ob vsakem letnem času. Skratka, brezčasna. Kadarkoli se boste pojavili v modelu, ki bo spominjal na modo Chanel, vedite, da ste dobro oblečeni. Modni kreatorji so se je spomnili tudi za letošnjo pomlad in poletje. Kostim na sliki iz grobega platna v svetlo rjavem drobnem karu krasijo resice, prav tako večerno obleko v velikem karu, iz prosojne tkanine. Kultura oblačenja Poskusimo še mi Pri Francozih velja pehtran za "fines herbes", to je eno boljših dišavnic. Malo je je treba, da da jedi svojo značilno aromo. Priljubljena sta pehtranov kis in gorčica, sicer pa Francozi to dišavni-co prodajajo sušeno rezano in mleto. Medtem ko je pri nas največ uporabljan za pehtranovo potico, jo Francozi dodajajo k mnogim jedem, tudi mesnim: solatam, perutnini, pečenkam, ovčetini, teletini, divjačini, pikantnim omakam, juham, vloženi zelenjavi itd. Pehtran režemo tik pred cvetenjem. Odlično se ohrani tudi zamrznjen, seveda neprodušno zaprt Morda še ta zanimivost: stari Rimljani so verjeli, da šopek pehtrana, skrit v obleki, varuje pred kačjim pikom. Zeliščna juha Šop zelišč (peteršilj, luštrek, malo mete, kislica, pehtran, listi žajblja, malo rmana, vršiček janeža, majaron, pest špinače ali mladih kopriv), 10 dag masla ali margarine, 5 dag moke, čebula, sol, lonček kisle smetane (114 l), peteršilj, l do 2 jajci Iz masla in moke naredimo svetlo prežganje, ki mu dodamo prav na drobno naribano čebulo. Zalijemo, vložimo na drobno zrezana zelišča in solimo. Ko nekaj minut vre, primešamo smetano in sesekljan peteršilj ter juho ponudimo. Po želji razžvrkljamo v njej še eno ali Piše: Lea Pisani Slovesna oblačila (3) V prejšnjih člankih smo več ali manj govorili le o moških slovesnih oblačilih. Ko govorimo o slovesnih ženskih oblačilih, jih lahko razdelimo na večerna in dnevna slovesna oblačila. Razlika je očitna že v barvah. Kot sem v prejšnjem danku omenila, boste za večerna slovesna oblačila izbirali med temnejšimi barvami, črna bo vedno dobra izbira. Verjetno vse že veste, da vas bo preprosta črna obleka vedno rešila iz zagate, upoštevati morate le obliko vaše postave in izbrati primerne dodatke: nakit, čevlje in torbico. Če bi želeli izbrali večerno torbico, ki bi vam služila dolga leta, se odločite za lorbico v obliki pisma iz lakastega usnja. Če pa je vaš stil bolj kreativen, imate nešteto možnosti; torbico v obliki malhe iz svetlečega materiala ali materiala, pošitega z bleščicami, lahko izdelate tudi sami. Čudovit jc tudi ženski smoking (ki jc zelo podoben moškemu), zanimivejši postane / nenavadnim telovnikom, bogatimi gumbi in seveda s čevlji z visoko peto. Če se boste odločile za višjo peto, naj bodo tudi hlače smokinga primerno dolge (vsaj dva centimetra daljše kot običajno). Tudi v naših trgovinah se že pojavljajo ženski smokingi, večinoma v črni in temno modri barvi, zelo eleganten (vendar manj praktičen) ic tudi bel smoking. Slovesno oblačilo ni kostim, ki ga nosite čez dan v službo. Če ste zadnji trenutek povabljeni na večerjo in nimate druge izbire, se odločite za najtemnejši kostim, vendar ga ne kombinirajte / bluzo. Kupite nekaj svetlečega materiala in si zdšijtc top, ki bo povzdignil kostim v slovesno oblačilo. Izberite elegantnejše čevlje in v nobenem primeru ne pozabite na nogavice. Z nakitom (lahko izbirate med enkratnimi imitacijami peri, zlata, srebra ali dragih kamnov) bo vaš izgled z minimalnim stroškom postal ie sloves-nr|>i. Zelo primerna izbira ob dnevnem slovesnem oblačilu bo klobuk (zlasti če ste med svati na poroki), vendar pazite. Klobuk morate v prvi vrsti znati nositi. Ce ga niste vajeni in če se vam zdi, da ga ne boste znali i/brati, potem se raj« /anj ne odločite. Klobuka ne nosite na teme nu, temveč ga poveznite vodoravno na glavo. Slovesen klobuk bo prišel do izraza, če si boste lase pod klobukom speli. Izbira za dnevno slovesno obleko je zelo velika. Izbirate lahko med različnimi dolžinami krila, hlačami in različnimi materiali. Odločite se za svetlejše barve, moderno kroje. Letos so v modi zanimivi materiali z diskretno izvezenimi vzorci, plastenje materialov in tudi čez dan svetleča oblačila. Če želite biti res elegantni, se ne odločile za lan ali druge materiale, ki se radi mečkajo. Dovolite, da še enkrat ponovim: nc glede na letni čas in temperaturo so nogavne zaželene, lanke nogavice bodo vašo slovesno podobo še dopol nile. Barva nogavic naj ne bo v kontrastu z barvo obleke. Barva nogavic naj bi se dopol- heaPisani % SVETOVANJE ZA enovito PODOBO OSEBNOSTI TBL.J 061/ 339 213 GSM: 041/ 707 045 Ko zadiši pehtran dve jajci: beljake razžvrkljamo in ulijemo posebej, rumenjake pa zmešamo z žličko kisa, vlijemo v juho, da dobimo malce kremno juho. Zeliščna omaka 4 žlice olja, 3 dag moke, 112 mesne ali zelenjavne juhe, laliko tudi vode, sol, 2 v trdo kuhana rumenjaka, 3 žlice sesekljanih spomladanskih zelišč, 3 žlice vina ali limoninega soka. Na olju naredimo svetlo prežganje, ki ga razkuhamo z mesno ali zelenjavno juho ali vodo. Dodamo pretlačena rumenjaka, sesekljana zelišča (peteršilj, drobnjak, koper, rman, krebuljico, meto, kislico, pehtran), vino ali limonin sok in po okusu osolimo. Zelišča naj ne vrejo: le kakšnih 10 minut naj postojijo na toplem. Odlična svinjska pečenka 2 svinjski ribici po 40 dag, sol, zmlet poper, malo zmlete kumine, 4 dag olja, srednje velika čebula, poljubne dišavnice (rožmarin, timijan, pehtran, peteršilj, drobnjak), 10 šamp-injonov ali 10 dag podobnih gob, goveja juha za zalivanje. S svinjskih ribic odstranimo morebitne kite in kožice in ju prerežemo na pol; čebulo olupimo in drobno sesekljamo: dišavnice operemo in prav tako drobno sesekljamo; šampinjone očistimo, operemo in narežemo na rezine. Kose mesa začinimo s soljo, poprom in zmleto kumino in jih v dobro segretem olju z obeh strani popečemo do zlato rjave barve; meso vzamemo iz ponve in ga damo na toplo; čebulo zlato rumeno prepražimo v soku od pečenja, dodamo šampinjone in še enkrat na hitro prepražimo, potem dodamo dišavnice in zalijemo z govejo juho; meso zložimo v omako in dušimo približno 10 minut. Svinjske ribice pred serviranjem narežemo na rezine in jih ponudimo z omako. Kot prilogo priporočamo mlad krompir s peteršiljem. Pehtranovo maslo 100 g masla, 1 112 žU# sesekljanega pehtrana, žlica sesekljanega peteršilj^ 1 žlička limoninega sokb morska sol, poper. Maslo penasto umešam^ dodamo sesekljana zelišča dobro premešamo. Začinim0,' limoninim sokom, soljo 111 poprom. Pehtranovo mas'0 ohladimo, preden ga ponudi' mo. Pehtranov kis V steklenico s širokim vrato"1 denemo do polovice pehtran11 Nanj nalijemo dobreg;1 vinskega kisa in zavežerno s platneno krpo. Čez 3 do tedne kis precedimo in f'1 damo v drugo steklenico, J° dobro zavežerno in shranim0' Sladico za danes Pehtranova potica Za testo potrebujemo: 60 dag moke. Žličko soli, 3 dag kvasa, H dag sladkorja, H dag maščobe, 2 do 5 runicnjidkov, pičlega lil l mleka, limonina lupina, 2 žlici ruma, 2 žlici kisle smetane: iVadfv; 2 žlici presnega masla, 5 žlic drobtin, 3(4 litra smetane, 3 žlice sladkorja, 2 rumenjaka, 2 žlici drobno zrezanega pehtrana, trd sneg beljakov. Postavimo kvaseč m ga vlijemo v presejano moko. Dodamo še ostale sestavine /a testo in zamesimo. Testo dobro pregnetemn. Pustimo, da vzhaja; prvič naj vzhaja malo dlje. Vzhajano testo zvrnemo na poraokano desko ali prt. /valjamo ga. vendar pazimo, da ga i)c> razvlečemo. Valjajmo le s te/o valjarja' Zvaljamo kar precej tanko. Na maslu precvif| mo drobtine, primešamo smetano, sladko* rumenjak in pehtran. V nadev rahlđ zamešamo tudi trd sneg beljakov. Ra/valjan0 testo namažemo z nadevom, tesno zvi jemo $ damo v pomazan model iti naj vzhaja drugi1. Vzhajano pehtranovko pomažemo po vrhu s* / jajcem ter spečemo. Pečemo pri ISO do 2™ stopinjah <' približno eno uro. Testo damo| ogreto pečico: bolj vzhajano testo damo v bo" ogreto pečico, manj vzhajano v bolj ogret« pečico, potem pa vročino zmanjšujemo. Pa še to: če imate radi bolj sladko pehtranko, potresite po nadevu še rozine. v Spinača tako in drugače Spinačne rezine / kg špinače, sol Tarudižnikova omaka: 4 žlice olja, 10 dag čebule, 50 dag paradižnika, 2 kocki goveje juhe, 20_ dag teletine, 1/2 dl belega vina, zelen peteršilj. Bela bešamelova omaka: Š dag margarine ali masla, 3 dag moke, 4 dl mleka, 1 kocka goveje juhe, muškatni orešek. 4 rumenjaki. Očiščeno in kuhanu špinačo odcedimo. Narezano čebulo m na drobne kocke narezano teletino dušimo na vročem olju, dokler ni meso na pol kuhano. Dodamo olupljen paradižnik, koeki goveje juhe in dušimo še toliko časa, da voda povre. Nazadnje dolijemo vino, dodamo narezan peteršilj in še malo prevremo. BešamelOVO omako pripravimo tako, da na \ loeo margarino ali maslo slreseino moko in zdrobljeno jušno koeko, pre mešamo in takoj ulijemo i mlekom. I )odaino malo nai ib anega muškatnega oreška 1 kuhamo okoli K) minu1 £ zmernem ognju. Ohladim0 vmešamo rumenjake. IVs*'1' odporno pioti ognju, pre'11* /eino z maščobo in vaflJ, naložimo najprej kuhano si1 načo, nanjo naložimo du^ paradižnik, vse sk upa j pa jemo z bešamelovo omako« hitro zapečemo v vroči pcC* m ponudimo. Špinača po angleško 600g špinaee, 20g moke, tj* masla, 2 žliei mleka. ** masla, sol, poper, wi//>A" orešek. Oprano spinačo mehko ■ hamo in dobro odcedi|| Maslo 110 g) raztopimo, p''"'* Samo moko m zalijemo^ mlekom, dobro premcSamOi dobimo gladek besamel. "V grudic. Bešamelu dodamo kuhano in dobro odCCjf*^ Spinačo, nato pa / vili« ■|"" , rahlo primešamo maslo Sp' ča ne sine zavreti, sicer se 1 slo prehitro raztopi in '/>|1 ''v namesto da bi se I ^'"''^i vezalo Dodane začimb« |l izboljl |}i • Torek, 23. junija 1998 NAJST NAJST NAJST 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Končno! Pa je le napočil mega teden, tisti, v katerem se končno izteče šolsko leto in začnejo dolgo in težko pričakovane letne počitnice. No, ja! Če ste nekateri v šoli zabluzili in imate ki vam greni življenje. Toda zdaj je, kar je, v NAJSTniški glavi pa naj že zdaj začne zoreti načrt, kako jeseni začeti vse znova in bolj zares. Tale teden si boste še odpočivali od zaradi tega še nekaj (popravnih) obveznosti, še ni prave- mukotrpnih preteklih tednov, potem pa se znašli pred ga razloga za sproščenost. Ampak tudi tisto boste spravili vprašanjem, kaj početi v dveh najsijajnejših mesecih v v red, potem pa bo prostost tem slajša. Spričevala? Vsi letu. Nekaj namigov boste dobili tudi na tej strani, pač niste odličnjaki s celo dolgočasno vrsto petič v namenjeni NAJSTnikom. Že takoj danes vam svetujemo, spričevalu. Vmes je tudi kakšna manj razveseljiva ocena, kaj brati, da si popravite okus po obvezni šolski snovi. Sveže branje za NAJSTnike Kdor bere, ne bluzn zanimivo branje kot nalašč za NAJSTnike, k predstavitvi knjig pa povabljeni prav po NAJSTniško domiselno. Prejšnji teden smo dobili zanimivo yabilo, ki pravi takole: v l/4tek, SNAJSTega junija ob eNAJSTi uri v Jazz klubu Gajo v Ljubljani. Pridejo prevajalci, uredniki in vi. 4 nove knjige k zbirke NAJST. NAJStrožje vabljeni. Tudi knjige, ki so izšle v tej zbirki Cankarjeve založbe, so napisane nalašč za rolade. Prva je Etika za Amadorja Fernanda Savaterja, ki ni priročnik o etiki 23 učence srednjih šol, tudi ne zbirka receptov z moralizirajočimi odgovori. Pač Pa skuša v njej španski filozof svojemu odraščajočemu sinu razložiti, kako naj samostojno razmišljujoči in delujoči človek izpolnjuje svoje bistvo. Matjaž Pikalo pa je napisal roman Modri E, kar je ime lokala v manjšem slovenskem mestu, kjer glavni junak doživlja zadnje mesece gimnazijskega življenja. Nostalgija, vsekakor. Smo sredi sedemdesetih let in naš mladenič je potopljen v neponovljivi spleen, ki ga ni mogoče rešiti drugače, kakor tako, da kakšna ženska predre deviški kokon osemnajstletnika in iz zdolgočasnega maturanta potegne viteza. Postskript je tak, da bi šli najraje nazaj na začetek, ki se je za zmeraj ~^v_ttjutCillU SIIIU ia/.iw/,ni, ivuivv; nuj uut^uj uu — j.---------j čl°vek uporabi svojo odgovornost, da ne izmaknil. Neka mreža se je zatresla, neki Di izgubil svobode, kajti slednja je lokal se je zaprl, neka občudovana ženska tenieljno določilo človeka in samo je šla in se ne bo več vrnila. Neka pomlad se je za zmeraj preselila v zgodbo. Zgodba Anne Merick Nekdo je potrkal govori o fantiču z nenavadnim imenom Tod. je bila leta 1995 nagrajena z eno najpomembnejših nagrad za mladinsko književnost. Že to je razlog za listanje po njej, pa tudi zaradi nenavadnega in skrivnostnega življenja, popisanega v njej. Četrta knjiga pa so Izbrani eseji Alberta Camusa, avtorja romanov Tujec in Kuga. Esej iz treh zbirk, objavljenih v različnih obdobjih njegovega življenja, neposredno združuje zgoščeni stvarni slog in prvoosebne zapise v preplet pripovedi in eseja, spominov, esejističnih razmislekov in liričnih izpovedi, ki odpirajo sveže, skoraj zasebne poglede v Camusovo misel. Predstavljamo NAJ gorenjsko diskoteko Diskoteka s posluhom £a diskoteko Charlie v £ireh se malokdaj si Ki, čeprav pridno vzdržuje svoj renome. Vendar ne preko oglasov, ampak s svojim delom. Zato ni čudno, da *e obisk v tej srednje veliki diskoteki v Žireh kratko Halo impresionira. Pravilo v Charliju je, da so Pozorni na želje in pričako-Jjanja svojih obiskovalcev. Iriidi.jo se. da jim obisk diskoteke čimbolje poplačajo. ^ glasbo, ambientom, Pristopom. Zato je glavni Poudarek diskoteke na ozvočenju in light showu. Mimo lahko zapiSemo, da je Ozvočenje v diskoteki izredno dobro, pravzaprav je med PaJbo|jšimi ozvočenji v gorcn-|sk'li diskotekah. Pa tudi SVCt-l°bni efekti so taki, da plesalci hitro padejo "in". V Čharlija ne zahajajo le domačini. Zirovci, vanj rada in redno hodi mladina tudi z ostalih delov Gorenjske. Sicer pa je diskoteka odprta od četrtka do nedelje, od 22. ure naprej. Ob četrtkih in nedeljah vam d.j. G. vrti starejšo glasbo, ob petkih in sobotah pa za metalko stoji d.j. Giuseppe. Ob petkih je prost vstop, vrti pa se glasba po željah obisko-valcev, medtem ko v soboto, ko so ponavadi v Charliju največji žuri, vrtijo moderno glasbo, tudi progresivno. Sicer pa je izbor glasbe neverjetno velik - od Avsenikov do panka. Pogosto pa v Charliju organizirajo tudi razne parlvjc. Žirovska diskoteka ima torej jasno zastavljeno vizijo. Z dobro glasbo in kakovostno opremo zadostili željam in diskoteka s posluhom. V potrebam svojih obiskovalcev, Charlija se splača priti zato lahko zapišemo, da je pokukati. • S. S. Mlad inska porota Vsi mtniki imajo več žepnine od mene Koliko denarja vam cinglja ali šumi v žepu? Domen meni, da l^gf^^ta?* *ašel način, kako do višje žepnine. Ponujamo različne napotke naših porotnikov. DOMKN, 13 let T'oro-Jn»ki, prosim, če mi poveste, koliko žepnine dobivate! Jaz dobim >sak mesec le 1000 tolarja od staršev in prav toliko od babice. Zdi se, kot da imajo vsi vrstniki več denarja od mene. Eden od sošolcev se je lani pred ^'redom hvalil, da ima 50.000 tolarjev in je denar pred nami tudi štel, tako da J bilo le prazno habanje. J° doma to omenjam, me zabijejo", da mi Ttt Potrebe tako ali lako p,«čajo oni in da torej nič Jj potrebujem, .laz pa !>■ Rdaj rad kak sladoled, CD ■J šel v kino, rad bi koga Počastil". ( c imaš denar v '*Pu, je to lažje." •'riinož, 15 let: Jaz kot Porotnik dobim 1.000 tolarjev. listi tvoj sošolec, ki ima 50.000 tolarjev, je gotovo skopuh. Poskušal pripraviti starše, dfl n dajo viijo podporo. ( e pa si dober v šoli, poskusi dobili kako Stipendijo." I jasa, 17 let: "2.000 tolarjev ni. ravno veliko denarja za en mesec, toda pri tvojih letih ga veliko več tako ali tako ne polrebuies ( e ti bo kaj \ uilažbo, ti lahko povem, da so pedki lisli, ki imajo izredno visoke žepnine in da nisi edini, ki mi,i problem zaradi pomanjkanja denarja Najbolje ie, da si napraviš spisek sls.in. ki bi jih rad imel, in začneš varčevati." Miha, M let: "Domen, ne preostane ti me drugega, kot da začneš varčevali SVOJO žepnino Starše pa vprašaj, če ti slučajno oni plačujejo slado- led, ki si ga s sošolci privoščiš po pouku, ali pa CD-je, ki si 11 ti želiš. Poskušaj jih malce "priviti" za nekaj doda I ne žepnine. Poskušaj na ta način: ali ni žalostno, da je neka upokojenka bolj radodarna kot vidva, pa čeprav ima inaii|še mesečne dohodke. Za kino pa takole: povej jima, da je lilni zelo poučen in bo najbrž obravnavan pri rednem pouku. vendai pa je izposoja izredno draga, ker je lllm še precej nov, zato je bol| paineliio dati tistih 500 tolarjev za uro in pol zabave... pardon, učen m Sergeja, 15 let: "Domen, si trinajstletnik in jaz osebno mislim, da ne vem kako velikih potreb po denarju nimaš, zato ostajam s tvojimi starši pri Žepnini 1000 tolarjev. Ko boš st;ue!si bol potreboval več. tedaj ti bodo najbrž ustregli. Vsekakor pa tisti kino, dva, trije sladoledi, vse to se dobi za tvojo žepnino, če znaš denar pametno uporabljati. ZnasT Nina, 17 let: " Bodi srečen. Domen, jaz žepnine niti ne dobivam. Denar dobim tedaj, ko ga rabini, največkrat za šolo, bolj malokrat pa za kaj drugega." Teja, 14 let: "Ni važno, koliko denarja imaš v žepu. važno je, kakšen si po srcu in do drugih. Čez glavo imaš 'ono tolarjev na mesec za kakšno pijačo s prijatelji. Za CD pa prosi starše ah se- z njimi zmeni, da denar dobiš takrat, ko ga potrebuješ Enostavno jim povej, da bi rad več denarja, na primci 1.000 tolarjev več. " Horoskop za dekleta - H. del Nismo pozabili na nadaljevanje horoskopa, ki nam ga je poslala Nataša Leban. Tu je njegov preostanek, Nataša pa naj nam pošlje naslov, da bo šla konec leta z nami žurirat v nagrajeno diskoteko. TEHNTICA (24. september - 23. oktober) Ljubezen: Preprosto nočeš priznati svoje napake. Pogovori se s fantom in obljubi, da se to ne bo več zgodilo. Seveda to obljubo tudi drži. Kot spodbudo pa ti povem, da ti bo fant odpustil. Šola: Pripravi se na nenavadno kontrolno nalogo. Svetujem ti, da se že danes začneš učiti, ker zadnji dan ti ne bo uspelo predelati vse snovi. Naj ne bo učitelj tisti, ki te bo presenetil. Za spremembo bodi to ti. Starši: Zadnje čase jih vse manj spoštuješ. Ne pozabi, da imaš samo eno mamo in enega očeta. V nedeljo vstani bolj zgodaj in celi družini pripravi dober zajtrk Naj bo to dokaz, da ti veliko pomenita. Nasvet tedna: Bi rada prijateljici povedala, da si zaljubljena v njenega fanta? Povabi jo na sok in počasi začni pogovor. Mogoče bo sama odkrila namen pogovora. ŠKORPIJON (24. oktober - 22. november) Ljubezen: Še vedno čakaš princa na belem konju. Zaradi tega tvoje življenje postaja dolgočasno. Postavi se na realna tla in se ozri okrog sebe. Boš videla, da sošolec, s katerim sediš skupaj, sploh ni tako slab. Šola: Čeprav je pn koncu, je ne zanemarjaj. Mogoče bo prav zadnja ocena vplivala na tvoj uspeh. Ni se vredno devet mesecev učiti, zadnjega pa pokvariti ves uspeh. Starši: Med teboj in mamo je vez, ki se ne bo nikoli razdrla. Radi se imata in si zaupata vse skrivnosti, celo tiste, ki jih ne poveš najboljši pri jateljici. Ne pozabi, da imaš tudi očeta. Kakšen dan nameni tudi njemu. Nasvet meseca: Se ti zadnje čase ne da učiti0 Pomisli na dve čudežni besedi, ki bosta kmalu postali resnica: poletne počitnice! jftgfrV STRELEC (23. november -21. december) ^atapE% ljubezen: Ta teden te bodo imeli vsi radi in bo; najbolj W BMŽg zaželena oseba na šoli. ludi fant, v katerega si zaljubljena, u ^^^F bo posvečal več pozornosti kot nekoč. Vajini pogovori bodo vse daljši, kmalu mu boš lahko zaupala že vse svoje težave." Šoia: Si dekle, ki veliko časa posveti šoli. Veš, kaj v življenju postati in zavedaš sc tega, da so ocene pomembne za tvojo kariero. Čestitam! Starši: S starši se odlično razumeš, saj sta vesela, da ima njuna hčerka visoke cilje glede izobrazbe. Spodbujata te in ti pustita pri odločitvah prosto pot, pa naj gre za šolo. fante ali kaj dmgcga. Nasvet tedna: Se bojiš fantu, ki ti je všeč. pogledati v oči? Nadeni si sončna očala in problem ne bo več problem, temveč zabava. KOZOROG (22. december - 20. januar) Ljubezen: Čas je, da pozabiš preteklost in zopet na novo zaživiš. Pozabi na fanta, ki ti je nedavno stri srce. saj te pred vrati čaka nov. boljši. Le odpreti jih moraš. Šola: Zaradi ljubezni trpi šola. Ob izpraševanju se izgo varjaš, da si izgubila zvezek da se zaradi glavobola nisi mogla učiti in podobno. Izgovorov bo kmalu zmanjkalo, takrat pa bo le treba odpret' zvezek in se učiti. Starši: Praviš, da ti sploh ne pustijo dihati. Odpirajo tvojo pošto, pris uškujejo telefonskim pogovorom in pravijo, da moraš ob petkih zvečer ostati doma in paziti na mlajšega brata. Pomisli malo. zakaj! Nasvet tedna: Ti postane slabo, ko dan pred testom ugotoviš, da se moraš naučiti še deset listov? Naslednjič se začni učiti sproti. /VVA VODNAR (21. januar - 19. februar) ljubezen: Ne bodi tako zaprta vase. Včasih se fantom zdi da ti je vseeno za njih in te redkokdaj povabijo na pijačo ali v kino. Začni s svojo domišljijo in prepusti, da bo pogov 01 siekel sam od sebe. Šola: Mogoče ne opaziš, da sošolka potrebuje tvojo pomoč. Pomagaj ji, saj bo le tako snov razumela in pisala pozitivno. Naj ti ne bo škoda popoldneva, saj bo tvoj trud poplačan. Starši: Bodi srečna, da imaš takšne starše. Kljub tvoji mladosti te pusti jo, da sama odločaš o sebi. Vendar jim včasih še dovoli, da ti priskočijo na pomoč. Nasvet tedna: Ti je kdaj žal za izrečene besede? Opraviči se osebi, ki si jo užalila. Drugič o vsej stvari premisli dvakrat. ©RIBI (20. februar - 20. marec) Ljubezen: Korak, ki ga nameravaš narediti, bo pomeni veliko spremembo v tvojem življenju. Zvezde ti bodo naklon jene in za dejanje se ne boš kesala Opazovani fant bo do tebe pozomejši in skrita ljubezen bo kmalu prišla na dan. Šola: le že res. da je včasih težko, vendar bi kdaj lahko potrpela Čeprav ravno ne blestiš, te imajo učitelji radi zaradi tvojega značaja Pazi. da ne bodo spremenili mnenja o tebi. Težko boš spet pnšla na zeleno vejo. Starši: Postavi se v njihovo kožo in videla boš, da biti starš tudi ni lahko. Veliko jc problemov, kijih ne opaziš. Vprašaj se, kdo ti da denar za nove hlače, ti pomaga pri nalogi, kdo ti stoji ob strani, ko ti je hudo Začni jih žc enkrat imeti rada z vsem srcem. Nasvet tedna: Se ti zdi, da se večkrat po nepotrebnem skregaš s starši Ko ti gresta na tivce, raje deset sekund počakaj, da te jeza mine. Potem se boš bolje počutila. VAŠA ŠOLSKA GLASILA VAŠA ŠOLSKA GLASILA VAŠA ŠOLSKA GLASILA Iskrice Pa še nekaj besed o Iskricah, glasilu iz osnovne šole Žiri, drugem v tem šolskem letu. Pišejo in rišejo Žiri in Žirovce, kakršni so bili nekdaj, so danes, ugibajo tudi, kakšni bodo čez leta. Peto-šolka Daša Rupar je svoje Žiri takole opisala: Majhne in lepe so naše Žiri. Prelepa vasica na svetu Živi. Skrita med hribi, s soncem obdani, pridni ljudje so v njej krajani. Čipke bi gojzar so tukaj doma, v krasni dolini na koncu sveta. Studenec iz Gori] Tudi po šolskih glasilih, ki nam jih pošiljate, se pozna, da bo pouka zdaj zdaj konec. Je pač tako. da v večini šol vse leto pridno nabirate zanimive spise, pesmi, poročila, risbe... da bi se na koncu lahko pohvalili z njimi. Tako je tudi prav, le mi imamo včasih malce slabo vest, ker vam ne moremo takoj čestitati. No, tokrat smo prelistali Studenec, ki je izšel v osnovni šoli Gorje. V njem je veliko zanimivih "fantazijskih" spisov (Reka pripoveduje, Travna bilka mi je zaupala. Dobra vila...), spisov o prostem času, potovanjih, športnih dnevih, počitnicah, živalskih ljubljenčkih, seveda ne manjka tudi pesmic in križank, skrat- ka, obilo lahkotnega čtiva, ravno pravšnjega za prihajajoče počitnice. Stezice Precej bolj resno noto pa so svojemu glasilu Stezice dali učenci osnovne šole iz Bistrice pri Tržiču. Njihova šola je vključena v mrežo zdravih šol, zato tudi v glasilu zagovarjajo zdravje, za katero so pripravljeni spreminjati sebe in okolje. Pišejo (na ekološkem papirju) o zdravi hrani, športnih interesnih dejavnostih, kritizirajo cigarete, laži... Zanimivo in poučno, ni kaj -tudi za odrasle. Zahvala mladih ekologov Mladi ekologi iz. osnovne šole Bistrica pri Tržiču se ob zaključku razstave zahvaljujejo upravitelju in lastniku muzejskih eksponatov v muzeju Lovci na mamute v Tržiču, ki jim je gostoljubno odstopil razstavni prostor za njihovo razstavo Ekološka sanacija dela starega mestnega jedra Tižiča. Njihovo razstavo je tako videlo veliko obiskovalcev iz vse Slovenije, razen tega pa so uspeli navezati stike še z drugimi ekologi iz slovenskih osnovnih šol. Na njihovo veliko veselje jc razstava našla pot še v druge kraje. Gospodu Kovaču se zahvaljujejo tudi za pomoč pri vključevanju krožka v mednarodno organizacijo mladih ekologov. Mladi gostje iz Cerkelj v Gorenjskem glasu V uredništvu Gorenjskega glasa smo veseli vsakega obiska, še posebej pa, ko pridejo k nam najmlajši. Pred dnevi so nas obiskali četrtošolci iz Cerkelj, ki jih je zanimalo, kako nastaja časopis. Takole zaverovano so spremljali Nado v "tehniki", kjer se na računalnikih oblikujejo časopisne strani. Foto: T. Doki LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA hitro minila in ie sem s potovalko v roki stala na domačem pragu. Še bom šla na tak izlet! • Nina Sirk, 6. C r. OŠ Staneta Žagarja Kranj VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Nina Sirk, Alenka Žitnik, Tadeja Kožuh, prvošolčki iz Gorenje vasi, Mateja Govekar, Klara Bohinc, Mitja Dolinar, Saša Hribernik, Primož Porema, Jure Košir, Matic Cof, Tina Ivačič, Tomaž Jugovic, Matic Radič, Taja Gorjan, Žan Mahnič, Doris Frelih, Teja Gaube, Tadeja Pivk, Jerneja Primožič, Janez Buh, Gašper Hladnik Z izletom Gorenjskega glasa nagrajujemo Nino Sirk. NAGRAJENI SPIS Izlet v Prekmurje Kakor vsako leto, smo se tudi letos člani zgodovinskega krožka namenili na dvodnezmi izlet v Prekmurje. Ah, kako smo čakali na tisti petek! Najprej smo se ustavili na Vranskem in si ogledali zelo zanimiv muzej motociklov. V njem je več kot sto modelov starih motociklov. Kakšni motorji nenavadtiih oblik! Kar nismo mogli iz muzeja, tako jc bilo zanimivo. Tam smo tudi pomalicali ter se napotili naprej v Radencc. Ogledali smo si, kako črpajo vodo iz vrelcev, polnijo pločevinke, plastenke... šli smo tudi v hotel, kjer se je nekaj učencev razkropilo po trgovinicah. Ko smo odhajali, smo opustošili še stojalo za prospekte. Samo še slikali smo se, nato pa se odpravili na sprehod po parku, kjer smo si znova potešili lakoto Kmalu smo bili spet v avtobusu in se peljali proti Murski Soboti, šli smo na sprehod po mestu in v park. Na žalost pa smo prišli na prav nesrečen dan -vsaj za nas. Dijaki, ki so končali četrti letnik srednjih šol, so zavladali v parku. Groza, koliko svinjarije! Po vsem patku so ležale odvržene pločevinke in plastenke piva, kokakole, soka, papirji, vrečke, celo kruh ter še veliko smeri. To so imeli čistilci dela! Odropotali smo naprej. Bili smo že pri koncu poti tega dneva. Pa vendar smo se še naučili plesti iz slame. Obiskali smo gospo, ki zna iz ržene in pšenične slame plesti razne okrasne predmete: vaze, lestence, okraske... Kakšne umetnije! Delo je počasno, zamudno in natančno, ne pa težko, saj smo nekateri z njeno pomočjo nekaj okraskov tudi sami naredili. V Filovcih pa smo Opazovali, kako lončar izdeluje izdelke iz gline. Spretno je oblikoval glino na kolovratu in pod njegovimi prsti so nastajali lončeni izdelki: od najmanjših vrčkov do meter in pol velike vaze. Nato smo v bližnji kapelici Še malo zvonili za srečo ter se odpravili našim gostiteljem naproti. V Bogojini so nas čakali učenci tamkajšnje šole, pri katerih smo dobili prenočišče. Hitro smo poiskali vsak svoj par in se odpravili z njimi domov. Moja gostiteljica jc bila prav /r/Ao Nina kot jaz. Predstavila me je svojim staršem m bratcu, potem pa smo skupaj povečerja-li. Po slastni piči sem si ogledala še sobo, kjer sem spala. Čeprav je bilo že pozno in sem bila utrujena, sem težko zaspala, saj sem bila polna novih vtisov. Jutro! Spet smo se sestali ter se vsi razburjeni odpeljali. Kam le?! V Mor avce! Dobili smo kartice za garderobne omarice, še prej plačali vstopnino, se preobleki i ter se nato zapodili, čof, v i>odo. To je bilo skakanja, vpitja in špricanja. Neštetokrat smo sc peljali po toboganih, dokler nismo bili vsi obdrgn jeni in utrujeni. Ko smo komaj še plavali, smo zlezli iz vode, zgrabili denarnice in napadli bife Malo hrane, pijače in počitka - pa smo bili spet polni energije In spet se je vse ponovilo: tobogana, skakanje, plavanje, vpitje, šprnanje, spet tobogana... Na žalost pa so vse prehitro minile te urice in vsi utrujeni smo posedli v avtobus in se odpeljali na kosilo P Mursko Soboto. Naročili smo picc in pijačo in sc vrgli na hrano. Oje/, kako smo sc najedli! Nihče ne bi vase spravil niti koščka več. In tako smo se utrujeni, vendar dobre volje odpeljali domov. Vožnja je med pogovorom in poslušanjem glasbe kar Veselim se že počitnic Bliža se čas, ko bodo počitnice dopolnile SVOJO vlogo. Mislim, da bomo za nekaj časa šli na morje in se tam naselili. Kopali sc bomo vsak dan. Igrali bomo odbojko na mivki. Ko pa bomo morali domov, bom zelo vesela, saj se bom verjetno pošteno opekla. Doma mi bo, kljub temu lepo. S prijateljicami sc bom igrala, obiskovala sosede in sošolke. Vendar ne bom pozabila in nc bom zanemarjala mate matikc, slovenščine in glasbe Ker bomo imeli v tretjem razredu že računalništvo in angleščino, nc bom pozabila vadili tudi to. Ko se bodo počitnice približale koncu, bomo šli na taborjenje ob Soči. Tam se bomo vozili s kajakom, kolesarili, rolk ali, zvečer pa sprehajali. Sedla bom na skalo in pisalu pesmi o prelepi, s soncem obsijani reki. Ko bomo spet doma. bom hodila v trgovino, prinesla časopis in druge potrebne stvari. Ko bom šla v trgovino, bom kupila še kakšen sladoled... Sc žc veselim! • Alenka Žitnik, 2. d r. OŠ Cvetki (inlarja, Škofja loku Obiskali smo čebelarja. Pokazal nam jc čebelnjak in čebele Povedal nam jc vse o čebelah. V panju so matica, troti in čebele Pokazal nam jc medičino. Poskusili smo cvetni prah. Ni mi bil všeč. • Matic Kadič. 1. b r. OŠ Ivana Tavčarja, (»orenja vas m TmiuuinTu th i ti ffl 321 JV/t VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek od 18.10 do 19. ure na 91.3 fi STERCP Vsi veselo pojemo Huraaa za počitnice in za naš Vrtiljak! Mi se bomo poslovili tako, kot se za prave prjateljčke spodobi: Z VELIKIM ŽUROM. V soboto, 27. junija, ob devetih dopoldne bomo na Slovenskem trgu v Kranju peli, plesali in spoznali vse pevčke - zmagovalce našega Vrtiljaka. Tega nikakor ne smete zamuditi In današnjega zadnjega Vrtiljaka tudi ne. • Romana radio triglav 96 MHz Radio Triglav MIRIN VRTILJAK Po jutranjem pozdravu in pravljici Zlate Volarič bova odprla telefone za vse, ki bi radi dobili majico lutkovnega festivala, sladki zajtrk ali izpolnjeno glasbeno željo. Nekaj besed bova rekla tudi še o sklepu festivala, sicer pa vam oba želiva čim bolj vesel začetek počitnic. • Miri in dedek Radio Tržič KLEPETALNICA Vsem čestitamo in želimo, da praznik lepo preživite. Nas pam poslušajte v nedeljo, ko bomo končno predstavili delavnice, ki jih med __________ počitnicami pripravlja knjižnica dr. Toneta Pretnarja v Tržiču. Klepetali pa bomo o spričevalih in o tem, kako so vas starši razveselili, ko ste domov prinesli vse tiste pohvale in priznanja. • Radijska klepetulje. —~TT" Radio Sora == = BRBOTAVCEK B5B V ponedeljkovem Brbotavčku smo se j vkrcali na ladjo in jo mahnili v puščavo. RADIO SORA ^e venamete? Seveda ne, ker še nlse slišali, da so puščavske ladje kamele-Tako jim rečejo Arabci. Uf, kako fino je sedeti med dvema grbama. In kakšen razgled! Pesek, kamor ti seže oko. Ko[ na morju. Danes, ko tole prebirae, je končno napočil zadnji šolski dan. če imate na zalogi le še kaj fantazije, potem vas povabim, da se tudi vi vkrcate na našo ladjo, da j° mahnemo na počitniški potep. Skupaj z nami bo tudi Kristina Lotrič, Na Kresu 19, Železniki, ki je pravilno odgovorila na naše nagradno vprašanje. Lep puščavsko-počitniški pozdrav vam pošilja • Brbotavčka. NOVIČKE, NOVIČKE, NOVIČKE 0 dnevu šole v (lorenji vasi, ki je bil 7. junija, porOCB Sandra Mezeg. Koncertirali so učenci, ki obiskujejo glasbeno Solo v škotji i oki, združeni pevski zbori pod vodstvom Dušana Mlakarja so Se posebej navdušili t musicalom Rdeča kapica predstavil pa so se vrtčevsjtl /boreek, plesna skupina Step pod vodstvom Petre ( elik i" lutkarji i razredne stopnje pod vodstvom Mateje Barbic* igrico Maša in medved. Ob dnevu šole Ivana Tavčarja sU se predstavili tudi nekateri krožki: naravoslovni, ki jc dobil nagrado /.i raziskovalno nalogo Kačji pastir ^ Vodni detektiv, zgodovinski je prejel zlato priznanje Za nalogo o gasilstvu, turistični pa se je na srečanji1 turističnih podmladkom \ Kranju predstavil z nalogo ?° l.oearjevih poteh ob obronkih Poljanske doline in i Igrico linisti so th, k;i| pa zdaj. Na razstavi so bili na ogled izdelki le drugih krožkov klekljanja, slikanja na svilo. nekateri pa so tvoje delo pokazali km na plakatih' Sodelovali so tudi otroci iz podružničnih Sol Sovodenj« I .učine in Leskovica ter iz vrtea in priprave na šolo. Oan odprtih vrat p;i so 12 in I 3, junija imeli v osemletk Matije Valjavca \ Preddvoru. Prvi dan so bili v srediSCf pozornosti njihovi osmošolci, drugi dan pa razstava, nH kateri so pokazali celoletno delo: lutke, ekološko jn novinarsko dejavnost, delo posameznih razredov i" Interesnih dejavnosti, igneo Sovica Oka in drug1' ranimivc dosežke. Posebno točko so pripravili učenci *■ ,i i. i/i eda. ki so med diugim izdali svoje razredno glasil" To smo mi. V osnovni šoli Orchek danes ob IS. uri pripravljajo Se" ku-siu- noči, posvečen prvi obletnici Sole. Na slovesnosti bodo tudi poved.tli. k.iko pridni in uspešni so bili v prveđ šolskem letu, predstavili bodo dosežke učencev 'n delavcev, šole in jih javno pohvalili. KOLESA, SCOOTERJI • DODATNA OPREMA IN REZERVNI DELI • KVALITETEN SERVIS • OPREMA ZA TREKING (PALICE, NAHRBTNIKI, OBUTEV) • CAMP OPREMA (ŠOTORI, SPALNE VREČE.. POPUST NA KOLESA, ŠOTORE, OBUTEV IN OBLAČILA đ KIDRIČEVA 26, V€LOSPORl ŠKOFJA LOKA, V^v^/J/ TEL. 064 634-805 TOTINK UREJA: Vilma Stanovnik TRGOVINA SPORTSERVIS MESTNI TRG 28, ŠKOFJA LOKA, TELEF0N:064/625-113 Po treh etapah za Veliko nagrado Kranja zmaga Krkinemu kolesarju Gorazdu Štanglju SLOVENCI SLOŽNO "POBIRALI" NAGRADE Kljub močni konkurenci tujih ekip je v prvi etapi slavil Igor Kranjec, v drugi Gorazd Štanjgelj, v tretji pa Martin Hvastja - Savčani so s skupnim tretjim mestom Tadeja Valjavca, ki je zmagal tudi v konkurenci do 23 let, ter zmago komaj dvajsetletnega Uroša Šilarja na letečih ciljih zabeležili enega največjih uspehov kranjskih kolesarjev v zadnjih letih Kranj, 23. junija - Letošnja kolesarska dirka za Veliko nagrado Kranja, ki je bila tretjič posvečena tudi nekdanjemu predsedniku KK Sava Filipu M a jenu, je minila v zmagoslavju slovenskih kolesarjev. Ti so v nedeljo popoldne na slavnostnem odru nasproti kranjske gimnazije ponosno sprejemali zaslužene pokale in nagrade, ki so jih "prigarali" v treh dneh potenja po gorenjskih cestah. Prva etapa presenetljivo Kranjcu Dirka se je začela v petek s prvo etapo, ki je potekala iz Kranja do Cerkelj. ponovno v Kranj, proti Dražgošam, Besni-ci in spet v Kranj. Trasa dirke je bila zaradi slabe ceste proti Škofji Loki (popravila!) nekoliko spremenjena, vendar pa za kolesarje kar pošteno naporna. Že prvi dan pa se je izkazalo, da slovenski kolesarji ne bodo naredili napake izpred tedna dni iz Novega mesta, ko so tik pred koncem dirke podarili zmago italijanskemu kolesarju Continiju. Malce nepričakovano je sicer rumeno majico oblekel Igor Kranjec iz ekipe Perutnine Ptuj Radenske Rog, ki je v ciljnem šprintu prehitel favorita Martina Hvastjo (Cantina Tollo -AIexia). Tudi Savčani niso ostali brez visoke uvrstitve, saj si je tretje mesto privozil Tadej Kri/nar, s časom zmagovalca pa je na devetem mestu v cilj pripeljal še Tadej Valjavec. Prav tako se je izkazal mladi Uroš Šilar, ki si je kot najboljši na letečih ciljih oblekel zeleno majico. Odločil je vzpon na Sniarjetno goro To pa je bilo lepo izhodišče xa sobotno drugo etapo, ki se je začela v Kranju, ter se prek Gorenjske (Križe, Duplje, Bis- jjHca, Zapuže, Jesenice, Bled, Kropa, Jamnik, Resnica) po 158 kilometrih končala na Smarjet- Komai dvajsetletni Kranjčan Uroš Silar je že po prvi etapi oblekel zeleno majico za najboljšega kolesarja na letečih ciljih in je ni slekel do zaključka tekmovanja v nedeljo v Kranju. Silar je na Šmarjetni obdržal zeleno majico za najboljšega na letečih ciljih. Tretja etapa vendarje Hvastju Kljub kar precejšnjem vodstvu najboljših je bila tretja etapa "kranjske" trase zanimiva kot vedno. Po trinajstih krogih sta v cilj z. dvignjenimi rokami pri- Mladi koles ar Save iadej Valjavec je tudi na domači dirki ""kazal, da sodi med najboljše slovenske kolesarje (na Zmagovalnem odru v družbi (iorazda Štanglju in Martina ''vasija), užene pa tudi marsikaterega tujega kolesarja. 111 gori. Tam je po izvrstnem wi" >nu i imuno majico najbolj ■°ga oblekel Novomeican Gor* •ad Štangelj (Krka Telekom) in •*ko napovedal da se bo boril ,ll(ii za Končno zmago. Drugi jc 11 na Šmarjetni Martin Hvast* •h*' ki ie za Stangljem zaostal ';'! [, izvislno pa je vozil doma '111 Iadej Valjavec, ki i« zaostal v n,ckaj več kol dve minuti in 'rll"n mestom znova dokazal, 1,1 ; prebija \ vrh slovenskih kolesarjem Najbolji na šmarjetnis" bili 1,11 drugi etapi tudi vodilni v "Kupni uvrstitvi in tudi Uro! peljala Martin Hvastja in (ior-a/d Štangelj. Hvastja je bil zmagovalec tretje etape, Slan gelj pa je slavil skupno zmago za Veliko nagrado Kranja in memorial Filipa M a jena. l e dobro minuto sa njima so bili v cilju tudi ostali: (iian Paulo Monclini (Kross Selle), Branko Filip, Robert Pinterič (oba a Telekom), Oianluca Siro- ni (Vini ( aulilora I ongini) in najboljši Savian Tadej Valjavec, ki je lako obranil tretje mesto v Skupni razvrstitvi. kom ni \rstni red :1 (lorazil Štangelj. 2. Marlin Hvastja, I, Tretjo etapo je sicer dobil član Cantine Tollo Martin Hvastja, skupno zmago pa si je po izvrstnem vzponu v drugi etapi na Šmarjetno goro priboril Gorazd Štangelj. Oba sta z dvignjenimi rokami slavila v cilju v Kranju. Tadej Valjavec, 4. Gianluca Sironi. 5. Branko Filip....ekipe: 1. Krka Telekom, 2. Cantina Tollo. 3. Cardiola, 4. Sava, 5. Kross Selle... Domačini več kot zadovoljni "Z dirko smo lahko zadovoljni tako v organizacijskem smislu kot tekmovalnem. Res so bile priprave na tridnevno tekmovanje dolge kar šest mesecev, vendar pa je sedaj to delo poplačano z res uspelo prireditvijo. Brez problemov smo izpeljali celotno dirko, hkrati pa smo se veselili uspeha slovenskih kolesarjev. Tudi naši, Savčani, so se izkazali, zlasti Tadej Tehnični direktor dirke brane Hvast i je bil zadovoljen s potekom tekmovanja. Poleg šopkov, pokalov in praktičnih nagrad je de name nagrade dobilo tudi petindvajset najbolje uvrščenih kolesarjev v posamičnih etapah in V skopni uvrstitvi. Največ i:, denar nega sklada IV.035 svilarskih frankov pa je "pobral" skupni zmago-ValeC Gorazd Štangelj. ki je dohtl za zmago tOOO si k, poleg tega pa je seveda dobil še nagrado :a etapno :nmgo (050 SIK), dtUgO mesto (320 STR) m četno mesto na prvi etapi (200 SiRi Nagradi so dobili tuai Zmagovalci gorskih m le tečlh ciljev, dodatne prah tične nagrade pa tudi vsi nosilci majic: rumene, ze* lene, modre in bele. Valjavec, ki je v skupni uvrstitvi dosegel tretje mesto, in mladi Uroš Šiler, ki je osvojil zeleno majico kot najboljši kolesar na letečih ciljih. To je zagotovo največji uspeh Kranjčanov v zadnjih letih, veliko pa nam pomeni tudi četrto mesto v skupni uvrstitvi med devetnajstimi ekipami," je na cilju tretje etape v Kranju povedal tehnični direktor dirke in direktor KK Sava Franc Hvasti. Kljub temu da je s svojo ekipo ciljal prav na vrh je bil z razpletom zelo zadovoljen tudi trener kolesarjev Save Marko 1'olanec: "Res smo startali na prvo mesto, kar pomeni, da smo tekmovalce pripravljali na "najhujše". In če štartaš na prvo mesto je mogoče doseči tretje. Če bi startali na tretje, bi bili morda nato peti... Zato si je vedno treba zastaviti najvišje cilje. Konkurenca pa je bila pač za našo mlado ekipo res zaenkrat še premočna, vendar pa smo dokazali, da spadamo med najboljše kolesarje v Sloveniji, dobro pa se znamo boriti tudi z močnimi tujimi ekipami, celo profesionalnimi. Tretje mesto Tadeja Valjavca v skupni uvrstitvi in zmaga med kolesarji do 23 let je res lep dosežek, prav tako je navdušujoča zmaga komaj dvajsetletnega Uroša Šilarja na letečih ciljih. Zadovoljen sem tudi s skupno četrtim mestom naše ekipe, ki je s tem hkrati tudi najboljša amaterska ekipa na dirki. Seveda pa ti rezultati še niso tisto, kar je naš končni cilj. V naslednjih letih namreč pričakujem, da bodo Se boljši in da bodo zamenjali sedaj najboljše na najvišjih mestih. Sedaj so namreč v povprečju stari komaj 23 let, štirje v ekipi so tudi Študentje in od njih si še marsikaj obetamo - če ne drugo leto pa v naslednjih se zonah. "K ljub prihajajočem poletju in počitnicam pa Sav-čane čaka še nekaj nastopov:" Že ta vikend, v soboto in nedeljo nas čaka Velika nagrada Nove Gorice, naslednji vikend pa bo državno prvenstvo na cesti. Sledilo bo nekaj dni odmora, nato pa nas čakajo priprave na drugi del sezone. Ta bo najbolj pomembna za I acleja Valjavca. t 'roša Šilarja in Mateja Starela, ki bodo najbrž nastopili na evropskem prvenstvu do 23 let in na svetovnem prvenstvu, " načrtuje trener Marko Poljanec. • V. Stanovnik, foto: G. Sinik SMUČARSKI SKOKI PRIMOŽU PETERKI MEMORIAL Gorenja Sava, 22. junija - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral 8. memorial Marjana Kroparja. V spomin na tragično preminulega tekmovalca je nastopilo 58 skakalcev iz Češke in Slovenije, ki so se pomerili na skakalnici K 62 M. Daleč največ uspehov so imeli domači skakalci, ki so v vseh treh kategorijah dosegli trojne zmage. Zmaga v absolutni konkurenci je pripadla najboljšemu skakalcu na svetu Primožu Peterki. Tekmovanje se upošteva tudi za poletni pokal "MIP". Rezultati: člani: 1. Primož Peterka, 2. Primož Delavec, 3. Marko Šimic (vsi Triglav), 4. Peter Žonta (Dolomiti), 5. Matija Stegnar, 6. Jaka Grosar (oba Trifix Tržič). Mladinci do 18 let: 1. Marko Šimic, 2. Miha Rihtar. 3. Andrej Jezeršek. 4. Primož Zupan Urh, 5. Uroš Peterka, 6. Milan Živic (vsi Triglav). Mladinci do 16 let: 1. Primož Zupan Urh, 2. Gašper Čavlovič, 3. Jure Bogataj Jvsi Triglav), 4. Tomaž Kos (Trifix Tržič), 5. Zdenek Maka (Češka), 6. Rok Ipavec (Triglav). • J. B. NAJVEČ TRIGLAVU Mostec, 19. - 21. junija - V Mostecu se je v tem koncu tedna odvijalo tekmovanje - revija skokov in 8. memorial Blaža Horvata. Nav vseh tekmovanjih je nastopilo več kot 300 skakalcev iz Češke, Poljske in Slovenije. Največ uspeha so imeli ponovno Kranjčani, ki so osvojili največ prvih mest. V absolutni kategoriji je tako kot v Kranju slavil Primož Peterka. Organizator tekmovanja je bila Ilirija Feršped, tekmovanja pa se vsa upoštevajo za poletni pokal "MIP". Rezultati: 1. Primož Peterka (Triglav), 2. Damjan Fras (Ilirija Fersped), 3. Matija Stegnar (Trifbc Tržič), 4. Rolando Kaligaro (Velenje), 5. Miha Rihtar, 6. Robert Kranjec (oba Triglav). Mladinci do 18 let: 1. Miha Rihtar, 2. Robert Kranjec, 3. Marko Šimic, 6. Andrej Jezeršek, 8. Uroš Peterka (vsi Triglav). Mladinci do 16 let: 1. Uroš Vrhovec (Ilirija Feršped), 2. Primož Zupan Urh, 3. Jure Bogataj, 4. Gašper Čavlovič, 10. Matic Zelnik (vsi Triglav). Dečki do 14 let: 1. Jure Bogataj (Triglav), 2. Jure Šinkovec (Ilirija Feršped), 3. Dejan Plevnik (Mislinja), 4. Gašper Mlinar (Alpina), 5. Janez Tolar (Stol Žirovnica). Dečki do 12 let: 1. Žiga Pelko (Triglav), 2. Rok Stroj (Trifix Tržič), 3. Anže Obreza (Mislinja), 4. Uroš Smolej (Stol Žirovnica) in Rok Rozman (Triglav). Dečki do 10 let: 1. Rožle Žagar, 2. Luka Brnot (oba Ilirija Feršped), 3. Roman Koudelka (Češka), 6. Nejc Košnek (Trifix Tržič). • J. B. PRIMOŽ Z REKORDOM Sebenje, 23. junija - V organizaciji SK Tržič, sekcije za skoke Trifix je bilo v skakalnem centru tekmovanje za 9. Pokal Tržiča. Na sklepni prireditvi je nastopilo 76 smučarjev skakalcev iz 12-ih slovenskih klubov. Tekmovali so člani in mladinci do 18. leta. Spet so blesteli člani kranjskega Triglava. Dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka je po zmagah v Kranju in Ljubljani slavil tudi v Sebenjah. V obeh serijah je bil najdaljši, v drugi je celo postavil nov rekord skakalnice, 54,5 m. V mladinski konkurenci so bili brez konkurence Triglavani. Mladinci: 1. Miha Rihtar, 2. Bine Norčič, 3. Marko Šimic, 4. Uroš Peterka (vsi Triglav), 5. Gaber Šorn (Stol Žirovnica). Člani: 1. Primož Peterka (Triglav), 2. Jure Radelj (Ilirija Feršped), 3. Jaka Grosar (Trifix Tržič), 4. Miha Rihtar (Triglav), 5. Tadej Lenič (Ilirija Feršped), 6. Peter Žonta (Dolomii). Nordijska kombinacija: 1. Roman Perko (Trifix Tržič), 2. Igor Cuznar, 3. Andrej Jezeršek, 4. Aljoša Zelnik (vsi Triglav), 5. Grega Verbajs (Račna), 6. Marko Šimic (Triglav). • J. B. VABILA, PRIREDITVE Nočni turnir v malem nogometu - To soboto, 27. junija, bo na igrišču OŠ Železniki, ŠD "Beli vrag" prireditelj tradicionalnega, letos že 15. nočnega turnirja v malem nogometu. Prijave že zbira Zdenko Soklič po telefonu 617-318 (dopoldne) ali 647-313 (popoldne). Prijaviti se je moč do četrtka, ko bo ob 20.30 uri žrebanje v gostilni "Pri Meru" v Železnikih. Poletna nogometna šola - Medobčinska nogometna zveza Gorenjske v Kranju bo v času od 6. do 11. julija na igrišču NK Kokriea organizirala poletno nogometno šolo. Prijavijo se lahko dečki od 8 do 15 let, rok za prijavo pa je 30. junij na naslov: medobčinska zveza Gorenjske, p.p. 174. Kranj. Dodatne informacije po telefonu 325-238 vsak dan od 20. do 21. ure ali ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure po telefonu 224-056. Plavalni tečaj za začetnike - Športna zveza Jesenice in Plavalni klub Jesenice bosta tudi letos organizatorja plavalnega tečaja za začetnike, ki bo potekal na kopališču Ukava. Začel se bo 26. junija ob 8. uri. Dodatne informacije na ŠZ po telefonu 863-364. Piknik škojjeloških smučarjev - Ob koncu uspešne sezone smučarji SK Alpetor vabijo svoje člane na zaključni piknik. Pripravljajo ga za to soboto, 27. junija, z. začetkom ob 15. uri na strelišču v Crngrobu. • V.S. Prva nočna nogometna tekma v Kranju - Jutri, v sredo, ob 21. uri. bo prvič v zgodovini nogometa v Kranju na stadionu (pomožno igrišče) tekma v "nočnih razmerah". Nastopili bodo držauii prvaki Slovenije - kadeti Triglav Megamilka in finalisti pokala Slovenije, mladinci Triglav Tele TV, ki jim bo tekma služila za priprave na nedeljsko finale v Kranju. • V.S. GORSKI TIK NA KRVAVEC NAJHITREJE ŠALAMUN Cerklje, 22. junija - Le malokje se organizatorji izvedbe športne prireditve lotijo tako temeljito, kot so se člani ŠD Krvavec prvega gorskega teka na Krvavec, ki je kot tretji letos štel tudi za pokal Slovenije in za izbor reprezentantov za svetovno prvenstvo, zato je bila tudi konkurenca izjemna. Tudi po progi, člani in veterani od spodnje postaje kabinske žičnice, mladinci in ženske od zgornje postaje, do vrha smučišč na Zvohu, pa je eden elitnih tekov v tej sezoni. Prvo ime med 140 nastopajočimi, je ponovno Igor Šalamun. 31-letni Mariborčan, ki postaja tudi že sinonim za gorski tek, je dobrih 9 km s 1300 m višinske razlike zmogel v 57 minutah in 20 sekundah. "Vlogo favorita sem moral upravičiti. Bilo je še nekaj rezerve, morda dve, tudi tri minute bi se še dalo teči hitreje," je na cilju, kjer se je zbralo veliko število ljubiteljev gora in teka, pokomentiral zmagovalec. Boštjan Novak iz Tacna je zaostal dobre pol minute, za tretje mesto pa je imel Stojan Melinc iz Kobarida več moči od Marjana Zupančiča iz Posavca, ki so si tudi zagotovili mesto v reprezentanci za SP, ki bo septembra na otoku Reunion v Ind. oceanu. Pisec teh vrstic je bil šesti, Marko Šubic iz Žiro vin Franci Teraž iz Mojstrane pa 8., oz. 9. Veterani so na 1977 m prihajali v vrstnem redu Bojan Cvajnar (Medno), Tomaž Kalan (Žabnica), Vojko Djuričič (Mojstrana). Mladinec Jože Mehle iz Medvod je s preudarnim tempom stri reprezentančnega kolega s smučin Mateja Jakša iz Logatca in si s časom 22.16 tudi pritekel letalsko karto za SP. Jernej Pisk iz Škofje Loke pa je bil šesti. Smučarskotekaške vrste sta zastopali tudi dvojčici Ines in Tina Hižar, ki sta si, prijavljeni v različnih kategorijah, članski in mladinski, z lepo prednostjo pred še eno talentirano mladinko Svetlano Bajič tudi pritekli Re-Union. "Želiva pogledati tudi drug konec sveta, do zimske sezone pa bova nazaj," sta v en dah menili Ines in Tina. Na 1977 m, na Zvoh, so sopihali tudi deefki in deklice, ki so startali pri domu na Krvavcu, med najboljšimi pa sta bila mlada Žirovca Peter Lamovec in Cene Šubic, ter Blejka Katja Višnar. Organizatorji, ki jih je vodil Jure Bobnar, so takoj po razglasitvi pri Brunarici, kjer so največ aplavza za vzdušje poželi člani benda Prezrti, že obljubili lepo prireditev tudi naslednje leto. • M. Močnik ŠTIRIDESET TEKAČEV NA TALEŽ Bled, 23. junija - Športno kulturno društvo Hwazarje je bilo prejšnjo nedeljo organizator gorskega teka na Talež. Na njem je v osmih kategorijah nastopilo štirideset gorskih tekačev. Med najmlajšimi je bil najboljši Matej Štravs (Selo pri Bledu), pri ženskah do 35 let Lidija Perše (Triatlon klub Bohinj), pri ženskah nad 35 let Olga Grm (Klub trmastih). V najmlajši moški kategoriji do 30 let jc slavil Boštjan Horvat (Humko), pri moških od 31 - 40 let Marko Škrlep, pri moških od 41 -50 let Tomaž. Kalan (Novice Fxtrcm), pri moških od 51 -60 let Štefan Bukovec (Klub trmastih) in pri moških nad 60 let Rok Štros (Ljubno). • V.S. POKAL EKIPI KRAŠNJE Vodice, 23. junija -Prejšnji petek je Smučarsko društvo Strahoviea pripravilo 17. gozdni tek po Rašici. Udeležilo se ga je 115 tekačev in tekačic. Pokal Gorenjskega odreda za ekipno zmago je osvojila ekipa ŠD KraŠnja. Pri deklicah do 9 let je bila najboljša Janja Kunstelj, pri dečkih pa Primož Vrbovšck (oba OŠ Vodice). Pri deklicah od 10 do 12 let je zmagala Urša Erman (Šentvid), pri dečkih pa Marko Macuh (AK Olimpija). Pri deklicah od 13 do 15 let je bila najhitrejša Vida Repnik, pri dečkih pa Domen Jarc (oba Domžale). Med ženskmi do 25 let je zmagala Vida Repnik, pri ženskah od 26 do 40 let Sabina Jovan in pri ženskah nad 41 let Veronika Bohinc (vse Krašnja). Med moškimi do 30 let je bil najhitrejši Marjan Zupančič (Stop Team), pri moških od 31 do 40 let Tomaž Kalan, pri moških od 41 do 50 let Štefan Lešnik, pri moških od 51 do 60 let Maks Stopar (vsi trije ŠD Krašnja) in pri moških nad 61 let Brane Seršen (SD Strahoviea). • V.S. HOKEJ Ob zaključku hokejske sezone je izšla tudi najnovejša, 28. številka revije Hokej, v kateri med drugim lahko preberete: - S sijajnimi predstavami so se Slovenci uvrstili na kvalifikacije za skupino A, ki bodo novembra letos v Ljubljani. - V letošnjem prestopnem roku najbolj odmeven prihod reprezentančnega trenerja Pavleta Kavčiča na desenice. - V osrednjem pogovoru predstavljamo Dejana Kontre-ca, sijajnega napadalca Bleda in slovenske reprezentance, ki se želi uveljaviti v tujini... - Reportaža s svetovnega hokejskega prvenstva skupine A v Švici. - Med portreti igralcev predstavljamo Murajico Pajiča, ki je letos obesil drsalke na klin in mladega Aleša Betona, vse bolj nepogrešljivega branilca HK Bled. - V bogati statistični prilogi boste med drugim izvedeli, kdo vse so letošnji hokejski prvaki širom po Evropi. Pohitite, revija HOKEJ vas že čaka pri vašem prodajalcu časopisov! Kranjski hokejisti uspešno nastopajo v letošnjem državnem prvenstvu v in line hokeju POZIMI NA DRSALKAH, POLETI NA ROLERJIH Hokejisti Roces Asa Naklo so se po treh blestečih turnirskih zmagah in tretjem mestu na portoroškem turnirju uvrstili na drugo mesto po rednem delu letošnjega državnega prvenstva v hokeju in line Kranj, 23. junija - Čeprav nikjer v Sloveniji te dni še ni ledene ploskve pa hokejisti ne počivajo. Zlasti ne tisti, ki poleti radi drsalke zamenjajo za rolerje in se merijo na državnem prvenstvu v in line hokeju, oziroma hokeju na rolerjih. Najmočnejše gorenjsko moštvo po rednem delu tekmovanja pa so kranjski hokejisti, zbrani v ekipi Roces Asa Naklo, ki zaostajajo le za Polar Beari. Ekipa Roces Asa Naklo je bolj kot ne mlado moštvo, v katerem pa ne manjka tudi izkušenih hokejistov, večina članov HK Triglava iz Kranja. "Res je naša ekipa sestavljena iz hokejistov kranjskega Triglava, v njej pa so štirje mladi fantje, ki so do letos nastopali še v mladinski ekipi, ostali igralci pa Ekipa Roces Asa Naklo na državnem prvenstvu nastopa v postavi: - zadnja vrsta od leve proti desni - Jure Razinger, Luka Cekič, Borut Košenina, Boštjan Omerzel- cepijo - Jure Kozjek, Gorazd Drinovec, Borut Potočnik, Mitja Kern - spredaj - vratar Aleš Zalokar, manjka Aleš Razinger. Poleg Roces Asa Naklo ekipe sta v kategoriji do petnajst let na turnirjih državnega prvenstva nastopali še dve mladi kranjski moštvi: Outsiderji in Heser Team. Odlično so se izkazali zlasti mladi hokejisti Heser Teama, ki sobotni finale prav tako kot člani pričakujejo na drugem mestu za ekipo Kengo Kingsov. smo pred dvema letoma igrali za člansko ekipo Triglava," je o moštvu povedal kapetan ekipe Gorazd Drinovec. Kranjski hokejisti so svojo pot hokeja na rolerjih začeli pred tremi leti, ko so v Kranju organizirali nekakšen poskusni turnir in na njem tudi zmagali. Ekipa v tej zasedbi pa je začela skupaj igrati lani, ko so nastopali v državnem prvenstvu pod imenom Martins Artsa in so po rednem delu prvenstva celo vodili. V letošnji sezoni so ATLETIKA LANGERHOLCEVA POMAGALA DO REKORDA Kranj - Skupina atletinj in atletov kranjskega Triglava je v soboto nastopila na mednarodnem atletskem mitingu v Velenju. Brigita Langerholc, ki se je že vrnila iz ZDA, je v teku na 1.500 metrov dva kroga narekovala hitrost in s tem poskušala pomagati Jolandi Steblovnik do norme za evropsko člansko prvenstvo v Budimpešti. Razpletlo se je drugače, zmagala je Sonja Roman z novim državnim rekordom za starejše mladinke in z normo za svetovno mladinsko prvenstvo. Marcela Umnik tokrat zaradi lažje poškodbe ni nastopila, na mitingu, ki je bil med tednom v italijanskem Trentu, pa je bila tretja s skokom 6,01 metra. Tina Čarman je bila v Velenju v skoku v daljino četrta (5,76). mlajša mladinka .lovita Rajgelj sedma v teku na 1.500 metrov (4.57,97), pionirka Tina Murn deveta v teku na 100 metrov (12,83), Matjaž Polak osmi v teku na 200 metrov (21,78)... Skakalec v višino Rožle Pre/.elj je v soboto kot član državne reprezentance nastopil na mladinskem troboju Slovenije. HrvaŠke in Slovaške v Kopru, kjer mu je že višina 2(i() centimetrov zadostovala za zmago. V četrtek bo v Kranju najprej olimpijski tek, nato pa še atletski miting mladih z množično udeležbo. • CZ. POJUTRIŠNJEM NA OLIMPIJSKI TEK Kranj, 23. junija - Atletski klub Triglav Kranj bo ta četrtek, 25. junija, organizator olimpijskega teka. Četrtič zapovrstjo se bodo zbrali tekači, ki bodo na tii oziroma scdcmkilomctrski progi počastili ustanovitev olimpijskega komiteja, ki jo praznujemo ravno na današnji dan. Kranjski olimpijski tek jc predzadnji letošnji lek v Sloveniji (zadnji ho v soboto v Mariboru) in se upošteva za akcijo "Slovenija teče", katere zaključek bo 26. septembra v Velenju. Olimpijski tek v Kranju se bo začel pojutrišnjem ob 10. Uli na kranjskem štadionu, štartnine za lek pa ni. Vsi udeleženci, ki bodo na Startu vsaj pol ure pred prireditvijo bodo prejeli majice teka, vse pa čaka tudi brezplačna pijača Pivovarne Laško in Radenske. Ker bo k zanimivosti olimpijskega pomagalo tudi nekaj sponzorjev: Živila, Merkur, Iskia Tel.....najboljše čakajo tudi lepe nagrade. • V.S. KODRIČ NAJHITREJŠI Preddvor, 23. junija -Minulo nedeljo je potekal 1 maraton Preddvor - Železna Kaola. Na njem je merilo moči 52 tekačev in štiri tekačice. V moški konkurenci je s časom 2.41:17 zmagal Jakob Kodrič pred Stanislavom Barberjem (Velenje) in Markom Dovjakom (Novice Exstreme), v ženski konkurenci pa je bila najhitrejša Irena Pctkovšek (Novice Hxtremo) s časom 3.11:15. • V.S. BALINANJE PRVI PORAZ TRAČANOV Kranj, 23. junija -Minulo soboto so balui.n ji odigl ali redni krog v vseh državnih ligah. Ptvi poraz V tej sezoni v stiper ligi |( doživelo moštvi) prvakov, ekipa I okateksa Trate, ki je 14:10 izgubila v Sežani pri skali. Ekipa i luj [e 10: 14 premagala Slogo Na lestvici še vedno vodi l.okateks Trata, Huje pa so na šestem mestu. V 1. ligi je V gorenjskem derbiju ekipa Bistrice 10:14 premagala Jesenice, Jeseničani so sedaj drugi, Bistrica pa četrta. V II. ligi - v/hod so bili doseženi izidi: EIS Budnica] Primskovo 4:7, Center : Radovljica Alpetour 12:4, Gonila : Duplica SK Mil|e lela : Fužine 8:8. Na lestvici vodi TIS Budničar. • V.S. zamenjali dva igralca in to se jim je poznalo na prvem turnirju, ko so bili še malce neuigra-ni. Po nekaj treningih pa so spet zaigrali, kot znajo in zaporedoma zmagali na treh turnirjih. Ekipa Roces Asa Naklo dvakrat tedensko na rolerjih trenira na igrišču v Struževem, poleg tega pa fantje, ki se pripravljajo za zimsko sezono trenirajo tudi v fitnesu in na atletskem stadionu v Kranju. "Za nas je igranje hokeja na rolerjih prijetna sprostitev v mrtvi sezoni brez ledu, poleg tega pa je za nas kar velika čast, da premagujemo ekipe sestavljene iz hokejistov, ki igrajo v članski državni reprezentanci. To je posebej spodbudno za naše mlade fante, ki tako pridobivajo samozavest tudi za igranje pravega hokeja. Zagotovo pa rezultatov ne bi bilo, če v ekipi ne bi bilo prijateljstva, znamo pa se tudi zabavati in veseliti tako na treningih kot na turnirjih," pravi Gorazd Drinovec, ki pred sobotnim finalnim turnirjem v Ljubljani napoveduje: "Naš prvi cilj je seveda, da zmagamo v prvem kolu, nato pa si želimo, da se uvrstimo v finale. Tam lahko, z malo sreče, osvojimo tudi naslov državnih prvakov." Sicer pa si mnogi mladi, ki v Kranju in okolici igrajo hokej na rolerjih, želijo, da bi čimprej dobili pravo igrišče za ta šport. Morda se jim bo želja uresničila že prihodnje leto, ko naj bi v Naklem, s sodelovanjem Roce-sa zgradili tako igrišče, kjer bi lahko začeli načrtno delati tudi z mladimi hokejisti. V. Stanovnik, foto: T. Doki ZA POKALNEGA PRVAKA Jesenice - Športna zveza Jesenice bo v sodelovanju s Hokejsko zvezo Slovenije organizirala 1. tekmovanje v hokeju na rolerjih za Pokalnega prvaka Slovenije, ki bo v četrtek, 25. junija, z začetkom ob 9. uri v hokejski dvorani Podmežaklo. Prijave ekip sprejemajo pri Športni zvezi, telefon: 863-364. Najboljše ekipe čakajo lepe nagrade in medalje Hokejske zveze Slovenije. • J. Rabič KOŠARKA V soboto so v Škofji Loki pripravili "Dan košarke" PRED VRATI JE PRVA LIGA Škofja Loka, 23. junija - Tudi letošnji, sedaj že tradicionalni dan košarke v Škofji Loki, je minili v zabavi in merjenju moči med številnimi različnimi ekipami (resnimi in manj resnimi). V najmočnejši tekmi je ekipa Heliosa premagala Loka kavo 95:100 (46:58). Najbolj pa je seveda odmeval nov uspeh škofjeloške košarke, saj sta od letos naprej v najvišji državni ligi obe članski škofjeloški ekipi: ženska ekipa Odeje Marmorja in moška ekipa Loka kave. Medtem ko je ženska ekipa škofjeloških košarkarie že stalnica v najvišji državni ligi in seji v novi sezoni razen zamenjave trenerjev - Katjušo Bizjak je na trenerski klopi zamenjal Gašper Okorn - ne obeta velikih sprememb (morda bodo dobili le novo okrepitev, Vloniko Tcpina iz. Imosa Jezice na mestu organizatorke igre), pa je do vee BDrememb v junijskem prestopnem roku prišlo v moškem taboru Loka kave, ki je letos preskočil iz l.B v l.A ligo. Na košarkarskem dnevu v Škofji Loki je predsednik Športni zveze Škofja Loka Ivan Hafner v družbi predstavnika občine Jureta Svoljšaka in podpredsednika /uvoda za šport (iorazdi1 Šiberleta izročil županova priznanja mladim škofjeloških športnikom za uspešne nastope v minuli tekmovalni sezoni. Lična priznanja na originalnem "škofjeloškem papirju" }e prejelo več kot 170 športnikov, med njimi največ mladih rokometašev in rokometašie. "To soboto smo zaključili s prvim delom priprav za nastopanje v l.A ligi. Vmes smo se okrepilli z "domačinom" Petrom I larlinanoin, ki se je v ekipo vrnil iz Slovana, !;dom Nikitovičerrj in Postojne in Urošem Ivanovičem, ki je nazadnje v Sloveniji igra' pri Rogaški Slatini nato pri titograjski Budućnosti in kei ni hot«l vzeti dvojnega državljanstva se je ponovno vrnil v Slovenijo 1,1 pristopil v naš klub Tako tujcev \ ekipi nimamo, računamo pa, smo se dOgOVOrili tudi / vsemi igralci iz lanskoKinr ekip4* vključno z Dušanom Miiičem Edino 1 ris Dumenčič je prenehal / igranjem, " je novosti m ekipi predstavil trenei Igor Dolenc, ki j^ ledaj dal fantom odmor do 24. julija, nato pa se začnejo priprav* na dolgo in težko sezono, k|ci ima|o I oran: za cilj OSVOJiti deset'1 ali enajsto mesto v prvoligaški konkurenci Nova sezona v elitni moški ligi se bo za Ikdfjeloške košarkarji začela v sredo, (>. septembra, ko bodo doma gostili ekip0 Pivovarne i asko. Druga gorenjska ekipa v l.A ligi, rViglav bo* prvem kolu gOStOVal pri t 'iiion Olimpip. • V.Slammiik Plavalka Anja Čarman potuje na svetovne igre mladih v Moskvo V MOSKVI BO PIAVALA ZA Člani Planinskega društva Tržič praznujejo 90- letnico delovanja NEKDAJ PO PLANINAH, DANES PO VRHOVIH REZULTAT, NA MORJU LE ZA UŽITEK Anja bo najmlajša od štirih slovenskih plavalcev, ki se bodo sredi julija udeležili svetovnih iger mladih v Moskvi. Kranj, 22. junija - 13-letna Anja Čarman, kadetinja iz Plavalnega kluba Triglav Kranj, je ta čas najbolj obetavna mlada plavalka tega kluba, saj je nanizala več vidnih uspehov na državni ravni, izkazala pa se je tudi v mednarodnih plavalnih preizkusih. S svojimi uspehi v plavanju na 100 in 200 metrov hrbtno ter 200 in 400 metrov mešano si je prislužila vozovnico na svetovne igre mladih, ki bodo prihodnji mesec v Moskvi. Le še trije Slovenci potujejo tja, in sicer Lidija Brezni kar rz PK Fužinar Ravne, Pia Prosen iz Ilirije Ljubljana in Luka Prodnik iz Kamnika. Kot najmlajša med slovenskimi tekmovalci potuješ na svetovne igre mladih v Moskvo. Kakšna so tvoja pričakovanja? "V Moskvi računam vsaj na osebni rekord. Najbolje mi gre °a 100 metrov hrbtno in v tej disciplini sem na evropski l°kmi na Dunaju dosegla tudi svoj najboljši rezultat.'" Glavna pokrovitelja Plavalnega kluba Triglav Kranj sta Zavarovalnica Triglav in Merkur. Si se že imela priložnost srečati i mednarodno konkurenco tekmovalk? Katere tek-t»u'ce utegnejo biti najtrši oreh? "S klubom se udeležujem skoraj vseh tekem, ki potekajo v drugih državah. Na njih sem spoznala, da so zelo dobre plavalke Madžarke. čeprav med njimi ni nobene zelo dobre tekmovalke za hrbet. Drugih ne poznam prav dobro, nekoliko bolj še Hrvatice, med katerimi je zelo dobra Mirna Jukic, ki dobro obvlada vse discipline." Kaj te je pripeljalo ravno v plavalni šport, kjer že nekaj let dosegaš dobre rezultate? "Kot ■ otrok sem bila full štorasta in neprimerna za vsak šport, zato so starši presodili, da bi bilo zame še najboljše plavanje. Začela sem v drugem razredu v plavalni šoli, potem pa nadaljevala v klubu. Na tekmovanjih sem se kar odrezala, lani postala državna prvakinja za hrbet, sodelovala tudi na tekmah v drugih državah, sedaj pa grem prvič KONJENISTVO Sezona konjskih dirk je na vrhuncu BRDSKI KASAČI ZMAGUJEJO * soboto, 4. julija, predvidoma ob 15. uri se bodo na hipodromu na Brdu začele kasaške dirke, ki jih organizirajo Konjeniški klubi Brdo, Domžale in Krim z Iga. Na sporedu bo hidi spominska dirka Mira Omana. Hrdo, 2 V junija - Po dobri tretjini letošnje kasaške sezone med tekmujočimi konjeniškimi klubi presenetljivo vodi Konjeniški klub Brdo Brda pri Kranju. Prehitel je kasaško trdnjavo I jutomer, ki skoraj 300 *0r»j in 125-letno tradicijo. I ciošnja uspešna sezona za marsikoga ni Presenečenje. Pred dvajsetimi leti so v Kcjskcm centru Brdo začeli V/lviati kasače, prvenstveno ameriške, ki so dobili danes na gorenjskem domovinsko pravico. Iajoii Šparovee, tajnik Konjeniškega Kluba Brdo in vodja konjerejske enote pravi, da je v Kranju in okolici j* blizu 100 kasaških konj. od teh jih ima Rcjski center Brdo 28 svo-J'h. 22 kasačev pa ima V oskrbi. Na Brdu je bilo doslej v/icjenih že 114 zrebet, ki so ali še dosegajo ie/iiliate najvišjega ranga. Na posamezni stana tudi po 20 kasačev i/ brdske vzrejc (njihov znak je modri »A kar je četrtina konj na dirki. Pel redno zaposlenih skrbi za brdske , s;,če, najuspešnejši konji v tej se/oni pa so Jovanka B (4 zmage), "lMl» B 83 zmage), Lui B. Jo Jo in Laif, ki imajo po eno zmago, razen I1'1'1 pa odlično tekmujejo tudi Artnena, Franka, Doris lu Fracsor, OB l,u Mabjanu, ki je velik ljubitelj konj, /lasti kasaških, in je predsed-n|k Konjeniškega kluba Bulo m predsednik Kasaške /ve/e Slovenije, ")1;"a Rcjski center oziroma Konjeniški klub odlične voznike. Na v^tm mestu je Lojze Gorjanc, ki ima letos /c sedem /mag, skupno W jih ima nad 100, in je nauspe&nejšio tekmovalce KK Brdo. Sledi mu generacijski kolega /vone \niic i/ Strahinja s tremi /inagami. V>tcm pa prihajajo mlajši; Jure Šubic i/ Nakla s štirimi Starti in štir-111,1 /magami, Andrej in Viktor Marinšek i/. Nakla s skupaj o zmaga-Muko (iregorc i/ lupalič / eno zmago in Janez Kuhar i/.Zadrage, ? |r bil dvakrai drugi Uspešni kasači so tudi Boštjan Roblek s Suhe, ^ndrej Arnol i/ Železnikov, Ime lagodic i/ Podgorja, Jože Kobe m "l|s BajŽelj i/ Podbrezij, Irane Skolie / I lovke, Janez Drinovec i/ ' ,,a,nii|a. Ione Pavlin i/ Nakla, vozniki /a KK Brdo pa so še Maijelka '" Ione Kos, /deno ( ibašek in Mit|a Rcmic. Med voznike se namer- vrniti tudi Franc I ebulj, cerkljanski župan, ki je elan KK Brdo, '^'iski eeniei Brdo ima luih svo| jahalni del s štirimi svojimi jahal* 111111 konj, p(H| vodstvom I h/abetc Valič že poteka šol.i jahanja Ura l'"1'' 1500 tolarjev. Če jih učence vzame 10, ima eno zastonj. nl,,itn lene dajejo po telefonu 22* 11-33. Brdski konjeniki pa Imajo v j j ™i Se ii jahalnih konj, za katere redno skrbita dva zaposlena. *dski center in klub sta dobro opremljena, tudi rta račun Fj^ntevanja Servisa za protokolarne storitve. V sodelovanju / Uoiinaisko fakulteto pa deluje na Brdu pnpiistna postaja / osemen jalnim centrom /a lipicance. Najuspešnejša sta kasa .ka bebca i/ '''erike Meadovv Meiilnne (kar 70 odstotkov njegovega potomstva r*tnuje) ,„ Navtika llill / SK odstotki tekmuioeega potomstva. *''"leiiiiijcjti pa tudi druge pasme, ie glavna naloga dobra organi/acija dirk 4. julija, na katerih ,IU|naio na nadaljevanje dosedanjih uspehov • .1. Košnjek na mednarodno tekmo in me je kar malo strah." Ali imaš pred svetovnimi igrami mladih zahtevnejši trening kot sicer? "Zaenkrat je trening še enak kot vselej. To pomeni, da imam osem treningov na teden in še kakšno tekmo." Anja Čarman še vedno "drži" državni rekord na 100 in 200 metrov hrbtno, aprila letos pa je na plavalnem mitingu v Luxemburgu na 200 metrov hrbtno plavala tudi rekord mitinga. V Plavalnem klubu Triglav Kranj pravijo, da Anja po več letih "suše" sodi med izjemne plavalne upe. Doma si na Godešiču, treniraš pa v kranjskem olimpijskem bazenu, do koder imaš kar 20 kilometrov. Kako si denimo ob dveh treningih dnevno organiziraš dan? "Na jutranji trening me pripelje oče, ko je konec, me trener Roni Pikec odpelje v šolo. Hodim v osnovno šolo na Trati, kjer sem sedaj v sedmem razredu. Po šoli res nimam veliko časa, saj sem doma le kaki dve uri, tedaj delam naloge in se učim, potem grem z avtobusom v Kranj na popoldanski trening. Za status športnika v šoli nisem zaprosila, kar me ne ovira, saj se da vse lepo zmeniti, tudi to, da z jutranjega treninga k pouku zamujam." Junija in julija te poleg Moskve čaka kar nekaj preizkušenj. Katere? "Plavam na vseh kolih pred državnim prvenstvom, najbrž se bom udeležila tudi šprint-erskega prvenstva, sredi julija grem v Moskvo, po vrnitvi pa bo državno prvenstvo. S tem sezone verjetno še ne bo konec, saj sem se po državnem navadno udeležila še absolutnega prvenstva. Avgusta pa sem prosta in grem s starši na morje, kjer bom plavala le za užitek, ne za rezultate." Si ponosna na svoje dosedanje uspehe? "Ne vem, kaj naj rečem. Mlada sem še in kot nam pravijo trenerji, še ni jasno, ali gre za pravi talent ali le za začetniško srečo. Sedaj se hitro razvijamo in tudi uspehi so hitri, zato to morda še nič ne pomeni. Trener nam pravi, da se nam bodo vrata odprla, če bomo nekaj let pridno trenirali. Ponosna? No, starši so veseli mojih uspehov, pohvalijo jpa me tudi v klubu." Če se še enkrat vrneva k Moskvi: se s trenerjem in klubskimi kolegi kaj pogovarjate o pričakovanjih? "Na take vrste mednarodni tekmi še nisem bila. Tam bo veliko dobrih, ker pa konkurence ne poznam, niti ne vem. kaj naj pričakujem." • DZ.ŽIebir PLAVANJE RADOVLJIČANI DOBRI V LJUBLJANI Radovljica, 23. junija -Minulo soboto je v Ljubljani potekal 1. Arena pokal za najmlajše kategorije plavalcev. Nastopilo je 235 mladih iz vseh slovenskih klubov, nekaj zmag pa so priplavali tudi mladi Radovljičani, člani PK Radovljica Park hotel Bled. Tako je v letniku 1988 na 50 m delfin in 50 m prsno slavil Gal Isakovič, v letniku 1987 je na 50 metrov hrbtno zmagala Lavra Babic, na 50 metrov delfin pa Ana Ambrožič. Med mlajšimi deklicami jc bila v letniku 1988 kar štirikrat (na 50 m prosto, 50 m prsno, 50 m hrbtno, 50 m delfin) prva Anja Klinar, zmago na 50 m prsno pa si je v letniku 1990 priplavala Nina Cesar. Tudi drugi mladi Radovljičani so dosegli vrsto uvrstitev med najboljše. • V.S. TRIGLAV PRVAK DO 17 LET Kranj, 23. junija - Prejšnji t reden seje končalo letošnje državno prvenstvo /a dečke, do 17 let (kadete). Moštvo Triglava je, tako kot članska ekipa, brc/ izgubljene točke osvojilo pivo mesto. Na drugo mesto sc jc uvrstila ekipa Probanke Leusing, na tretje Tivoli, na četrto Kamnik in na peto Kokra. Najboljša strelca lige sta fHglavana Nastran (51) in Mihelčič (49). * JJVi PLANINSTVO VRHOVI ZA EN DAN Tržič, 23. junija - Vrh iz Tržiča bo ta četrtek, 25. junija, organizator prireditve "Vrhovi za en dan". lekovanje se bo začelo natančno ob polnoči iz srede na četrtek pred prodajalno Vrh v Tržiču (zbor uro prej pred občino Tržič), tekmovalci pa bodo imeli za nalogo osvojiti vrhove na Tržaški planinski poti: Dobrčo, Begunjščico, Vrtačo, Košutico, Veliki vrh. Kladivo, Košutnikov turu, Stegovnik, Storž.ič in lolsti vrh. Sodelujejo lahko le starejši od 21 let, vsak tekmovalec bo dobil knjižice) planinske poti, ki jo bo moral žigosati, hkrati pa sc bo moral povsod tudi podpisati v vpisno knjigo. Zmagal bd tisti, ki bo prvi v cilju v Tržiču z. Žigosano knjižico. Vsi tekmovalci bodo dobili spominske medalje, najboljši pa tudi praktično nagrado, vredno 90 tisoč tolarjev. Dodatne informacije dobite pri Tomažu Sokliču po telefonu 545-069. • V.Š. Oh društvenem jubileju so podelili številna priznanja, Tržičane pa so pohvalili tudi gostje. Bistrica pri Tržiču, 20. junija - Ob ustanovitvi društva so si člani izbirali lažje izlete po bližnjih planinah, današnje generacije planincev, alpinistov in športnih plezalcev pa segajo po visokih vrhovih in težavnih smereh. Tržiški športno plezalni odsek je najuspešnejši klub v Sloveniji. Na sobotni proslavi ob 90-letnici Planinskega društva Tržič so se spomnili, da so bili začetki planinstva skromni. Tedanji načelnik Franc Deu je zbral okrog sebe 27 članov, katerim se je pozneje pridružil tudi tovarnar Peter Kozina. Takrat so se veselili vsakega novega člana in se zadovoljili z izleti po bližnjih planinah. Po devetih desetletjih je planinska tradicija bogata, je ugotovil predsednik Marjan Salberger, uspehe pa dosegajo na raznih področjih. Že dve desetletji sodelujejo v akciji Ciciban planinec in šest let prirejajo tabore za najmlajše planince. V njihove koče na Kofcah. Zelenici, Dobrči in pod Storžičem zahajajo številni obiskovalci. Za njihovo varnost skrbijo že dobrih 60 let gorski reševalci. Zaslužnim članom je izročil priznanja Planinske zveze Slovenije tajnik Janko Pribošič. Bronaste znake so dobili Nevenka Vevar, Vesna Prelog, Irena Puhar, Anda Perdan, Robi Kralj, Aljaž Anderle in Slavko Rožič, srebrna znaka Rezka Švab in Janez Primožič, zlata znaka pa markacist Janko Meglic in oskrbnik Vinko Švab; OŠ Zali rovt so podelili pohvalo za delo z mladimi. Za dosežke v alpinizmu so prejeli knjižne nagrade društva Filip Bence, Janko Meglic, Aljaž Anderle in Klemen Premrl, nekdanja predsednika Nadislav Salberger in Janko Lončar pa sta dobila sliki. Društvo je podelilo tudi številne pohvale sodelavcem. Tržičanom so ob jubileju čestitali gostje iz gorenjskih planinskih društev in Planinske zveze Slovenije. Za njihovo delo jim je izrekel zahvalo tudi tržiški župan Pavel Rupar. K svečanemu vzdušju so pripomogli Bojan Veselinovič z umetniško besedo, Lomski fantje s pesmijo in Matej Lončar s citrami. • S. Saje TENIS V ČETRTEK ZA NASLOV PRVAKINJ Kranj, 23 junija - Na državni praznik bo tako kot že lansko leto teniški klub Triglav Kranj prireditelj finala ekipnega državnega prvenstva za dekleta. Tudi letos bosta moči merila kluba iz Ljubljane in Kranja, le da bo tokrat namesto Slovana v igri drugi ljubljanski klub, Olimpija. Igralke domačega kluba, Barbara Mulej, Marja Znidar in Svetla Božičnik, bodo poskušale ubraniti lanski naslov, toda tudi njihove nasprotnice v Kranj ne prihajajo praznih upov. Fkipa v postavi Tadeja Florjančič, Špela Pipan in Katarina Kavec je tekmo rednega dela prvenstva s Triglavom sicer izgubila z rezultatom 2:3, a je nastopila brez svoje prve igralke. Triglavanke pa na finale pohajajo nekoliko oslabljene, saj Marja Žnidar v tem času opravlja maturo, kar ji vsekakor ne dovoljuje zadostnega časa za trening Po rednem delu si je Triglav priigral prvo mesto s šestimi zmagami in enim porazom, Olimpija s porazom več pa si je v zadnji, odločilni tekmi z Branikom skozi šivankino uho zagotovila nastop na zaključku prvenstva. Dvoboj se tako začne v četrtek ob 9.15 na igriščih teniškega kluba Triglav Kranj, to obvestilo pa hkrati velja tudi kot vabilo k ogledu štirih tekem posameznic in ene igre dvojic, ki bodo odločile, katera ekipa bo letos osvojila naslov državnih klubskih prvakinj. • B. M. TK MERKUR PR0TENEX SENCUR TENIS ŠOLA BORUTA URHA TELEFON: 064/411-378, FAX: 064/411-385 ^MERKUR ^TENEX Tenis šola BORUT URH bo trajala celo leto po češki metodi in pod strokovnim vodstvom priznanih trenerjev. Prijavijo se lahko začetniki ali tisti, ki imajo osnovno znanje tenisa od I. 1989 - 1993 (od 6. leta dalje). Najobetavnejši mladi igralci bodo lahko nadaljevali šolo po programu tekmovalnega tenisa. Vabljeni so vsi začetniki in tisti, ki imajo že osnove tenisa in ga želijo izboljšati. Prijave po telefonu: (064) 411-378 in fax: (064) 411-385. Rok za prijavo je do 25. 6. 1998. Vse podrobnejše informacije dobite v klubu. -celoletna teniška šola BORUTA URHA za otroke od 6. leta naprej pod strokovnim vodstvom - 365 dni tenisa v Šenčurju ob avtocesti Ljubljana - Kranj - pokrita teniška dvorana s štirimi teniškimi igrišči - poleti ob straneh odprta streha ščiti pred UV žarki in dežjem - rekreativno igranje po predhodni rezervaciji - teniški^ tečaji za vsakogar - organizacija turnirjev - srečanj po vaši želji - masaža (športno-regeneracijska, vaku, sprostitvena) - okrepčevalnica v prijetnem ambientu Zakon soda in zajemalke Branko Grims, Z.uriciri j i sodelavec PREJELI SMO Nekaj let nazaj: Na šoli so izvedeli, da bo prišel na obisk sam tovariš Kardelj. Da bi ga pričakali v pravem revolucionarnem duhu, da učiteljica otrokom za domačo nalogo napisati spis z naslovom "Kaj je socializem". Naslednji dan zahteva od Janezka, naj svoj spis prebere. Janezek začne: "Socializem je kot ladja, ki pluje preko širnega morja. Bičajo jo vetrovi, viharni valovi jo mečejo sem ter tja, toda ona nezaustavljivo nadaljuje svojo pot proti velikemu cilju: ne glede na Žrtve pripluli v komunizem." Učiteljico oblijejo solze sreče nad takim revolucionarnim navdihom in teče k ravnatelju ter mu pove pravkar prebrano zgodbo. Ravnatelj, ki zasluti možnost nove kariere, takoj odloči - Janezek si zasluži čast, da svoj spis sam prebere velikemu revolucionarju tovarišu Kardelju. Kardelj res pride in Janezek ponovno prebere: "Socializem je kot ladja, ki pluje preko širnega morja. Bičajo jo vetrovi, viharni valovi jo mečejo sem ter tja, toda ona nezaustavljivo nadajuje svojo pot proti velikemu cilju: ne glede na žrtve pripluli v komunizem." Tudi tovariš Kardelj ganjen utrne solzo nad tako čudovito mislijo, nato pa povpraša: "Kaj pa potniki?" Janezek izstreli kot iz topa: "Potniki pa bruhajo!" V najslabših režimih nastane največ političnih šal. Zakladnico humorja iz prvih 45 let naše povojne zgodovine bi moral nekdo zbrati v knjigi. Predvsem zaradi ohranitve zgodovinskega spomina. Ljudje vse neprijetno radi čimprej pozabimo, humor pa je bil takrat edini ventil, preko katerega je bilo mogoče izreči resnico. Tudi dogajanja na slovenski politični sceni, ki smo mu priče v teh dneh, brez osvežitve spomina preprosto ni mogoče razložiti. Vodstva vseh večjih političnih strank so se po mesecih pogajanj končno le uskladile o besedilu deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, s katero bi obsodili kršitve človekovih pravic v minulih desetletjih. Uskladitev predsednikov političnih strank o deklaraciji je velikega pomena. Sprejem takšne obsodbe je zahteval Svet Evrope v svoji deklaraciji št. 10%, s katero je zahteval razgradnjo ostankov komunističnega totalitarizma od vseh svojih članic - tudi Slovenije. Sprejem deklaracije v parlamentu bi zato pomenil vstopnico v druibo demokratičnih drlav. V resnici skoraj, nihče ni verjel v uskladitev besedila deklaracije o tuko občutljivi zadevi in predsedniki političnih strank si tokrat za svoje delo resnično zaslužijo priznanje. Pod pogojem, da nihče od njih ni imel fige v žepu. Slednje bo kaj kmalu očitno, saj bodo morali o deklaraciji najprej odločati organi političnih strank. Po dogovoru naj bi nato sledil sprejem deklaracije v parlamentu. Toda... Vsi politiki radi poudarjajo pomen soglasja o ključnih vprašanjih, predvsem o tistih rešitvah, ki krepijo mednarodni položaj naše države. Tokrat je v zunanjepolitično izjemno pomembne vprašanju dosežen dogovor in pričakovali bi. da bi mediji to sprejeli z naklonjenostjo. Posebej zato, ker za praktično vse medije upravičeno rečemo, da so prod vplivom političnih strank (predvsem seveda naslednic nekdanjih družbenopolitičnih organizacij). Toda vsi vplivni mediji, ki so v rokah tako imenovane kontinuitete so iznenada polni tem, ki so vse prej kot naravnane v smeri politične sprave in obsodbe kršitve človekovih pravic. Objavljamo se bombastične izjave nekdanjih revolucionarjev kot "rablji in žrtve se ne morejo spraviti" (pri čemer spregledajo dejstvo, da so edini povojni rablji prav oni sami). O izjavi g. Drobnica se je šel opredeljevat celo predsednik republike! Da bi g. Kučan pozdravil soglasje vrhov političnih strank, se seveda ni zgodilo. To ni naključje. Ne gre le za najboljši možni dokaz, da g. Kučan niti približno ni predsednik vseh Slovencev. Očitno je, da predsednik nekdanjega centralnega komiteja zveze komunistov in center politične moči okoli njega telita z vsemi sredstvi preprečiti potrditev doseženega soglasja in znova razklali slovenski narod. Logično - iz te razklanosti ti ljudje črpajo svojo politično moč. Podoba slovenske politike že dolgo ni bila tako jasna. Evropa zahteva, da gredo ven iz politike ljudje, ki so si roke umazali v kršitvami človekovih pravic v totalitarnem režimu. Demokratične države dobro vedo, zakaj vztrajajo pri tej zahtevi. Dokler so taksni ljudje prisotni v politiki neke države, velja za politiko tiste države Murphvjev zakon soda in zajemalke: "Će v sod gnojnice naliješ zajemalko najboljšega vina, dobiš poln sod gnojnice. In če v sod najboljšega vina naliješ zajemalko gnojnice, dobiš spet poln sod gnojnice." V taki državi ni resnične demokracije in zgodovina uči, da kjer ni demokracije, tudi gospodarstvo prej ali slej opeša. Branko <,riins je član SDS Spoštovani g. predsednik in g. podpredsednik! Vladi Republike Slovenije, predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, podpredsedniku vlade g. Marjanu Podobniku 1. 6. 1998 sem Vam poslal dopis s povabilom na Gorenjsko v Kranj po predlogu gorenjskih županov, poslancev in svetnikov. Pogovarjali naj bi se o težavah Gorenjske na prometnem, šolskem, kulturnem, kmetijskem in gospodarskem področju. Zato smo predlagali, da se na razgovorih srečamo z Vami in Vašimi sodelavci. Ker še nisem prejel nobenega odgovora, Vas ponovno vabim skupaj z Vašimi sodelavci, predvsem s podpredsednikom vlade in ministri za promet in zveze, za šolstvo in šport, za kulturo, za kmetijstvo in za gospodarske dejavnosti, da v doglednem času obiščete Kranj. Prosim Vas, da predlagate termin za predlagane razgovore. Sem pa zadnje čase prejel kar nekaj vabil na razne strankarske sestanke, kjer naj bi bili prisotni posamezni ministri in celo vabilo za Glasovo prejo z naslovom "Za Gorenjce le makadam?". Upam, da taki strankarski in časnikarski razgovori niso posledica mojega pisma z dne 1. 6. 1998, ker predlog gorenjskih županov, poslancev in svetnikov ni bil, da bi hodili poslušat ministre slovenske vlade na razne strankarske sestanke oziroma časnikarske okrogle mize. Sam se na taka vabila razumljivo ne morem odzvati S spoštovanjem! Vitomir Gros, dipl. inž. Zupan Vlada Republike Slovenije, predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku Obvestiti Vas moram o neljubem dogodku. Obveščen sem bil, da je bilo od notranjega ministra g. Bandlja naročeno, da morajo pri skakalnem smučarskem klubu Triglav Kranj "nekaj najti", in sicer pri predsedniku kluba, ker je tesni sodelavec kranjskega župana, ki je ob pomoči predsednika kluba "zrušil" Športno zvezo Kranj. Prepričan sem, da sva oba mnenja, da je tako ravnanje notranjega ministra nedopustno. Zato Vam predlagam, da v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepate skupaj s predlogom za zamenjavo notranjega ministra s človekom, ki se s tako neumestnimi predlogi ne ob vtikal v kriminalistične preiskave. G. predsednik, o tem obveščam tudi vse parlamentarne stranke, da o stvari razmislijo in ukrepajo v skladu s svojimi zmožnostmi in prepričanjem. S spoštovanjem! Vitomir Gros, dipl. inž. Zupan Spoštovani! Redko se vam oglašam, vendar vsake toliko časa le rada napišem kakšno malenkost o naših televizijah. Svoja pisma pošiljam na vse večje slovenske časopise, ker se pa naslednje besedilo spet tiče le naše gorenjske televizije, bi ga želela objaviti v vašem časopisu. Hvala lepa. V slovenskem medijskem prostoru je veliko televizijskih in radijskih postaj, ki pripravljajo veliko dobrih in malo manj dobrih oddaj, po principu - za vsakogar nekaj. Te oddaje vodijo različni ljudje: veliki, majhni, lepi, malo manj lepi, bolj in manj razgledani, simpatični in nesimpatični... Do tu vse lepo in prav, saj konec koncev, kaj ni simpatičnost zelo relativna zadeva? Približno tako kot lepota. Ob nedeljskih večerih imamo na osrednjih dveh televizijah dve zabavni oddaji, z dvema različnima voditeljema, ki vsak po svoje želita privabiti čim večje število gledalcev, sta pri tem včasih bolj, drugič manj izvirna; a po mnenjih mojih sodelavk (zelo relevantna publika!) sta si voditelja tako zelo različna, da prvi odbija gledalce drugega in obratno. Spet idealno, saj je konkurenca bit življenja Gorenjci smo vedno radi prvi pri koritu in zato imamo vsak petek zvečer na naši televiziji oba voditelja kar v eni osebi. Tudi tu se kaže naša profesionalnost in varčnost. Žal predvsem drugo. V oddaji, ki bi jo jaz imenovala kar "super zoom", dobimo ponesrečeno kopijo obeh oddaj in obeh voditeljev, v stilu - če si brez idej, ukradi! To načelo se pred dobrim letom neki televiziji v sporu z znanim glasbenikom ni ravno obrestovalo. V svojih prejšnjih vrsticah sem se poskušala izogniti neki stilski oznaki, ki se imenuje posladkanost ali še bolj razumljivo "pocukranost". Pri voditelju oddaje "super zoom" te oznake ne moremo prezreti! Oprah je ena, Miša je ena, Mario je en, Stojan je en., in mislim, da si nihče (razen Michaela Jacksona) ne želi svojega dvojnika. Pomanjkanje idej ni bilo nikoli dobro, vendar če ideje kradeš drugim, potem jih izpopolni, naredi jih boljše, voditelja nadomesti z vežjim profesionalcem, ne pa ravno v nasprotni smeri. Predragega voditelja, ob katerem se ob izvajanju njegovih ponesrečenih idej res vsaj enkrat tedensko od srca nasmejim, bi še enkrat rada opozorila, kot sem to storila že pred nekaj meseci, naj se v prvi fazi izpopolni govorno, potem pa še vsebinsko. Že pet tednov zapored mi namreč stokajoče in hlipajoče maha po ekranu s tremi enakimi razglednicami od iste osebe, češ kako veliko pošte imam. Potem se skupaj gremo igrice, ki sem jih slučajno videla kakšen teden ali dva v eni izmed "večjih" oddaj, potem se pogovarjamo o temi, ki je Že spet bila sprožena nekje drugje, potem smo veseli in rajamo! Manjka le še druga polovica, kakšna prijazna gospa, pa bi lahko rekli - že videno. Presenečenja pa se vrstijo od začetka, pa vse do konca, kjer nenadoma dobimo urednika oddaje (prvič v zgodovini te televizije), česar smo tudi vajeni nekje drugje, kajne/Preveč kritike nikoli ni dobro, ker sproža sovraštvo. Vseeno pa priporočam še enkrat, da naj bo katera koli oddaja samosvoja, naj nc bo zmes vsega in vsakogar. Vodi te l j naj bo samosvoj in to vsaj z zunanjim videzom, naj bo govornik (saj vendar dela v mediju!), naj ima svoje ideje in ne le kopije, pa bo nekoč celo njegova oddaja prepoznavna. Drugače bomo še prekmalu šli na pogreb, pa ne le oddaje, ampak celega medija, ki ste ga morda celo prepoznali. Saj, če slepec vodi slepca, oba padeta v jamo! Marija Florjančič, Kranj iTjava Predstavniki Združenj borcev primorskih občin, zbrani na sestanku, dne 12. juniju 1998 v Sežani, sprejemamo naslednjo izjavo: Med drugo svetovno vojno in tudi pred njo je antifašis-tični boj trdno povezal prebivalce nekaterih mejnih območij. Od Julijske krajine prek Primorske, slovenske in hrvatske Istre se je po vojnih letih razraslo vsebinsko bogato demokratično vzdušje. Italijani, Slovenci in Hrvatje, ki zdaj živijo v treh različnih državah, so na vrednotah osvobodilnega protifašističnega boja povezani s prisrčnimi medčloveškimi vezmi. Čeprav je to sožitje zgled mnogim območjem v Evropi, pa je trn v peti v protifašističnem boju poraženim silam-Zadnja leta smo priče nepretrganim poskusom spodrezati korenine demokratičnega sožitja ob meji. Nosilci teh poskusov so potomci ali zet' govorniki tistih sil, ki so povzročile Slovencem, Hrvatom in Italijanom na tem območju neizmerno veliko gorja. Skrajni desničarski in re-vanšistični elementi, ki ne morejo skriti sovraštva in zaničevanja do Slovencev, so začeli povezano akcijo Zj* blatenje protifašističnega bojo in onemogočanja demokratično mislečih ljudi, ki so se bojevali proti nemškim in italijanskim zavojevalcem. Ob podpori slovenskih pre-krojevalcev zgodovine so se v Avstriji pojavile skupine, ki obtožujejo slovensko prodna-cistično gibanje in posamezne njegove borce, da so zagrešili genocid nad tistim delom nemško govorečega prebi-valstva, ki se je po dogovoru med Hitlerjem in Musolinijem prostovoljno preselili s Ko-čevskega in Slovencem odvze~ ta posestva v Posavju in Obsotcljii, ali pa zaradi sodelovanja z okupatorjem pobeg' nili s poraženimi silami. V Italiji obtožujejo antifašis-tične borce, da so zagrešil} genocidna dejanja nad italijanskim prebivalstvom. NavV lic znani izajvi italijanskih zgodovinarjev o resnici o drugi svetovni vojni in žrtvah Nadaljevanje na 27. strani MHNHMRMMMNMI 251 ■MBMMMMMMNNNM Sveča v vetru K Majdi so prihajali že mnogi. Predvsem pa novinarji, saj so želeli prisluhniti njeni Zgodbi, želeli so jo videti, spoznati, morda celo potipati, češ, prmejduš, saj je ženska res še živa, pa take so nam pravili o njej... Ko mi je po ozki potki pritekla naproti, mladostna, urejena, s prijaznim nasmehom in z. veliko mero odkritosti, ki ji je sijala iz oči, sem bila verjetno tudi suma prvi hip strašno preti /;<■ čena. Pa menda res ni to ena m ista osebo, me je prešinilo, ko mi je odločno stresla roko in me povabila v hišo. Potem pa sem pomislila na vse tiste "borce", ki sem jih med svojimi usodami že srečala in sem \i rekla, da drugačna že skoraj ne more biti. Da vam, dragi bralci, pojasnim: naučila sem se, da so tisti ljudje, ki so pretrpeli veliko hudega, zelo pokončni, trdni, odločni in močni. Da so borci ne pokažejo samo z besedami, temveč tudi s svojo novo, sprt menjeno zununjostjo. In tudi Majda je taka. Da se nisem zmotila, sem spoznavala vsako sekundo najinega pogovora, ko mi je nizala dogodke iz svojega življenja, ki se je od rane mladosti kruto poigralo z njo "Preden sem zbolela sem imela silne težave z menstruucijo," mi je pripovedovala Majda. "Šla sem k zdravniku, ta me je pregledal, potem pa me je previdno opozoril, da bo potrebno oditi v bolnišnico. Uprla USODE Pile: Milena Miklavčič sem se. Tja pa že ne grem, sem rekla. Najprej te "očistijo", pa še ni dobro, poseg ponovijo in čez čas ti rečejo, da mora iti "vse ven": Nak, tega pa ne! Odločno sem povedal zdravniku, da sem disciplinirana, da znam ubogati, da bom jemala vsa zdravila, ki mi jih bo predpisal, samo v bolnišnico ne..." Tedaj je Majda prvič, pa še sama ne ve zakaj, pomislila na raka. Ker pa je bila rojena v rakovem znamenju, se je tolažila, da se /e ta bolezen ne bo nikidi "prijela" Jaz pa rek... tega pa ne! si je neštetokrat ponavljala. Vsak delček njenega telesa je to "vedel' Imela je rojstni dan. V službo je odšla že bolna. Zelo slabo se je počutila. Ni mogla ne ležati, ne sedeti, za nobeno rabo ni bila V službi ji je postalo slabo. Kar skupaj je zlezla. Take te pa ne bomo gleilali, so postali zaskrbljeni njem sodelavci, /o naložili v avto in jo odpeljali domin: Komaj da se je še zvlekla v posteljo. Popila je nekaj grenkih kamilic in zarila glavo v blazino. Samo da je premaknila glavo, ji je že postalo slabo. Nekaj ni v redu z mano. si /< dopovedovala in prvič v življenju so se ji dlani kar same od sebe približale dojkam. Začela si jih je otipavati. Najprej ni čutila ničesar. Potem pa,'kot bi doživela strašen sunek, je čisto pri kosti začutila zatrdlino. "Nihče ni vedel, da sem doma. Niti hčerku, niti sin. Ko je ta prišel iz službe, je najprej vprašal zame. sovedala. Kar preskočila jih je. /ato si lahko le predstavljam, kakšne misli so se ji podile po glavi. "K<> sem tistega dne stopila v ordinacijo, sem bila zelo presenečena, ker so me sestre takoj spoznale. Ena izmed njih me, poleni ko zapiše vse moje podatke, vpraša, ali sem že kdaj prebrala kakšno knjigo o raku. Začudeno Wn jo pogledala. Kakšno vprašanji' pa je to?! sem zrasla. Jaz. raka nc bom nikoli imela, ker sem rojena v rakovem znamenju, sam ji odločno povedala. < >na pa je imela zapisane že vse podatki da imam "ta hitrga raka". Ko sem šla po hodniku m opazovala paciente, so se mi zdeli vsi grozni reveži Ubožci, sem si govorila, raka imate, kaj bo še Z vami..." (nadaljevanje prihodnjič) PREJELI SMO Nadaljevanje s 26. strani vojnega nasilja oživljajo problem "fojb". Antifašistični borci podpiramo stališča "Slovenskega foruma" in skupine sedemsto italijanskih demokratov v Trsu, ki zahtevajo objektivno preiskavo in ugo-tavljanje odgovornosti za domnevna kazniva dejanja, tiidi za žrtve "fojb". S tem bomo za vselej spodrezali opravičila desničarskih sil za njihovo protidemorkatično dejavnost. Podobni gonji (v Italiji in Avstriji) dokazujeta, da gre za načrtno razvredntoenje v protifašističnem boju doseženega demokratičnega življenja. Proti tem poskusom se moramo postaviti po robu vsi, ki nam je resnično pri srcu demokratično sožitje prihodn-fega življenja v Evropi. Pričakujemo, da bodo državni organi Italije in Avstrije obsodili in preprečili vnašanje mržnje in maščevalnosti ter narodnostne nestrpnosti. Pričakujemo, da bodo obsodili poskuse sodobnih skrajnih desničarjev, ki na Podlagi ponarejenih in prirej-nih zgodovinskih podatkov o domnevnem genocidu nad nemškim in italijanskim življem v Sloveniji ali na njenih niejah med vojno in takoj po njej. Cenimo odločnost protifašističnih borcev hrvaške Istre lef združenja italijanskih partizanov Furlanije Julijske kra-Pne, ki ob mlačnosti drugih Političnih sil opozarjajo na nesprejemljivost miselnosti in ravnanj, ki opravičujejo fašizem ter dopuščajo uporabo neresnic za poskuse inkriminirala NOB. Od slovenske vlade in diplomacije pričakujemo odločnejša opozorila sosedom, da Poskusov kriminalizacijc protifašističnega narodnoosvobodilnega boja ni mogoče skriti «> pretvezo, da nosilci teh dejanj niso državni organi $osednjih dežel, ampak da Hre le za obrobna raziskovanja. Ofenziva desničarskih sil doma in v sosedstvu mora biti opozorilo vsem, ki jim je pri srcu demokratično sožitje "led različnimi, še posebej pa s°sednjimi narodi. Med njimi obstojajo prisrčne medčloveške vezi zgrajene na skup nem boju proti poražencem "fuge svetovne vojne. Podiranje tega sožitja škoduje tem narodom, podira pa tudi mostove za evropsko mednarodno povezovanje. Sežana, 12. junija 1998 Predsednik območnih organizacij ZZB Primorske Ali naše dediščine res ne znamo prav izkoristiti? Letos mineva deset let, kar me je služba zanesla v Ader-gas. Tukaj sem doživel veliko lepega ob svojem poklicnem delu, doživel veliko lepega tudi ob obnovi naše lepe dediščine. Navadno sem vernike spodbujal z naslednjo mislijo: "Če so naši predniki bili sposobni zgraditi vse to, moramo mi biti sposobni to vzdrževati." Zato moram najprej pohvaliti izredno zavest in sposobnost faranov naše majhne fare, ki so zavzeto sodelovali pri prenovah. Krepil se je duh odgovornosti, vzajemnosti in čut za naše skupne kulturne dobrine. Ne Želim naštevati, kaj vse se je postorilo v teh letih. Nekaj reklame na Gorenjskem pa nam je v torek, 16. junija, želel narediti tudi Gorenjski glas s svojo reportažo z obiska v Adergasu v soboto, 13. junija. Ne morem reči, da je pričujoči članek ravno pozitivna reklama za našo vas, spričo vsega, kar se je v Adergasu omenjenega dopoldneva na sestanku v okrepčevalnici Zimzelen dogajalo in bilo tudi v dokaj mili obliki v reportaži zapisano. Sam sem bil povabljen na pogovor, vendar se ga zaradi zadržanosti nisem udeležil. Odmevi na sestanek so bili burni. V reportaži sami pa me najprej moti namig, da v vasi ne vemo, kaj bi spričo tolikšnega "kapitala", ki ga imamo v kulturni dediščini samostana in cerkve. Torej bi na račun tega morali vaščani iztržiti več dobička. S to idejo nas je "posiljeval" že program CKPOV. Sam sem ji osebno nasprotoval in se zavzemal, da moramo obiskovalcu ponuditi nekaj več, kakor samo karto za parkirišče, ceneni ali kičasti spominek, ki naj bi ga drago plačal in dobro jedačo in pijačo. Romarji ali turisti, šolarji ali naključni obiskovalci naj bi v mirnem kraju našli vsak nekaj zase, vsak nekaj svojega miru. Mislim, da se to v neki meri sedaj že dogaja. V reportaži je pravilno postavljeno, da prihajajo polni avtobusi romarjev, da prihaja v samostan mladina na svoje duhovne vaje, kar se mi zdi danes za mladino tako potrebno. Kraj ima urejen park pred cerkvijo. Ne vem, čemu potem skoraj v isti sapi v reportaži ugotovitev, da je škoda, ker domačini te lepote bolj ne izkoristijo in je ne pokažejo tudi drugim. Večkrat sem že poudarjal domačim vernikom, da nam morajo tujci povedati, kako lep kraj imamo. S takšnimi trditvami in tezami, češ radi bi nekaj več, treba bi bilo bolje izkoristiti možnosti, ni sloge v vasi, ne znajo izkoristiti možnosti, se negativna in materialna miselnost še poglablja. Seveda novinarji zapišejo tisto, kar slišijo. In na sobotnem sestanku je bilo slišati marsikaj negativnega. Dotaknil bi se samo stvari, ki se tičejo Cerkve oziroma samostana. Krajevna skupnost naj bi v samostanu izgubila svoje prostore. Že nekaj časa to g. župan Franc Čebulj vztrajno ponavlja nekoliko krepkeje oziroma bolj po domače, da je namreč župnik vrgel iz samostana Krajevno skupnost in športno društvo. To ni res. Sprašujem se nasprotno: Katera Krajevna ali vaška skupnost in športno društvo ima lepše ugodnosti kakor Adergas? Ko smo preurejali samostan za mladinsko dejavnost, smo potrebovali tudi prostore omenjenih skupnosti. Iskali smo možnost za nadomestne prostore in jo našli v naslednji obliki. Vaška skupnost in športno društvo imajo lahko sestanke večjega obsega v dvorani v samostanu, kar se ie tudi do sedaj parkticiralo. Če pa bodo sestanki v manjši zasedbi, pa sem ponudil priročno verouč-no učilnico z edinim pogojem, da se v njej ne kadi. Tako sva dne 26. 11. 1996 z g. županom tudi podpisala pogodbo. Za uporabo prostorov cerkev ne zahteva najemnine. Poleg tega je učilnica ogrevana. Rečeno je bilo tudi, da je bilo v prostore vloženega konec sedemdesetih let veliko denarja. Res je, da so se prostori, ko so bili še občinska last preurejali za normalno delovanje teh skupnosti. Vendar so jih tudi uporabljali. Znano pa je tudi, da so bili nekateri prostori zelo zanemarjeni, in tako Župnijski urad ob vrnitvi od tega vlaganja ni imel koristi. Poleg tega pa že vsa leta po vrnitvi samostana skupnosti ne plačujeta najemnine. Tudi pogodba za naprej je bila podpisana brez kakršne koli zahtevane najemnine. Res je v samostanu prostora dovolj za vse in nihče nikogar ni vrgel ven. Res pa je tudi, da je sedaj lastnik prostorov Rimskokatoliško župnijstvo Velesovo po odločbi o denacionalizaciji Občine Kranj z dne 28. 9 1993. Menim, da je Župnijski urad oziroma sej jaz kot župnik v tej zadevi ravnal dovolj korektno, zato ne razumem zgoraj omenjenih trditev, da sem vrgel ven prizadete skupnosti. Res je pa nekaj drugega. Rekvizite in inventar smo ob začetku preurejanja prostor v sami postavkii na samostanski hodnik, ker se enostavno nihče ni zmenil za prošnje, da se prostori spraznijo. Ravno tako sva s ključarjem lastnoročno pospravila rekvizite in inventar s hodnika, ker se po polletnem prigovarjanju naj se to uredi in pospravi, nihče zanje ni zmenil. Nekaj teh predmetov so odnesli zainteresirani, ostale pa sva shranila v samostanskih prostorih. Športniki so že nekajkrat imeli sestanke v učilnici, kjer se nahajata tudi njihovi dve omari. V samostanu ima svoje prostore tudi Kulturno društvo Adergas, ki se je tudi brez težav preselilo v drugi prostor v samostanu. Cerkev podpira svetna vaška združenja, vendar se mora spoštovati lastnina, kakor je bilo zapisano tudi v reportaži in možnosti sodelovanja. Le to je pogoj za večji red in pravi odnos do naše skupne lastnine. Športna igrišča v Adergasu so na voljo vsem obiskovalcem A de r gasa. V zadnjem letu jih zaseda tudi mladina, ki prihaja na duhovne vaje. Mislim, da če so na voljo vsem obiskovalcem, ne vem, zakaj ne bi smela biti na voljo tudi mladini, ki prihaja v samostan. So pa igrala in rekviziti že vrsto let v slabem stanju in se je brezpredmetno spraševati, kdo jih je polomil. Tisti, ki se sprašujejo, čigava last je sedaj bivša ljudska šola, si lahko v župnišču ogledajo omenjeno odločbo o denacionalizaciji, kjer bodo videli, da je lastnik teh prostorov Župnijski urad Ve- lesovo. V samostanu v Adergasu je veliko prostora za vse obiskovalce in ni res, da imajo tuji ljudje prednost pred domačimi. Ravno tistega sobotnega dopoldneva, ko je bil Gorenjski glas v Adergasu, smo imeli okoli 60 mladih iz domače fare na birmanskih pripravah, zaradi česar se tudi nisem udeležil srečanja v bifeju. Mislim, da smo našo veliko dediščino dobro izkoristili tudi ta vikend, saj je naša mladina zadovoljna odhajala v nedeljo na svoje domove. Vsi skupaj, posebej pa še domačini bi se morali zavedati, da je vsesplošna in verska vzgoja velika potreba našega časa, iz katere bomo lahko nekoč črpali duhovni dobiček, ki je veliko več vreden kakor trenutni materialni zaslužek na račun kulturne dediščine Adergasa. Zato smo prostor delno uredili in hvala Bogu že služijo svojemu namenu. Torej nikakor ne drži naslovna in osnovna trditev reportaže z Adergasa, da imamo dediči-no, ki je ne znamo izkoristiti. Adergas, 17. 6.1998 Peter Miroslavič, župnik Košarkarji in nogometaši se zahvaljujemo! Mestni svet je na predlog Župana MO Kranj Vitomirja Grosa in pobudo obeh klubov sprejel odločitev o pomoči našima dvema ekipama ob vstopu v prvo ligo. Veseli smo, da je odločitev pripomogla k prizadevanjem, da bi v najbolj elitnih športnih ligah v Sloveniji tekmovali čimbolj enakovredno. Zahvaljujemo se vsem svetnikom in županu, obenem pa menimo, da ni šlo za "politično", ampak predvsem razumsko in človeško odločitev - pomagati. Ne gre za mala sredstva (petina vseh potrebnih), a zagotovo bomo za sleherni tolar vedno sposobni pojasniti in dokazati, za kaj smo ga uporabili. Obenem seveda želimo, da bi tudi drugi klubi delovali v kranjs- kem okolju čimbolj uspešno. Naša prošnja je bila po mnogočem izjemna. Gre za športa, kjer je pot do prve lige res dolga (petstopenjsko tekmovanje) kot nikjer drugje. Gre za športa s tradicijo v Kranju. Gre za športa z nadarjenimi mladimi športniki, ki na tak način ostajajo v Kranju. Gre za športa, ki sta do sedaj delovala povsem amatersko in tudi v prihodnje ostajata na trdih realnih tleh soočanja s profesionalizmom. Sredstva bomo porabili za ureditev razmerij z domačimi igralci, trenerji zlasti pa za res velike stroške tekmovanja (sodniški stroški in kotizacije zvezam ter potovanja). Zahvaljujemo se posredno tudi vsem davkoplačevalcem MO Kranj gre za njihova sredstva za njihova kluba. Veselimo se obiska naših tekem in obenem javno izjavljamo, da v okviru športa v MO Kranj ne želimo znova "parašportnih " organizacij, ki bi bile ponovljena žalostna zgodba Športne zveze in podobnih združb, kjer je bil sam šport v ozadju. Zakon o športu je povzel "kranjski model" upravljanja z objekti v celoti, uspehi vaterpolistov, kegljačev, košarkarjev, nogometašev, skakalcev s Peterko, a tudi teniškega kluba in drugih športnih kolektivov pa dokazujejo, da smo bili v zadnjih letih športniki predvsem osredotočeni na šport in ne na pridobitno plat. Zato ob zahvali želimo izraziti tudi javno željo, da bi klubi kakovostnega športa (večinoma z imenom Triglav) bili upoševani pri odločitvah o organiziranosti športa v MO Kranj! KK Triglav in NK Triglav - Creina Kranj JURCA - KLADJE 5 - 4224 GORENJA VAS - TEL: 064 691 908 15 Piše: Miha Naglic Tomaž Kržišnik, Starožirovec, umetnik in svetovljan Preden pridemo do mostu čez Soro, nam ostane samo še enkratna Tinetova hiša, ki Pod dolgim slemenom združuje stanovanjski gospodarski del, hlev in kozolec. Vrh Portala sta črki T.N., ki pričata, da jc hišo Zgradil Tomaž Naglic, brat mojega pradeda Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Tomaž Kržišnik, žiri, risba 1981 Mihaela; oba sta bila sinova Jurija, žirovs-kega župana za časa Francozov. Izredno lepa rezljana vrata je izdelal Gregor Puc. Glavno presenečenje se nam odkrije na zadnji strani hiše, kjer si je svoje bivališče uredil TOMAŽ KRŽIŠNIK (ES), slikar, oblikovalec in scenograf. Rodil se je prav tu, 9. februarja 1943. Študiral je v Ljubljani in v Varšavi, kjer je 1968 magistrira! na Akademiji lepih umetnosti. Danes je sam izredni profesor na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Svoje študente uči, kako sc oblikujejo \ i .nalile ko muni kaci je, s katerimi je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih sam dobesedno šokiral slovensko javnost. Gre za številne plakate, knjige, gledališke scenografije, likovne zasnove lutkovnih predstav, grafike, risbe in pastele. Zadnja leta je njegova posebnost oblikovanje keramike in likovna oprema v arhitekturi. Njegova dela so bila na ogled na številnih samostojnih in skupinskih razstavuh. Največja je bila pregledna razstava Izrisane podobe sveta in oblik, v Mestni galeriji Ljubljana, februarja in marca 1994. Tedaj je izšla tudi imenima monografija istega naslova. Za svoja dela je Kržišnik med drugimi prejel Nagrado Prešernovega sklada (1975), Plečnikovo nagrado (1989) in Prešernovo nagrado Gorenjske (1990). Po mojem jc Tomaž najbolj sam svoj, izviren in izrazit v risbi in pastelu, posebno kadar to izjemno nadarjenost izraža kje v sončnem Sredozemlju. Vse zgoraj naštete izrazne oblike so pravzaprav samo "aplikacije" njegove risarske umetnosti, ki tako postanejo "vizualne komunikacije". Saj ne rečem, soočil se je z najrazličnejšim: izzivi: s slovensko ljudsko pravljico Zlata ptica, z Minattijevim Obrazom, z Igro o letu Sve-tlane Makarovič, s Prešernovimi Soneti nesreče, z zaščitnim znakom Alpine in starožirovskim Lintvernom, s portalom nove osnovne šole v Idriji, s pečnkami, namiznimi ploščami in vitraži na gradu Laško, s stensko kompozicijo v cerkvi sv. Barbare nad Laškim, z božjim grobom v Trnovski cerkvi v Ljubljani... Ko sem si lani spomladi v okviru ljubljanskega EMK ogledal njegovo razstavo v Mestni galeriji -Podobe Mediterana, risbe in pasteli - sem lahko rekel samo: To je pa Tomaž Kržišnik! Kar se mi zdi pri tem "sortnem" umetniku še posebej dragoceno in po čemer bi moral po slovenski priti tudi v gorenjsko enciklopedijo, je njegov "lokalni angažma", njegova predanost rojstnemu kraju, Starim Žirem. Kar naprej jih zapušča, pa se zmeraj vrne. Najprej je, po pristanku stare Tinetovke, ki je zmeraj poudarjala, da "pamet je pa žamet", opuščeni svinjak svoje domačije predelal v "svinjak na francoski način". V njem smo se shajali vsi mogoči nadebudneži in poslušali tega neutrudnega apostola svetovljanstva in modernizma, ki je kar naprej zatrjeval, da ni res, da "se nič ne da". Vse se da, tudi v Žireh je mogoče živeti drugače kot je (bilo) v tem rezervatu črnih in rdečih pobožnjakarjev običajno - posvetnjakarsko. Rečeno je bilo: za Ziri so tradicija in naivci, modernisti pojdite pa v Ljubljano, na Olimp! Da smo vztrajali v teh naših "rovtarskih Atenah", je -to zapišem iz osebne izkušnje - zasluga Tomaža Kržišnika. Se nadaljuje Policija preizkuša Leonarda TEST: PEUGEOT 406 COUPE 3.0 V6 Ministrstvo za notranje zadeve oziroma uniformirani policisti so pred kratkim začeli preizkušati enega izmed skuterjev italijanskega proizvajalca Aprilia, ki ga pri nas zastopa podjetje AC Avto Triglav. Skuter je seveda zelo pripravno sredstvo za policijski nadzor v mestnih središčih in drugih urbanih naseljih. Policisti tokrat preiz-kušajo model leonardo s 125 kubičnim motorjem, ki ima na sebi tudi posebno opremo, namenjeno njihovemu delu. • M.G. FRANCOSKA ŠPORTNA DRESURA Ime slovite italijanske oblikovalske delavnice Pininfarina je izpisano na številnih avtomobilih, predvsem na tistih, ki slovijo po ekskluzivnosti in prestižu. Mednje sodijo nekateri ferrariji, alfe romeo, lancie, fiati in celo peugeoti. Pininfarina je namreč podpisan tudi na peugeotov luksuzni avtomobil 406 coupe. Prav zato se kar opazno razlikuje od limuzinske različice, ki so jo Francozi oblikovali sami. Pri Pininfarini so delo opravili karseda temeljito; karoserijske linije so zelo čiste, mehko zaobljene in vsak del pločevine je v pravem kupejevskem stilu. Kdor hoče, lahko na peugeotu 406 coupe vidi tudi ferrarijeve poteze, kar glede na italijansko poreklo ni čudno. Ferrarijevski duh seveda ne pomeni nič slabega, saj sta avtomobil in znamka Peugeot s tem samo pridobila na veljavi. Super plus pri Petrelu Slovenska naftna družba Petrol je na nekaterih svojih bencinskih servisih razširila ponudbo motornih bencinov. Tako je odslej naprodaj tudi neosvinčeni 98 oktanski motorni bencin, bolj znan kot super plus. Super plus je sicer naprodaj v vseh predelih države, vendar le na šestih bencinskih servisih, na Gorenjskem le v Medvodah. Pri Petrolu sicer obljubljajo, da bodo prodajo razširili tudi na druga prodajna mesta, če se bo pokazala potreba. Bencin super plus je sicer namenjen predvsem avtomobilom s sodobnimi, praviloma visoko zmogljivimi motorji, pri katerih zaradi njihovih konstrukcijskih lastnosti in visokega kompresijskega razmerja, zahtevajo uporabo neosvinčenega bencina z oktanskim številom, višjim od 95. Cena za liter super plusa je 115,10 tolarja. • M.G. + + + oblika -t+motorne zmogljivosti ^podvozje /— armaturna plošča -preglednost nazaj -pregrevanje zavor Zanimivo je, da je 406 coupe za celih šest centimetrov daljši od limuzine, podaljšek pa gre zgolj na račun masivnejših odbijačev. Precej daljša kot pri limuzini so tudi vrata, ki so v kupejevskem stilu brez okenskega okvira. Notranjost žal ni dorasla zunanji podobi. Največji zaostanek je opazen na armaturni plošči, ki je skoraj povsem takšna kot v limuzini, le robove merilnikov so prekriti s kromirano oblogo, nekoliko športnejša pa je tudi prestavna ročica. Tako v notranjosti ni čutiti kakšne posebne športnosti. prednost pa je vsekakor v prostornosti, saj 406 coupe ne sodi med kupeje, v katerih si morajo potniki na zadnji klopi gristi kolena. Nenazadnje je tudi 390-litrski prtljažnik dovolj prostoren za prtljago dveh potnikov in v kupeji običajno ne služijo za družinske prevoze. Veliko veselja, predvsem vozniku, povzroča 3,0-litrski šestvaljni motor. To je skoraj povsem nov in temu ustrezno sodobno zasnovan agregat, ki ga je skupina PSA razvila skupaj z Rcnaultom in pri tem avtomobilu predstavlja najmočnejšo motorno možnost. Njegovo delovanje je precej bolj prepričljivo kot obeta 190 konjskih moči in po potrebi se izkaže tudi s športno rezkim zvokom. Za šestvalj- Peugeot 406 coupe se dokazuje osnovnih potezah spominja na nike, posebej za tiste, ki imajo po štiri ventile na valj je sicer značilno, da običajno ne zagotavljajo brutalnih pospeškov, so pa toliko bolj prepričljivi s prožnostjo in pri končni hitrosti, kar velja tudi v tem primeru. Res pa je tudi, da se ob nekoliko ostrejšem speljevanju pogonski kolesi zelo hitro zavrtita v prazno. CENA do registracije: 7.361.000 SIT (Avtohiša Claas, Ljubljana) Z izjemno zunanjostjo, ki le f limuzino. in je precej trše kot pri limuzin1. To avtomobilu zagotavlja nevtralno in zanesljivo lego v ostre-je voženih ovinkih in dokazuje-da je tudi francoska športna "dresura" lahko uspešna. Za peugeot 406 coupe je mogoče brez zadržkov zapisi ti. da je trenutno eden najlep' ših kupejev, kar jih premog avtomobilski svet. In na svoj izdelek so v tem smislu precej ponosni tudi pri Pininfarini. Pa čeprav na njem ni znaka konja v poskoku. Tudi podvozje je prilagojeno nekoliko bolj dinamični vožnji AVTOKAMVeC Šenčur Jel.: 064/418-000 ! POOBLAŠČENI PROD. | IN SERVISER OBIŠČITE NAS IN IZKORISTITE PRILOŽNOST POLETNI POPUSTI TUDI DO 190.000 SIT Armaturna plošča je skoraj največje razo- Marsikomu se zazdi, da je 406 coupe podoben čaranje, saj je popolnoma nedorasla kupe- ferrarijem, kar glede na italijanske oblikovne jevski športnosti. korenine, ni čudno. TEHNIČNI PODATKI: kupe, 2 vrata, 4 sedeži. Motor: ben* cinski, šestvaljni, valji v obliki črke V, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi. 2946 cem, 140 kW/l90 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4620 mm, š. 1780 mm, v. 1350 mm, medosna razdalja 2700 mm, prostornina prtljažnika 390 I. Najvišja hitrost: 235 km/h (tovarna), 240 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 7,9 s. Poraba goriva na 100 km po EU normativih: 8/15,9 I neosvinčenega 95 okt. bencina, poraba na testu 13,3 I GALLOPER H lOO H 1 že od 1.489.000 že od 1.399.000 že od 1.999.000 že od 2.450.000 že od 2.399.000 že od 3.619.000 že od 2.162.000 že od 2.378.000 GARANCIJA 3 LETA ALI 100.000 PREVOŽENIH KILOMETROV NAJUGODNEJŠI KREDIT ŽE OD T+2,5 •/• DAUE ZA ČISTOČO TESTNIH AVTOMOBILOV SKRBI ROČNA AVTOPRALNICA .ril >rm PINTARJEVA 5, KRANJ, ČIRČE. TEL. 328-238 DELOVNI ČAS: OD 8. DO 18. URE SOBOTA: OD 7. DO 13. URE Ugodnejši pogoji za nakup kurilnega olja GOTOVINSKI POPI SIT Gotovinsko plačilo ali plačilo s kartico MAGNA cena 40,20 SIT/liter ob nakupu nad 2.000 litrov cena 40,70 SIT/liter ob nakupu nad 1.000 litrov Obročno odplačilo pri nakupu nad 1000 litrov Cenejši Fiat Punto Fiatov slovenski zastopnik AC Avto Triglav jc znižal cene za model punto. Najcenejši punto 55 S odslej velja 1.347.000 tolarjev, različica 60 SX stane 1.507.000 tolarjev, kar jc za 58 tisočakov ceneje. Na novo je v prodaji različica 60 S\ eult. posebna različica 55 S plus. ki poleg osnovne premore se nekaj dodatne opreme, med drugim elektriko za pomik stekel in osrednjo ključavnico. Hkrati pri zastopniku najavljajo, da bo kmalu naprodaj tudi novi liat seicento, sredi poletja pa predvidoma lancu Y, ki jo doslej k nam zaradi premajhnega zanimanja niso uvažali Mazda se krepi Japonska Ma/da je objavila načrtovane spremembe nastopanja na evropskih trgih, po katerih n,n bi leta 2000 dosegu' Z-odstotni tržni dele/. Prvi korak do cilja bodo storili že v kratkem Z ustanovitvijo hčerskega podjetja v Nemčiji-kamor bodo prenesli »udi tlel spremljajočih dejavnosti, na primer Šolanje. Mazda je v Evropi lansko leto prodala 210.000 vozil, kar je /a desetino več kol leta 19%. Glede na Številne nove modele od roadstcrja MX 5 dO modela 626 s turbodi/elskun motorjem z neposrednim vbrizgom, ter evropske verzije modela demio, pri Mazdi predvidevajo, da so zastavljen' cilji uresničljivi. A V T fm;s A KAV C I C ESSrs, 11 UŽITEK SIT 306 VI I PEUGEOT DOVRŠENOSTI cena 41,80 SIT/liter cena 42,80 SIT/liter plačilo v 3 obrokih plačilo v 6 obrokih BRLZPLAtINPREVOZ si pridobite z nakupom nad tisoč litrov kurilnega olja. PRAKTIČNO DARILO Senčnik za avtomobilsko vetrobransko steklo podari mo vsem, ki boste kupili za več kot 50 tisoč tolarjev kurilnega olja. Telefonska naročila sprejemamo na številkah 061 /611 -.340, 061/611-341, 064/715-242 PETROL OVO ACG Avto Center Gorenjske Stara cesta 25 KRANd (PPC GORENdSKI SEdEM Kranj) tel.:223-492 delovni čas: 9. -12., 13. - 18., sobota 9. -12. A GORENJSKEM POOBLAŠČENI PRODAJNI CENTER ZA VOZILA DNEVI ODPRTIH VRAT V PETEK, 26.6. in SOBOTO, 27.6.98 z TESTNIMI VOŽNJAMI Rezervacija testnih voženj že možna osebno v salonu- Torek, 23. junija 1998 «4* AUTOMOBILSKI TRG 29. STRAN • GORENJSKI GLAS Volkswagnov pohod med prestižne avtomobilske znamke se nadaljuje Za Rolls Rovceom še Lamborghini Za Rolls Royce 750, za Lamborghini najbrž 150 milijonov dolarjev - Pri BMW-ju bodo najbrž razvili svoj superluksuzni avtomobil Ni se še povsem polegel prah okoli kupovanja prestižne britanske avtomobilske znamke Rolls Royce, pri katerem bil najuspešnejši Volkswagen, že je na Plan prišla novica, da je nemški koncem najbližje nakupu italijanske kovnice prestižno športnih avtomobilov Lamborghini. S tem je Volksvvagen ponovno Potrdil svojo namero, da bo v druščini najpomembnejših avtomobilskih proizvajalcev v prihodnjih letih igral eno glavnih vlog. Že kar malce dramatična zgodba okoli nakupa znamke Rolls Rovce, ene zadnjih britanskih avtomobilskih trdnjav, se je končala v začetku meseca, ko so se delničarji družbe Vickers, nekdanje last-nice znamke, odločili, da je najbolj yabljiva ponudba Volksvvagna. Nemški koncern je namreč za nakup odštel kar '05 milijonov dolarjev, kar je precej več, Ali bo kakšen bodoči lamborghini podoben temu Volkswagnovemu prototipu super športnega roadsterja W12? ^vanajstvaljni 5,6-litrski motor, ki bi lQhko služil tudi za pogon rolls rovceov. r Novi največji Volvo je S80 Prve junijske dni je tovarna Volvo v domačem Goete-borgu prvič uradno razkrila najnovejši model, ki nosi oznako S80. Gre seveda za največji hišni avtomobil, ki bo nadomestil pred kratkim ukinjeni model S90 oziroma nekdanji 960, z. njim pa se švedski proizvajalec dokončno Poslavlja od tradicionalno nekoliko bolj oglatih karoser-'jskih oblik. kot je ponudil BMW, ki je tudi veljal za enega najresnejših kandidatov za prevzem Rolls Rovcea in skupina britanskih posameznikov in podjetij, ki se je tik pred usodnim dnevom odločila za kandidaturo pri nakupu. BMW je tudi dobavitelj osemvaljnih motorjev za rolls rovce silver seraph, nov model, ki so ga prvič predstavili na spomladanskem avtomobilskem salonu v Ženevi. Že ko se je začelo govoriti, da se za nakup Rolls Rovcea zanima tudi Volksvvagen, so zagrozili z ustavitvijo dobave. Očitno pa bo tudi ta težava premostljiva, saj ima Volksvvagen že skoraj povsem nared novi 5,6-litrski dvanajslvaljni motor. Koncern se je s pomočjo svoje hčerskc znamke Audi z družbo Vickers pogodil tudi za prevzem znamke Cosvvorth, sicer znane predvsem po motorjih za športna in dirkalna vozila. Tam naj bi v prihodnje razvijali in izdelovali motorje za avtomobile znamk audi in rolls rovce. Volksvvagnove težnje po nakupu italijanskega Lamborghinija so sicer še brez epiloga, toda pismo o nameri, ki so ga pred nekaj dnevi podpisali predstavniki Audija in zastopniki Hutoma Suharta, sina nekdanjega indonezijskega predsednika, 60-odstotnega lastnika Lamborghinija, ter predstavniki malezijske družbe Mvcom, bo najbrž obrodilo sadove. Pri Audiju namreč trdijo, da se bodo pogajanja o nakupu kmalu nadaljevala, za nakup pa naj bi odšteli od 100 do 150 milijonov dolarjev. Lamborghini naj bi postal podružnica Audijevega podjetja Audi Hungaria Motor, specializiranega za proizvodnjo motorjev. Del avtomobilskih analitikov Audijevemu poslu z Lamborghinijem, ki je sicer v precej globoki krizi, saj 300 zaposlenih letno izdela le 200 avtomobilov, napovedujejo uspeh, medtem ko so ostali prepričani, da bo ponovno vstajenje te italijanske znamke terjalo preveč naporov in sredstev. Vsekakor prodaja Lamborghinija pomeni dober posel za azijske lastnike, saj se bodo bremena znebili prav v trenutku, ko ta predel sveta pretresa akutna finančna kriza. • M.G. Novinec je narejen na povsem novi osnovi, vključuje Vrsto tehničnih in tehnoloških novosti, zato bo tudi "■'Painejši in najpopolnejši volvo doslej. Cika S pri Volvu Pomeni limuzinsko karoserijo s štirimi vrati, največji hišni jjjtornobil pa ima prvič tudi pogon na sprednji kolesi. Motorna paleta jc obsežna, saj je predvidenih kar šest Rotorjev, Najmočnejša bo različica 16, v njej sc bo vrtel |',,Nlq najzmogljivejšl Volvov motor vseh časov. Gre /.a 2,8-utrski vrstni šestvaljnik / dvema turbinskima polnilnikoma, *jSn :'a konstruktorji spretno vgradili prečno* /more pa kar ~'2 KM. Nekoliko šibkejši DO 2,9-litrski atmosferski Ses,\al|nik / '01 konjskimi močmi, medtem ko bosta v Podehh S80 T5 in S80 T petvaljnika s turbinskim Polnilnikom, prvi / večjim nadtlakom in 226 KM, drugi a S tako imenovanim "lahkim" polnilnikom in L63 KM. ^slednje leto bodo motorno paleto razširili še / dvema """»sleiskima petvaljnikoma s 170 in 140 KM in končno še jf*»5-litrskim petvaljnim turbodizlom s 140 KM, ki so si ga ■posodili pn Audiju, v razvoju jc tudi motor, ki bo lahko T^prablja! dve visti goriva, tako imenovani bi liiel. Volvo SMO je prvi avtomobil na svetu / overjeno °koljevarstveno deklaracijo, ki obsega celotno življenjsko jjObo. Strokovnjaki so v prid varnosti razvili novo v'irnostno zaveso, ki ob stranskih trkih učinkovito vamji J"1,11 in glavo, nove sedeže, ki zagotavljajo boljšo zaščito l'nika m slave, posebnost pa je tudi vgrajeni mobilni ! "i (.SM. Serijska proizvodnja bo v kratkem stekla v tovarni '"'slanda pri Goeleboi 4£at^BHMfMSKl__ oblačilih, ki so jih izdelali študentje. na kalen so la/siavili skiee in izdelke srednje ve iki h oblačil, kot UVOd v razstavo pa se je v izvirnih oblačilih predstavila" Lambergarjeva družina". Olga Marguč, tehnična sodelavka oblikovanja oblačil na omenje ni fakulteti ter vodja Izdelave srednjeveilrifa oblačil, je / vid nim zadovoljstvom nad uspelo razstavo povedala, da je proJG» pravzaprav del študijskega pr(r grama, ki je od študent0, zahteval veliko dela. "Nf študentje so se morali temelj1.', seznaniti z. materiali, ki so F uporabljali v srednjem veku f tedanjimi oblikovanji. pol*8 tega pa so oblačila morali tU-izdelati, česar sicer ne delal0' Izdelali so oblačila za ČlaJ Lambergarjeve družine, ?° tega pa tudi skice kostumov J lokostrelee. Trdo so delali vC* kot sedem tednov in lah*^ rečem, da so bili uspešni." j ob odprtju razstave poved** njihova mentorica Marguč*^* Obutev, pasove m loihiee t o, P. zamisli Teje Valenšek, izdelj čevljar Primož Štajnar. V kaj* nitem stolpu razstavljena obij čila in skice pa so re/i'"'., njihove ustvarjalnosti, saj P domišljija dobila krila in /M hala v srednjeve$kem duhu. * H. Škrjam, lolo:K> Prireditve jeseniškega muzeja ob koncu šolskega leta Ruardova graščina v znamenju otrok Prireditve namenjene najmlajšim bi morale biti že pred mesecem dni ob Dnevih odprtih vi^ vendar so zaradi slabega vremena odpadle - Jeseniški muzej povabil otroke na Staro Sav<> Jesenice, 23. junija Minuli petek so Ruardovo graščino na Slan Savi napolnili otroci jeseniških vrteev. Pravzaprav bi se petkovo rajanje moralo Zgoditi ž* maja, ob Dnevih odprtih vrat jeseniškega muzeja, pa je vreme očitno hotelo drugače. Zato so se v omenp ih ni muzeju odločili, da bodo obljubljeno izpolnili Ob zaključku šolskega leta lei (udi / /abavno-ustvarjalnimi dejavnostmi približali muzejsko dejavnost najmlajšim Otroci so si petkovo dopoldne ogledah lutkovno predstavo ter kovača pri kovan ju. Kovaški mojster Urimo Kalčič jc prikazal postopek kovanja železnih pre Otroci pri ogledu kovanja kovača Brumt KalH&a. dmetov, ki so si ga otroci / zanimanj*' ogledali. Po ogledu pa so v !|S'ir>||i delavnici svoje vtise prenesli na pap,r so nastale zanimive risbice o kovanju- Sledil je ogled igrice Planet i/.gulHJjJ nih balonov, s kalem se je piedstav lutkovna skupina "Kingorajn" i/ j Svobode Javornik koroška Bela. <)1,(* so se popeljali s parno lokomotiv'"J posebnim navdušenjem pa so ski^ Opuščeni tovarniški dimnik spustil'^, VOpisane balone, kai naj bi simboli/1'' j postopno oživljanje Stare Save jeseniškega družabnega življenja. . * R.Škrjam foto: U.SMF Torek, 23. junija 1998 31. STRAN »GORENJSKI GLAS AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE * Dragom Paplerjetn PONOVNO MED GLEDALCI V TOREK, MED RENOVIRANIMISTARODOBNIKI V Muzeju motociklov na Vranskem smo na površini 400 kvadratnih metrov s prikazom moto starodobnikov podoživeli pretekle zlate čase motorizacije. Ogledali smo si skupino motorjev iz začetka stoletja, med katerimi so eksponati svetovnega pomena. Izredno zanimivi so primerki iz dvajsetih let. Pavel Rupar st. in Lojze Kovic sta se še posebej zanimala za izredno redek model Indian Scout, 1300 ccm iz leta 1937, ki je v brezhibnem stanju in registriran ter ga kot edini vozi lastnik Peter Grom. Le-ta ju je za Presenečenje usmeril k motociklu Ner-A-Car, ki je po izgledu skoraj avto. Spoznala sta tricikel, vozilo, ki je imelo streho nad glavo in večje udobje, kar sta občutila s Praktičnim preizkusom. Iz tride- Indian. Vojaške motocikle predstavljati največja in najmanjša predstavnika Zundapp KS750 s pnklolico v popolni bojni opremi in Excelsior VVelbike, ki so jih s padali metali iz letal. Iz petdesetih let smo občudovali svetovno redkost Salsburva super scooter iz ZDA nenavadnih dimenzij in oblik z atomatskim menjalnikom ter motocikle naših dedov znanih proizvajalcev kot so BMW, DKW, NSU in drugih. Med dirkalnimi motocikli pa je bil najzanimivejši Matchless G50, ki je eden najboljših med tovrstnimi motocikli v 60-tih letih. Še posebno navdušenje je doživel Puchov motor, svetovni unikat iz leta 1910. V muzeju so preverili znanje o delovanju stroja Pohorcu, enem najstarejšem poznanem motocik- poseben preizkuiricliNer-A- j^seiečenca smo popeljahh Sili Frero s prikolico... Setih let smo videli štiriventilski ^riel in enega najredkejših in najdražjih motociklov, štirivaljni Venerina pot škofja Hofca T V t Vf .Sli 1 Dokumentarni Program - Skupni Projekti lu narejenem v Sloveniji. Kar srž me je preletel po hrbtu, ko sem se vsedel na 65-let star motor, ki je istega letnika kot jaz, je dejal Pavel Rupar. Lojze Kovic pa je za presenečenje dobil dovoljenje, da preizkusi Frero 8-210 HP 1140 ccm z originalno priklico iz leta 1924... , foto: D. P. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBElMKM meseca pripravlja Andrej Žalar &obri spet med najboljšimi iar?d''° se 'e' kar smo v zadniem uDP!Su napovedovali, namigovali in Sa k ^ec* tremi gorenjskimi an- pr£'lanskega kona - na Barju, bih °> c'a so tuc" Gorenjci, so Sd ♦ osPret*Ju minuli konec tedna Vurt Bobri. Bili so namreč v pQ|jerku in med 14 ansambli so So ^ar 'ep boro, če vemo, da r,- rTled vsemi ansambli dobili so kde le 5tirie z Gorenjske pa an« ' tokrat v Vurberku tudi Voli bel Storiič z Golnika pod ?ar|St°Vrn Klomona Grašiča in Ura 'z Tržiča pod vodstvom rjv 9a Primožiča. Čeprav slednja jen *okrat ni sta bila med nagra-Hiih'' Smo Prpričoni, da se bodo r»arf^Va imena Se pojavljala na No ??no*abavni sceni. četrt so ena od osta,jn ,reh § "n- Za pesem oziroma valček r,a e se prepušča samoti so dobili '^bo do za najboljšo pesem po jan°Xu radijskih postaj. Vodja Dam-^amernik nam je včeraj povodal, da so bliuli zares presenečeni nad tokratnim Vurberkom. Pričakovali oziroma bolj upali so, da bodo morda zabeležili kakšen uspeh. "Da bomo dobili takšno nagrado, je bilo zares presenečenje.* Že samo nagrada radijskih postaj za najboljšo pesem je bila za nas veliko. Potem pa nam je žirija podelila še tretjo nagrado za skladbo: Danes nisem več miličnik. Kaj naj še rečem. Veseli smo. To je velika spodbuda za naprej. Sicer pa Bobri ne bodo mirovali. 2e v začetku meseca so namenjeni v Števerjan. Kako bo tam, ne dajejo izjav. Mi bomo za tokratne Glasbenike meseca seveda držali pesti. Sicer pa, pomembno je, da bomo spet obogatili našo narodnoza bavno zakladnico melodij z novimi. Dolžni smo seveda tudi posnetek ansambla Bobri. Namesto Vurber-ka jih bomo predstavili z njihovega nedavnega nastopa na Ermanovcu, ko so igrali na srečanju citrarjev. GLASBENIKI MKSF.CA - KUPON °i° V|.l;|.-;.,n,,; |l, )HHI In priimek................................................................................. ^'ov..................................................................PoŠta........................ ^°lnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ARION ODGOVARJA ŠIFRA: GORENJSKI NAGELJ Zanima me zdravje, ljubezen in prihodnost na splošno. Hvala za odgovor in lep iskren pozdrav. ARION: Zahvaljujemo se vam za prijetno in prisrčno pisemce. Iz položajev planetov v trenutku vašega rojstva in njihovih medsebojnih razmerij izhaja, da ste rojeni pod dvojno vladavino planeta Merkurja. To vam prinaša izjemno bistrost, odličen spomin, dar za opažanje (predvsem podrobnosti), smisel za analizo in kritiko. Vaš razum izjemno dobro deluje, vendar lahko včasih zaradi natančnosti prihajate celo v spore z drugimi. Mogoče vam očitajo, da ste drobnjakarski. Vsekakor se izkazuje, da ste oseba z mnogimi naravnimi talenti, izkazuje velik čut za praktične in uporabne dejavnosti. Ker je zemlja vaš naravni element, se lahko najbolje sprostite z delom na vrtu, predvsem z rožami, izleti v planine in gozdove. Vaš živčni sitem je zelo oobčutljiv in ker se pogosto tudi preveč naprezate, lahko trpijo predvsem živi inoči. Pa kaj vam bi govorila, z napori si tudi v prihodnje ne boste prizanašali, saj je ravno brezdelje tisto, kar vas ubija in dela živčno. Zaradi tega ste tudi pridni kot mravljica. Hrbtenica je občutljivejša, predvsem spodnji del s kolki vred. Pazite, da je ne obremenjujete brez potrebe, uživajte dodatke kalcija. Predvsem v juniju bi utegnili imeti nekaj revmatičih težav, mogoče celo težave s kožo, bodite pozorni, da se ne prehladite. Srce je sicer avtomat, ki dela 24 ur na dan, vendar mu skušajte včasih prizanesti s prevelikimi napori. Svetujem vam veliko zmernost pri hrani in pijači zaradi želodca in prebavil, še posebej kontrolirajte raven holesterola v krvi. Včasih imate že skoraj preveč pokončno držo in nepopustljivost ter kritičnost do sebe. Skušajte razmišljati drugače, tisto, kar vas ovira ali vam škodi, odvrzite. Ste izredno šarmantna in bleščeča oseba, ki zna biti tudi velikodušna do drugih, prav nalezljivi je vaš optimizem in toplota, kadar ste dobre volje. Svetujem vam, da ta dobra volja, ki dela čudeže, traja kar najdalj časa. Na čustvenem področju vam v letošnjem letu vpliv Jupitra prinaša vleiko lepega in novih priložnosti v partnerstuv konec maja. Če se takrat še ni nič dogajalo, bodite pozorni avgusta, septembra ter novembra. Želim vam vse lepo in vas vabim, da se še kaj oglasite. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:................. Kraj rojstva:................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8. CELJE Q 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 VSAK DAN OD 9. DO 03. URI DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Stop 300 tolarjev Shop, BTC Hala D, Gosposvetska 10, Center Interspar, Ljubljana & Center Interspar, Celje Vprašanje: Kakšen je zaščitni znak trgovine Stop 300 tolarjev Shop? Nagrada: 10 izdelkov 2. Mizarstvo in steklarstvo Nagode, Tržaška 64, Logatec, tel.: 061/741-255, fax: 061/741-227 Vprašanje: S kakšnim namenom zaščitimo okna z lazurnimi premazi? Nagrada: okno Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 27. 6. 1998, na naslov NTR LOGATEC, p.p. 99,1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 7. 6. 1998 - Tekstilna trgovina Modiana, Center Interspar, Ljubljana -Vič: Pavla Simonišek, Horjul - Galerija 2, Stara cesta 412, Vrhnika, 061/756-10: Jernej Zupan, Radovljica Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel: 061/741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska TELE TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. <§> O „ D o D (ćj)W LMlIMbz Logatec • TržaJki 148 • tel.:061/741 632 • fax:0t I/741 612 TUDI DRUGJE JE LEPO - četrtek ob 16.50 - Utrinki Rallyja treh dežel I, A in SLO - Alpe - Adria po Gorenjski dne 14,6.1998 « Prireditev v Cerknici 25. 6. 1998 - Prireditev v okviru Venerine poti Petek, 26. junija 1996, DAN STARE GLASBE V ŠKOFJI LOKI ■ 18.00: ATRIJ STAREGA FAROVŽA NA MESTNEM TRGU, KOMORNI PEVSKI 7BOR LOKA ŠKOFJA LOKA; 18,45: NUNSKA CERKEV, NETKA PETKOVVA, CVETO KOBAL, VOLODJA BALZALORSKY- 19.30: ATRIJ ROTOVŽA NA MESTNEM TRGU, MATEJA BAJT; 20.15: KAPELA LOŠKEGA GRADU, GALLUS CONSORT; 21.00: DVORIŠČE LOŠKEGA GRADU, MINSTREI. Sobota, 27. junija 1998 Mestni trg, od 9. do 19.00 ŠKOFJELOŠKI LETNI MESTNI SEJEM PREDS1AVITVE STARIH OBRTI NA MESTNEM TRGU: IZDELOVANJE ŠKOFJELOŠKEGA PAPIRJA, KALIGRAFIJA, LONČARSTVO, TISKANJE RUT, IZDELOVANJE LOŠKEGA IN DRAŽGOSKEGA KRUHKA, REZBARSTVO. ČIPKARSTVO, PREDENJE LANENE NITI NA KOLOVRATU, ROČNO TKANJE, PLETARSTVO, SLAMNATI IZDELKI, KOVAŠTVO, OROZAR, SeDLARSTVO, SVEČARSTVO, IZDELOVANJE LUTK, OTROŠKIH VETRNIC, LONČENEGA BASA. ŽIVILSKA TRŽNICA: MLEČNI IZDELKI, SIRARSTVO, ŽITA IN IZDELKI IZ ZFT, DOMAČA PECIVA (MEDENJAKi, POTICA, PIŠKOTI....), ZELIŠČA, MESNINE, SUHO SADJE, ŽGANJE, PERUTNINA, DROBNICA, MfJDIČARSKI IZDELKI KULINARIČNA PONUDBA: KRONA (2): STARE LOŠKE JEDI, FILAVER (23): LOVSKI GOLAŽ, KAŠČA (6): SREDNJEVEŠKA POJEDINA Nedelja, 28. junija 1998, ob 11. in 18. uri, ponovitev: nedelja, 5. julija, ob 11. in 18. uri COPRNIŠKA KRVAVA RIHTA V LOKI SOJENJE AGATI SCHVVARZKOBLER Turistični vikend paket 25. 6. - 28. 6. 1998 V CENO JE VŠTETO: NASTANITEV V TURISTIČNIH KAPACDlTETAH V OKOLICI ŠKOFJE L0LKE NA KMEČKIH TURIZMIH, 3 Pa PENZIONI, DODATNO KOSILO ZADNJI DNA, OGLED LETNEGA SEJMA, OGLE0 MESTA, SPOMINEK OB ODHODU, ANIMACIJA IN TURISTIČNA TAKSA. INFORMACIJE: TEL/FAX: 064/624-443 INFORAMCIJE 0 PRIREDITVAH IN PRODAJA VSTOPNICATURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA MESTNI TRG 5, 4220 ŠKOFJA LOKA TEL./FAX: 064/620-268 To so bile teme, ki ste jim pnsluhnill 18. 6. 1998 v četrtkovi oddaji Tudi drugje \n lopo Oanes po predstavljamo KOLEDAR PRIREDITEV V ŠKOFJI LOKI Pišite nam, čo ste kaj novega ali starega spoznali ali obudili. Radio Tržič. Balos 4, Oddaja Tudi drugje je lepo Pozdrav Janja in Zdenko TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... domuje na fekvencah 89,9 in 95 MHz... .. vsako soboto do pol treh vas pričakujemo Mojca, Tomaž in Dušan., lahko se najavite s pošto do 27. junija ali telefonsko v živo... zabava bo po vašem okusu, izbor glasbe vaša odločitev... Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič... Zadnji nagrajenki sta bili: Andreja Mesaric iz Kranja in Marta Leontič iz Tržiča. Čestitamo in lep pozdrav vsem ljubiteljem vsega lepega! Srečno! Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. Ivan Hudnik - Novo upanje (2) 2. Kalamari - Angelca (2) 3. Rok'n'band - Nika (3) 4. Agropop - Barbika (3) 5. Braco Koren - Nocoj (3) 6. Amadea - Spomini (novost) KUPON Glasujem za: Rad-a Di slišal-a: VAŠA PESEM i, RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 29. 6. 1998 Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: Popevke: 1. LEDENA PTICA - CALIFORNIA 2. SOL NA USTNICAH - BONTON 3. NA PRVI POGLED - AVIA BAND 1. MOJE SRCE BO S TEBOJ TATJANA MIHELJ 2. GOSLI IN KLOBUK - ANS. BRANETA KLAVŽARfA N/ - viže: 1, KJER NAŠA PESEM JE DOMA - ANSAMBEL GAŠPERJI 2- KJER LASTOVKE GNEZDIJO - ANS. FRANCA MIHELIĆA 3- NAŠA PESEM - ANS. VRISK VAŠA PESEM GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88.9 FM in 95,0 FM stereo. Poleg tega, da lahko glasujete za ansambel meseca, mi dovolite, da predstavim pokrovitelja nedeljske oddaje To je GOSTIŠČE OB JEZERU JEZERSKO, tel. 064/441-145. Nudijo vam: dnevno tri vrste kosil, ajdove žgance, pečenice z zeljem, hišne specialitete, kot so divjačina s kruhovimi cmoki, pečenega kozlička in odojka, jedi na žaru, postrvi in sladice. Tudi jedi po naročilu vam postrežejo. Hladne in tople napitke, domača vrhunska vina s poreklom. Zunanji prostor pokrit. Vsako nedeljo ples ob živi glasbi. Odprto vsak dan od 9. ure dalje. Dobrodošli v Gostišču ob jezerju na Jezerskem! Nagradno vprašanje: Katero obletnico (okroglo) vodenja gostišča slavi direktor Milan Milošič? KUPON Odgovor: Naslov: Ansambel meseca: RADIO Odgovore pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom za "Kolovrat domačih". Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni voditelj oddaje Marijan Murko GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI lUOKlIđ Kosovelova 29, 1410"Zagorje, telefori7fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: Terezija Koler, Maistrova 5, 2360 Radlje ob Dravi; Toni Vidmar, Kotna pot 8a, 1351 Brezovica; Bernarda Primec, 28. maja 67, 1117 Dravlje. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ŠT. 24 1. NATALIJA: Naj angeli te čuvajo 2. ans. PUŠNIK: Danes praznuješ 3. ZAVRŠKI FANTJE - Dobro jutro, Ijub'ca moja 4. ŠENTJURSKI MUZIKANTI: Schrammel marsch 5. ORKESTER HARMONIK "MIKOLA": Na Golici - nov predlog GIMNAZIJA JESENICE Trg Toneta Čufarja 1, 4270 JESENICE tel.: 064 862 800, fax: 064 862 565, razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO za določen čas od 1. 9.1998 do 31. 8. 1999, z manj kot polnim delovnim časom Pogoj: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter imeti visokošolsko izobrazbo v skladu s Sklepom o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce - laborante v programih srednjih in osnovnih šol, Ur. I. RS št. 42/95). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju prijav. Verjemite ali ne. W RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina PPC Gorenjski sejem in Preša, d.o.o. GOSTILNA GOSTILNA GOSTILNA GOSTILNA GOSTILNA GOSTILNA GOSTILNA GOSTIŠČE ŠKOFJA LOKA, SREDNJEVEŠKO MESTO, prireja v dnevih od 26. do 28. junija 1998 posebne prireditve v okviru občinskega praznika. OGLEJTE SI TE PRIREDITVE IN OBENEM UŽIVAJTE V JEDEH SREDNJEVEŠKE KUHINJE, KI SMO JIH ZA VAS PRIPRAVILI V NASLEDNJIH GOSTILNAH V ŠKOFJI LOKI IN OKOLICI: PRI BOŠTJANU, Križna gora 8, Škofja Loka, tel. 641-446 PRI DANILU, Reteče 48, Škofja Loka, tel. 632-813 PRI KAJBITU, Zminec 5^ Škofja Loka, tel. 621-436 PREMETOVC, Log nad Skofjo Loko 15, Škofja Loka, tel. 685-286 "PR STARMAN", Stara Loka 22, Škofja Loka, tel. 624-900 "NA VIDMU", Poljane nad Škofjo Loko 27, Poljane, tel. 685-350 SORA Falklandi, Brekovice 5, Žiri, tel. 691-117 PRI ZALOGARJU, Dolenja vas 1a, Selca, tel. 641-083 PRIČAKUJEMO VAS! Pogodba o poslovnem sodelovanju Na tradicionalnem avgustovskem Gorenjskem-sejmu bodo izžrebali več nagrad. Prva nagrada pa bo Renault Tvvingo. Kranj, 22. junija - Direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar in Ivan Preša, direktor podjetja Preša iz Cerkelj sta v petek podpisala pogodbo o propagandno marketinškem sodelovanju med obema hišama. Praktično pa podpis pomeni, da bodo ob koncu letošnjega 48. mednarodnega Gorenjskega sejma, ki bo v Kranju od 14. do 23. avgusta, med različnimi nagradami za obiskovalce sejma izžrebali za prvo nagrado avtomobil Renault Tvvingo. Avtomobil je s 50-odstot-nim deležem prispevala hiša Preša, d.o.o., direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar pa je ob podpisu hkrati poudaril, da je Gorenjski sejem še posebno zadovoljen, da je za ugodno sklenitvijo pogodbe tudi tako uspešna hiša, saj je Preša, d.o.o., na seznamu Renaulta v Sloveniji med najboljšimi, kar zadeva servisiranje in storitve. Slovesnosti ob podpisu pogodbe pa sta se udeležila tudi predsednik Franc Ekar in Ivan Preša sta podpisala pogodbo, znak SQ pa je podelil predsednik Združenja SQ Peter Orehar. Združenja Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ Kranj Peter Orehar in pre* dsednik komisije za ugotavljanje pogojev za podeljevanje znakov SQ Andrej Tavčar-Ivanu Preši so ob tej priložnosti izročil' moderi znak SQ za kvaliteto storitev podjetja Preša, d.o.o. • A. Ž. Župan Občine Bled VABILO na JAVNO OBRAVNAVO OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN PROSTORSKEGA PLANA OBČINE BLED, PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJEV ZA PLANSKO CELOTO BLED IN OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA SREDIŠČE BLEDA Dokumenti so javno razgrnjeni v stavbi Občine Bled. Pisne pripombe bomo zbirali do vključno 30. junija 1998. Javna obravnava bo v ponedeljek, 29. junija 1998, ob 19.00 uri v Kinodvorani na Bledu. Župan: VINKO Gole dipl. ing. Iskrina restavracija tudi na Planini Kranj, 19. junija - V svojem Poslovnem centru na Planini je v petek popoldne Restavracija Iskra, d. d., odprla novo restavracijo. V Restavracij Poslovni center, njeni prostori so v pritličju stavbe, je na 120 kv. metrih 70 sedežev, na vrtu pa še dodatnih 40. Restavracija bo obratovala od ponedeljka do sobote, namenjena pa je tako sitankani PC kot tudi zunanjim obiskovalcem. Uradno se duri v prijetno urejeni restavraciji odpro danes, v torek. Nekdaj samski dom je bil podjetju Restavracija Iskra, d. d., dodeljen leta 1993 v procesu privatizacije. Podjetje se je tedaj odločilo stavbi dati drugačno vsebino in lepši izgled. Projekte je izdelal Arhitektni biro Kranj, restavracijo pa je zgradil S(,p rehnik « Škofi« i oke, S slavnostne otvoritve - levo direktorica f*C Milena Frigelj, desno direktor Restavracije Iskra, d.d., Matevž Zaje. • S. Š., foto: T. D, S sd sc 03 POČITNICE NA BRAČU - NAJCENEJE BRAČ - Postira paviljoni Tamaris, B kategorija - 7 x polpenzion v juliju samo 29.590,00 sit, v avgustu od 32.240 sit naprej!!! BRAČ - Bol - apartmaji, v juliju že od 14.000 sit/os./teden, še prosta mesta v avgustu HVAR - mesto HVAR, apartmaji, v juliju že od 13.990,00 sit/os./teden, še prosta mesta v avgustu!! Popusti za upokojence in družine!!! Prijave in informacije: tel.: 061/133 60 26. fax: 061/323 585 KRANJSKA QORA PROGRAM PRIREDITEV ZAČETEK POLETNE SEZONE *9& Petek, 26. 6. 1998 ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX 15.00 - 16.30 Prihod Ferrarijev v Kranjsko Goro, 3. Velden Ferrari festival Pozdrav župana Nastop folklorne skupine Triglav Javornik in gostujoče folklorne skupne "I bej" iz Italije Ferrari torta partv 18.00 Glasbeni večer z ansamblom Gorenjski muzikantje in Klemen Košir Sobota, 27. 6. 1998 ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX 9.00 - 12.00 Tržnica kmečkih žena 10.00 Predstavitev del kmečkih žena - nastop gledališča Tone Čutar z Jesenic 17.00 Koncert pihalne godbe Jesenice 18.00 Glasbeni večer z zabavnim ansamblom Abrakadabra HIT CASINO KRANJSKA GORA 23.00 Plesni program s skupino HOT CLUB DANCER Nedelja, 28. 6. 1998 ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX 17.00 Lutkovna igrica: Janko, Metka in Pavliha GENERALNI SPONZOR PRIREDITEV V OBČINI KRANJSKA GORA PIVOVAUNA UNION INFORMACIJE: Turistično društvo Kranjska Gora, tel.: 064 881 768 Fax: 064 881 125 Z 00 00 z *c m h ž? TJ 00 O 33 "0 503J <>H? zoži m u ^ z£Š f- D Z ooD m r-z z C/> r~ m "0 TJ bi m m co S "D •3. o W Q_ 00 CD 0< —' CD 3 < 9? n o. co o, 9 S co 2.-o III -tj =?. nji 5 £ 5- i UJ 9 < O. TJ CD C s. CD (A 3 3 KI 3 2 co fD It O 3 3x ti Z (ji m ^ 2m ž = o O) —i o tfi m o O C m o a o m cr co " C0 CD Z ro o. pSi CD a> o oT . ^ Q a o ro o< 2' -t* (D D ■s? ® z o ft> g z K H o o & ' cr o So TJ C O i5 U m c_ m co O O) o? oom Z TJ So cs CO 2 "O — 33 33 m o 03 Z >1 o z z- ^6 o CD g< z > z > < m z > o S a w (/> n (B 3 o ^ ro O" o i < ^| s. 9- S cl ro_ 3 *» 8 -L *r d • x < o<_. ?r o _. 3. 3 3 ^ O co Q" X- 3 '1. 8 -i. (U o 2: • o a * o < -i o N8I c fc cBc 5& &c CL TJ c_ ° 3 1 , , W 3 •j S" 5 ~r o ^ c < °°3 o al ui O W t, *" 0. x § ro 01 co O* 3 cr X ■ z 3 C0 5; • sil 1 g lil o co ro 3^3 o ro co c" 0)' 00 (Ji< (D 0) KRONIKA Trojica ovadena kaznivega dejanja pranja denarja Oprali naj bi več kot sedem milijonov mark Eden od osumljencev je v sodnem priporu, preiskavo pa je prevzela skupina državnih tožilcev za posebne zadeve v Ljubljani. Kranj, 23. junija - Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic je na včerajšnji tiskovni konferenci novinarje seznanil z razkritjem velikega kaznivega dejanja pranja denarja, pri katerem gre za najmanj 7,250.000 milijonov mark. Kriminalisti so ovadili tri osumljence: 27-Ietnega hrvaškega državljana Š. R., solastnika več podjetij na Hrvaškem in pooblaščenca v slovenskem podjetju JER, d.o.o. Kranj, 43-letnega slovenskega in hrvaškega državljana T. J., lastnika podjetja JER, ter 44-letno hrvaško državljanko T. L. Š. R. in T. J. naj bi v eni od slovenskih poslovnih bank v imenu angleških podjetij GEMA Ltd. in CTZ Consulting, katerih pooblaščenca sta, marca 1994. leta odprla nerezidenčni račun. Nanj naj bi na podlagi lažnih računov, izdanih hrvaškim pravnim osebam, pretočila denar, ki izvira iz kaznivih dejanj davčne utaje v republiški Hrvaški in ga nato prenaka-zovala na različne bančne račune, odprte pri različnih bankah v Sloveniji. Končno naj bi ta denar bodisi dvigovala ali pa - v nekaj primerih - prenakazovala na račune v tujino. Osumljenca naj bi razen tega z lažnimi podatki o dejavnosti njunega hrvaškega podjetja TOMAN d.o.o. pridobila posojilo v eni od slovenskih poslovnih bank v znesku 1,2 milijona mark. Brž ko sta posojilo dobila, sta ga poplačala z računa v KKflffVlf Knock out po kranjsko Kranj - Pred lokalom Spinaker v Kranju je prejšnji teden eden brez razloga z nogo brcnil drugega v obraz. Drugi je zaradi grde rane na ustnici moral na šivanje v Klinični center, prvega pa bodo policisti ovadili državnemu tožilstvu. Jeseničani proti Ljubljančanom Jesenice - Precej razsežncjši pa je bil sobotni nočni pretep pred diskoteko Broadvvav na Titovi cesti na Jesenicah. Bog ve, zakaj so se stepli domačini in Ljubljančani. Premoč je bila na strani Jeseničanov, ki jih je bilo dvajset, Lj ubijan-j čanov pa "le" sedem. Dva sta bila lažje ranjena, pretepači pa so poškodovali tudi I tri parkirane osebne avtomobile; audi A4, 1 tiat tempro in celo policijsko opel astro. I Škodo na vseh treh cenijo na najmanj 175.000 tolarjev. I Ob posredovanju policistov so se pre-I tepači razbežali. Ujeli SO več domačinov, j med njimi 23-letnega M. H., ki jc vodil skupino, ter nekaj Ljubljančanov. Izterjevalski predujem Škofja Loka - V petek, 19. junija, sta k Skofjefočanu Simonu P. prišla neznanca in zahtevala, naj vrne posojeni denar. Ker Simon dokaj zajetnega zneska ni imel, sta ga izterjevalca v opomin pretepla, za "stroške izterjave" pa sta mu pobrala še manjšo vsoto denarja, ki sta jo dobila pri njem. Navrgla sta tudi, daje njun "opomin" le predujem za tisto, kar sledi, če posojila ne bo vrnil. Vlomilci v radovljiških trgovinah Radovljica - Policisti obravnavajo tri primere vlomnih tatvin. V prvem je neznanec blagajno v trgovini olajšal za približno sto tisočakov, v drugem trgovino I za 74.800 tolarjev v denarju, trenirkah in majicah, v tretjem pa trgovino Pepelka za 53.500 tolarjev v obliki športnih copat in planinskih Čevljev. Naskočil natakaričin avto Kranj - V soboto po enajsti zvečerje v picerijo Kavalir prišel 20-letni Jože C. in od natakarice zahteval, naj umakne avto izpred lokala. Ker mu ni takoj ustregla, je mladenič vzel zalet in skočil na katrco; s pokrova motorja na streho in od tam na tla. Zatem je s svojim avtom hitro odpeljal. Vzrok za nočni naskok na avto bo moral razložiti tudi sodniku, saj je na katrci naredil za 120.000 tolarjev škode. Tatvina v kampu Zaka Bled - V nedejo popoldne je neznani nepridiprav prišel v kamp Zaka, odprl baldahin pred prikolico nizozemskega državljana in nato skozi odprto okno splezal v prikolico. Našel je žensko torbico s potovalnimi čeki in domačimi bankovci, v manjšem nahrbtniku pa še nekaj deviz. Jurista je oškodoval za skupaj 70.000 tolarjev. H. J. neki drugi poslovni banki, kamor je bil pred tem nakazan denar z nerezidenčnega računa podjetja GEMA Ltd. Kot so ugotovili kriminalisti, naj bi S. R. in T. J. v Sloveniji kupila več osebnih vozil, ki so bila plačana z računa podjetja GEMA Ltd. Vozila sta v imenu hrvaškega podjetja SOUL, katerega lastnik je Š. R., na podlagi ponarejene dokumentacije o leasingu začasno izvozila na Hrvaško. Tam jih je podjetje SOUL dalo v leasing in s tem legaliziralo denar od plačil leasingov. "Z bančnimi, finančnimi in poslovnimi transakcijami naj bi Š. R. in T. J. prikrila pravi izvor za najmanj 1,250.000 nemških mark. Enaka vsota izvira tudi iz davčne zatajitve in je bila najprej nakazana na nerezidančni račun angleškega podjetja GEMA Ltd. pri eni od poslovnih bank v Sloveniji, nato pa z opisanimi transakcijami prana," je dejal Boštjan Sladic. Tretja osumljenka v pranju denarja je T. L., ki je v eni od poslovnih bank v Sloveniji odprla devizni račun tujega vlagatelja ter za poslovanje pooblastila T. J. Skupaj naj bi prek računa opravljala različne devizne transakcije. Maja letos naj bi tudi pre-nakazala 43.600 mark z deviznega računa T. J. na svoj devizni račun, s katerega naj bi dvignila 2600 mark. Pre-nakazilo in dvig sta bila opravljena v času, ko je bil T. J. že v preiskovalnem zaporu ali, z drugimi besedami, po razkritju nelegalnih poslov. Kot je včeraj še povedal Boštjan Sladic, je preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju zaslišal vse tri osumljence. T. J. je ostal v sodnem priporu, preiskavo pa je prevzela skupina državnih tožilcev za posebne zadeve. H. J. Medsosedski spori Avtomobilski odpad pred kuhinjskim oknom V Mojstrani sosed sosedu pred kuhinjsko okno zanalašč nalaga stare avtomobile. Mojstrana, 22. junija - Soseda v Mojstrani sc tožita, zunanji '*raz teh slabim medsosedskih °dnosov pa je videti tako, da •nia en sosed pred oknom Naloženo goro starih avtomo-°jlov. Inšpekcije ne morejo n,č, saj v avtomobilih ni ne olj ■n ne motoricv. Slabi medsebojni sosedski Odnosi na Slovenskem iz "'tiluiejo v različnih dejanjih. Obvezno se sprti sosedje ,n/ii<>. lahko pa svoje neza Jjovoljstvo izražajo tudi na ~rfge, silno neprijetne na Clr>e. Recimo: nohojena šola 1,1 na sosedovem vrtu, /,lstnipiie\ sosedovih doma- nl> Mvali, zmerjanje čez ogra >° In tako dalje. v Mojstrani se je rodila le Pna, zelo izvirna ideja., Soseda &e sporekla zaradi gradnje Usr eden trdi in dokazuje, da S()sed i'iatli na ei no in mu ne 1 ;i nobenei'.a dovoljenja, domnevni čmograditelj pa -ne boste verjeli ticet na svoji Parceli, a tik pred sosedovim kuhinjskim oknom na dolgo in na visoko nalaga razbitine starih avtomobilov. Kje dobi toliko starih avtomobilov, je skrivnost, zanesljivo pa je bližnja in daljnja okolica Mojstrane temeljito očiščena tc opuščene navlake. Da pa ga ne bi inšpekcije obtožile, tla onesnažuje okolje, obvez no iz pločevinastih škatel odstrani motorje in olja - preden jih spet naloži pred sosedovim oknom. Sosed, ki nikamor ne vidi, je o tem obvestil vse inšpekcije, občino in krajevne oblasti, čakal je, kaj se bo zgodilo ob očiščevalni akciji, ki je potekala v Mojstrani, a zgodilo sc ni nič. Zdaj sc sprašuje, zakaj ne ukrepajo, saj je to sramota za kraj, ki Stidi Mojstrane je med dvema stanovanjskima hišama ta avtomobilski odpad, saj sosed zanalašč nalaga stare avtomobile pred sosedovo okno... želi biti turističen in v katerem si ljudje res prizadevajo za čisto okolje. Prizadeti sosed pravi, da se razvaline nahajajo le meter od stavbe, neposredno pred okni, ki so vsa na severni strani in nudijo že tako malo svetlobe in sonca. O tem je obvestil inšpekcije, a žal ničesar ne morejo ukreniti, kajti sosed to počenja na svoji parceli. Inšpektorji, ki poznajo obe strani medalje, pravijo, da gre za hud mese-bojni spor zaradi gradnje: občan, ki nalaga avtomobile, ne more priti do dovoljenj za gradnjo, saj se sosed na vsako izdano odločno za gradnjo pritoži - pritožbe pa se rešujejo leta in leta. Nobeden ne popusti - avtomobili pa se kopičijo v dolžino in višino. Oba živita kot na avtomobilskem odpadu, rešitve pa ni videti, saj je medsebojna zamera vsaj tako velika kot je veliko to avtomobilsko pokopališče sredi lepe Mojstrane.. • D.Sedej M Sit li E. \ IZGOIJI Mopedist izsilil Jesenice - V četrtek, 18. junija, ob 10.50 se je v prometni nesreči na cesti heroja Verdnika huje ranil 17-letni mopedist Fikfet M. Fant je vozil po lokalni cesti s Podkočne proti športni dvorani v Podmežakli. V križišču je zavil levo na prednostno cesto in pri tem izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila, 21-letnemu Mladenu B., ki je peljal nasproti naravnost. Po trku je Fikret M. padel in si zlomil desno golen. Nesreča na planiški velikanki Planica - V soboto, 20. junija, ob 11.40 se je na veliki skakalnici huje ranil 32-letni Robert C. iz Ljubnega. Policisti so ugotovili, da se je njegov dve leti starejši sovaščan Branko V. nameraval z jadralnim padalom spustiti izpod odskočne mize velikanke v dolino. Robert C. naj bi mu pri tem pomagal. Pri vzletu pa se kupola padala ni odprla, zato je Robert C. hotel padalo popraviti. Pri tem mu je spodrsnilo, padel je in se kotalil po skakalnici približno deset metrov, dokler se ni zaletel v leseni pilot, ki ga je zadržal. Zaradi močnega udarca v ledveni del je Robertu C. na kraju nesreče pomagala dežurna zdravnica, nato pa ga je policijski helikopter odpeljal v jeseniško bolnišnico. Študent zašel s poti Zg. Jezersko - V nedeljo so gorski reševalci z Jezerskega pomagali 24-letnemu hrvaškemu študentu Dariu M. iz Osijeka, ki je v steni Dolgega hrbta nad Češko kočo v Kamniških Alpah zašel s poti. in obtičal približno 300 metrov pod grebenom med zahodno smerjo Dolgega hrbta in smerjo Kemperle-Murovec. Pri sestopu je izbiral skalne police in skalnate odstavke, ocenjene med 3. in 4. težavnostno stopnjo. Ko pa je prišel plezalni del gladkih plat, pa je obtičal na polici in klical na pomoč, saj ni imel primerne alpinistične opreme. Tik pred nočjo so ga reševalci z vitlom potegnili v policijski helikopter, ki ga je odpeljal na helidrom pri Češki koči, v kateri je živ in zdrav nato prenočil. Kolesar umrl na magistralki Zbilje - V nedeljo, 21. junija, ob 19.55 je 68-letni Anton T. iz Medvod s kolesom peljal od Zbilj proti magistralni cesti. V križišču ni upošteval znaka STOP, zapeljal je naravnost na magistralko, ko je z njegove leve iz Medvod proti Jeprci pripeljala voznica lade samare, 36-letna A. K. Kljub zaviranju voznica trčenja ni mogla preprečiti. Anton T. je v nesreči umrl. Mopedist v avtobus Domžale - V nedeljo, malo pred pol osmo zvečer, je bila smrtna prometna nesreča tudi na mostu prek Kamniške Bistrice v Domžalah. 32-letni voznik tomosovega mopeda Frenk J. iz Domžal, ki ni imel varnostne čelade, je vozil po kolesarski stezi ob levem robu magistralne ceste od Vira proti Ljubljanski cesti. Neprevidno je zavil v desno na levo smerno vozišče in trčil v prednji desni vogal avtobusa, ki ga je pravilno peljal Srečko R. Mopedist je med prevozom v bolnišnico zaradi hudih poškodb glave umrl. • H. Jelovčan Prometniki v akciji Opozorilo tistim, ki vozijo prehitro in (ali) pijani. Kranj, 23. junija • Po sobotnem skupinskem nadzoru prometa na glavni gorenjski magistralki prometni policisti od včeraj nadaljujejo na vsej Gorenjski. Tako bodo tudi danes in jutri merili hitrost na vseh nevarnejših odsekih cest. Vozniki, ki bodo prehitri, bodo poleg kazenskega listka dobili tudi zloženko Hitrost ubija. Jutri med 18. uro in 6. uro naslednjega jutra bodo policisti razen hitrosti preverjali še treznost voznikov, na praznični četrtek in v petek popoldne pa jim bo v nadzoru prometa na magistralki pomagal še modro-beli helikopter. Prometniki so torej svoje akcije napovedali, zato lahko pričakujemo, da s kršitelji novega zakona ne bodo posebno milostni. V sobotnem štiriurnem nadzoru so dva voznika predlagali v postopek sodniku za prekrške, deset so jih kaznovali, devet pa opozorili. • H. J. Zapore na avstrijski strani Zg. Jezersko - Avstrijski varnostni organi so sporočili, da bo od 23. do 27. junija moten promet na cesti od mejnega prehoda Jezersko do Železne Kaple. V teh dneh bo promet od 6.30 do 19. ure potekal enosmerno. Po 27. juniju pa bo predvidoma tri dni na avstrijski strani zaradi obnove ceste popolna zapora. • H. J. Veterinarska inšpekcija napoveduje: Odprt lov na potepuške pse V soboto na planini Krvavec, 3. julija na območju Kranja in 7. julija na območju Nakle-ga. Kdaj azil za živali, ki jih nihče ne mara? Kranj, 23. junija - Potepuški psi, ki so dostikrat tudi popadljivi, postajajo vse večja nadloga tudi pri nas. Živalskega azila na Gorenjskem Še vedno ni, zato se veterinarska inšpekcija pač po svoje, v okviru pristojnosti, ki jih ima, loteva reševanja tega problema. Zal rešitve ljubiteljem živali niso pogodu. Tudi v tokratni akciji lova na potepuške pse bo verjetno marsikatera gorka padla čez inšpektorje, lovce in policiste, ki bodo inšpektorjem asistirali. Čeravno odgovornosl za posledice v bistvu nosijo lastniki, ki živali zavržejo. Po odločbi veterinarske inšpekcije bo lov na pote puške pse v soboto, 27. junija, na območju planine Krvavec, 3. julija na omočju Kranja in okolice, 7. julija pa ha območju občine Naklo. • H. J. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Naročilo ta objavo sprejemamo po telefonu 064,223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zasovi 1 v Kranju 02. po pošti -de ponedeljka do f 2.30 in da urada da 12.30 ara! Cena oglasov In ponudb v rubriki: Uredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI AVTO ŠOLA B&B B&B KRANJ - tel. 22-55-22, tečaj vsak ponedeljek B&B RADOVLJICA - tel. 714-960, tečaj 29. 6. ob 18.00 B&B JESENICE - tel. 86-33-00, tečaj 23. 6. ob 18.00 Madžarske toplice 5.9. -11.9., 12.9. -15.9., Gardaland 13.7. - možnost plačla na 2 čeka, Palmanova 15.7., Trrst 14.7., Lenti 4.7.. Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), -vsak torek in petek, Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/ 670-673 KATEGORIJE A, B, C, D, E hUp://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC, 731-050 METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel.: 411-510 NOVO - NOVO VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb Nočni Gardaland, Aqualand 3.7., Trst - Palmanova 23.6., kopanje v Čatežu 29.6. Tel.: 731-050, GSM 041/744-160 1-dnevni kopalni izlet v Čatež od 1.7. dalje, Gardaland 10.7., Italija 2.7., nakupovalni izlet Lenti, GSM: 041/660-658 Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu: Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Gardaland: julij, avgust, september vsak ponedeljek in torek. Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel.: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika, unistar-si Danes smo vam pripravili nekaj ponudb s področja alternativne zdravstvene preventive, ki je pogosto povpraševanje v Borzi znanja. Med našimi člani je mnogo ljudi, ki se ukvarjajo z različnimi tehnikami sproščanja, medrtirania ter fizičnega m duhovnega razvoja, kot so: joga, artogeni trening m Qt Gong energetski trening ali Reiki in Avatar metodi- Pa tudi razne oblike masaž, homeopatija m avtornpnoza jim nista tuji. Poteg izkušenj m nasvetov vam ponujajo tudi nformaoje o tovrstni domači in tuji literaturi. In ka| iščemo: Prek kratkim nas je pokl>cata prijazna gospa iz okolice Ljubljane, ki bi rada izvedete črn več o vzreji nojev >n ovac. Kdor bi Kar koli vedel o tem. na| pokliče ljubljansko Borzo znanja. Iz Ljubljane nas je poklicalo nekaj članov, ki bi se radi naučili igrati na orglic«. Naša članica se vedno išče več informacij o JANEZU DAMASCENU DEVU, uredniku časopisa P'sanica, ki je izhajal v prejšnjem stoletju. Na voljo smo vam v prostonh Delavske knjižnice, na Tivolski 30 v Ljubljani. Lahko nas pokličete na telefonsko številko (061) 13 22 f 78 ali se osebno oglasite, in sicer vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 1 Th. Frizerski salon META Škofja Loka ŠIVILJSTVO in TRGOVINA CVETKA Tel.: 225-162 AVTOSOLA MISTER X ŽIVILA RESTAVRACIJA PARK DIXIELAND BAND "NA BRIONIH" 7. POLETNA ŠOLA AN - NEM KRANJSKA GORA '98 od 28. 6. do 4. 7. NOVO! Spletanje kitic tel.: 622-321 Velika izbira oblačil za vroče dni. POZOR! Vsakemu kupcu ob nakupu nad 10.000 SIT podarimo majico 0 KALAN SIRISH PUB. Zaloge so omejene. Del. čas: pon. - pet. 8 -19, sobota 8.-13. ure. VABLJENI! Vožnja preko celega dneva. Čas in kraj vožnje po dogovoru. Tel.: 620-211, 632-394; 041/744-873 Kranjski Dixieland Band in Živila - Restavracija park vas v juniju vabita na prijetne večere ob živi glasbi in sicer: v sredo, 24.6. od 20.30 do 23.00 ure. Jazzu društvo Kranj, Kranjski DIXIELAND BAND, Živila Kranj - Restavracija PARK in Gorenjski glas vas VSAK PETEK V JUNIJU od 20.30 do 23. ure vabimo na ples v Restavracijo Park v Kranju. VSTOPNINE NI - rezervacije: 064/221-203. jezikovne delavnice, konverzacije s tujcem, priprava na maturo, zabavne igre LJUDSKA UNIVERZA KRANJ, tel.: 22 22 26 GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA ŽE ODPRTA TRŽIČ: Kopališče odprto vsak dan od 9 do 19. ure Nočno kopale bo možno vsak petek od 20. do 23. ure. Cenik za sezono 1998: dnevna vstopnina: odrasli 500 sit, od 15. ure dalje 300 sit, šoloobvezni otroci 300 sit, od 15. ure dalje 200 sit, predšolski otroci 100 sit, vrtci skupine 60 sit; nočno kopanje 250 sit (mesečna m sezonska karta ne veljata'); mesečna vstopnica: odrasli 5.000 sit, šoloobvezni otroci 3.000 sit, upokojenci 3,000 sit; sezonska vstopnica - upokojenci 5.000 sti, upokojenci nad 70 let VSTOP PROST. BLED: Grajsko kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Vstopnina: sezonska: 6.000 SIT, otroci do 14 let 3200 SIT, tedenska: 2.200 SIT, dnevna. Odrasli 600 SIT. otroci do 14 let 400 SIT. popoldanska 500 SIT KRANJ: Dnevna vstopnica odrasli 600 SIT, otroci, dijaki, Študentje, upokojenci 300 SIT, popoldanska odrasli 500 SIT, otroci, di|aki, študentje, upokojenci 200 SIT Možnost konščania velikega bazena od pon. do pet od 11 do 18. ure, 1/3 velikaga bazena in mali bazen od 9. dal|e, sob. m ned. bo bazen obratoval od 9. do 19. ure. KAMNIK: Letno kopališče je odprto ob delavnikih od 10. do 18. ure, sobota, nedelja od 10. do 19. ure. Cena: celodnevna karta odrasli 500 SIT, otroci od 6. leta dalje 400 SIT, upokojenci, študentje, dijaki 400 SIT, družinska karta 1.100 SIT, popoldanska karta (15. uri) 50 SIT manj, družinska karta 100 SIT manj. RADOVUICA: Letno kopališče ie odprto od 10 do 18. ure, sob., ned., prazn od tud o 19. ure Cen«: odrasli 500 SIT, otroci do 14 leta 400 SIT, popoldanska karta (po 14. uri) odrasli 400 SIT, otroci 300 SIT Nočno rekreacipko plavanje vsak ponedeljek, sreda, petek od 21 do 22. ure Cena 250 SIT. Začetek v ponedeljek, 22 junija. Začetek 20-urne plavalne šole v ponedeljek, 29 junija Poteka od 10 do 12. ure. Cena tečaja / 000 SIT JESENICE: Letno kopališče Ukova ie odprto od 6. do 19. junija od pon. do petka od 13. do 18. ure, sob,, ned. od 10, do 18.30. po 20. juniju odprto vsak dan od 10. do 18.30. H O KO - kombi prevozi Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž in Udine tel. 563-876, 557-757 (AIPe Adria)torek in sreda- lzleti P° dogovoru. GSM: 041/734-140 POLETNI DELOVNI ČAS GORENJSKIH KNJIŽNIC ZA JI 11J IN AVGUST KRANJ: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 9. - 15. ure, torek od 11. - 19 ure. sobota zaprto; DOMŽALE: ponedel|ek, sreda In četrtek od 13. - 19. ure, torek in petek od 7. - 13. ure, sobota zaprto; ŠKOFJA LOKA: oddelek za odrasle: vsak delavnik od 8. do 14.30 ure, četrtek od 12. do 19. ure; mladinski oddelek vsak delavnik od 8 do 14. ure, četrtek od 12. do 19 ure. Izposoievalisča: Žiri ponedeljek od 14 do 19 ure, Železniki torek od 15. do 19 ure, Trata - ponedeljek m sreda od 15. do 19 ure, Gorenja vas - četrtek od 14 do 18 ure. Poljane - sreda od 16 do 19 ure, RADOVLJICA: Matična knjižnica: Knjižnica Antona Tomaža Linharta od ponedeljka do petka od 8. do 19. uro, Izjema: četrtek od 10. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure; Enote v občini Radovljica: Knjižnica Begunj« torek od 15. do 18 ur>>, Knjižnica Brezje petek od 17. do 19 ure. Knjižnica Kropa sreda od 17 do 19 ure, Knjižnica Lesce ponedeljek m sreda od 15 do 19 ure, petek od 11. do 14. uro; Knjižnica Ljubno ponedeljek od 15 do 16 ure Enote v občini Bled: Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled ponedeljek in sreda od 8 do 19. ure, torek, četrtek in petek od 14 do 19. ure; Knjižnica Bohinjska Bela četrtek od 8 do 18 ure, Knjižnica Gorje torek in sreda od 17 do 19 ure. Knjižnica Zasip torek od 17 do 19. ure BOHINJ: Knjižnica Bohinjska Bistrica torek od 9 do 12. in 16. do 19. ure, petek od 1? 30 do 19 ure; Knjižnica Koprivnik torek od 17 do 18 urp, Knjižnica Srednja vas petek od 1! do 1>) uru Knjižnica Stara Fužina sreda od 17. do 18 ure, JESENICE: kn|i2nk:i za odrasle in otroke, časopisna in Stiidi|ska čitalnica vsak dan od 8 do 14 ure, ob sredah od 8 do 19 ure, ob sobotah od 8 do 12 ure. PLAVŽ - ob torkih od 13. do 19. ure, ob petkih od 8 do 10 ure: JAVORNIK - KOR. BELA: ob ponedeljkih od 16. do 19. ure, ob četrtkih od 12 do 16 ure, HRUŠICA: ub sredah od 18 do 20. ure, ŽIROVNICA: ob četrtkih od 17. do 19 u re, RATEČE: bo torkih od 18 do 19 ure. PODKOREN: 1 m 3 sredo v mesecu od 19. do 20 ure KRANJSKA GORA: ob ponedeljkih m petkih od 16 do 20 ure GOZD MARTULJEK: ob sredah od 17 do 18 ure. MOJSTRANA: ob četrtih od 17 do 19 ure; MEDVODE: [X)nodel|ek do polka od 7 30 19.30 ure, četrtek, 10 do 1930 ure, VODICE: od ponedel|ka do petka od 1? 17.30 ure, četrtek od 13.30 - 1730 ure KAMNIK: ponedel|ek, torek od 13 do 19 ure, sreda, četrtek m petek od 9 do 15 ure, sobota zaprto FACTOR BANKA, dd., Ljubljana V Factor banki odkupimo delnice podjetij MERKUR KRANJ, SAVA KRANJ, PIVOVARNA UNION, PIVOVARNA LAŠKO, COLOR MEDVODE in druge Pokličite nas! (061) 312-563, (061) 17-35-273, (061) 17-35-273. GLASBENA DELAVNICA NOVO! NOVO! "RAGUA" Kranj - vpis in informacije do 15. septembra 1998 za šol. leto 98/99 v Tel. 323-561 začetne tečaje svnthesizerja - za otroke od 5. leta starosti dalje - C. na Klanec 15a, 4000 Kranj hitra, zabavna metoda učenja - ugodna šolnina h. Jutri, sreda, 24. 6. pri Gorjanskem domu v Gorjah ob 21.30 uri KRESOVANJE v organizaciji Podeželske mladine Gorje Četrtek, 25. 6. Hotel Vila Bled ob 19.30 uri KONCERT V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI. Nastopali bodo: ŽPZ Bled pod vodstvom Alenke Špenko ter internacionalna baletna šola Bled pod vodstvom Dane Renčalj. Recitator: Gaber Trseglav, program pa bo vodila Diana Leban Zajec Vsak petek ob 20.00 uri je v hotelu Jelovica "Slovenski folklorni večer" GLASOV KAŽIPOT 3 Obvestila Sejem rabljenih šolskih knjig Kranj - Zveza društev prijateljev mladine in Center za socialno delo Kranj ob začetku novega šolskega leta ponovno organizirata že tradicionalni sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, in sicer v soboto, 27. junija, od 9. do 14. ure. Svetovalci bodo v času sejma nudili staršem, učencem in dijakom potrebne informacije v zvezi z učbeniki, ter predlagali cene za knjige in potrebščine. Hkrati obveščajo, da bodo sejem ponovno organizirali v začetku šolskega leta in sicer v petek, 4., in soboto, 5. septembra. Krvodajalska akcija Žiri - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija v Žireh potekala prihodnji ponedeljek in torek, 29. in 30. junija. Med počitnicami v knjižnico! Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice bodo v juliju in avgustu organizirali različne dejavnosti za popestritev počitniških dni mladih bralcev. Kaj vse so pripravili? Makrame in origami od 6. do 10. julija; Slikanje na svilo od 20. do 24. julija, od 27. do 31. julija, od 10. do 14. avgusta; Slikanje na steklo od 3. do 7. avgusta; Pripravimo lutkovno igrico od 17. do 28. avgusta; Fotografiramo od 13. do 17. julija. Vse ostale informacije dobite na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice. Prireditve a Zaključek "Čaker" Kamnik - V petek, 26. junija, bo ob 19. uri v razstavišču Veronika otvoritvena razstava s programom ob zaključni prireditvi delavnice "Čakre". Razstavo si boste lahko ogledali še v soboto, 27. junija, in v nedeljo, 28. junija, od 10. do 19. ure. Tradicionalni Gasilski dan Javorje - Prostovoljno gasilsko društvo Javorje ob svoji 45-letnici prireja v nedeljo, 28. junija, tradicionalni Gasilski dan v Javorjah. Glavna slovesnost z zborom domačih in gostujočih gasilcev bo ob 15. uri pred gasilskim domom v Javorjah, ko bodo slovesno prevzeli nov gasilski prapor. Po slovesnosti bo na igrišču OŠ Javorje velika vrtna veselica s srečelovom-Igral bo ansambel Strmina, za hrano in pijačo pa bodo poskrbeli domači gasilci. Pokal sv. Florjana Ribno pri Bledu - PGD Ribno obvešča, da jutri, v soboto, 20. junija, organizirajo tradicionalno tekmovanje gasilskih moških in ženskih desetin. Ob 17.30 je predvidena podelitev pokalov in priznanj, ob 18. uri pa začetek z bogatim srečelovom in ansamblom Borisa Raspotnika. Nadaljevanje na 35. strani KBBŽI MUM DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 8KRIVN03T1 LJUBEZNI-ZOOOBE 090 75 17 POVABILO K VPISU ABONMAJEV Ivan Cankar POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, farsa Boštjan Tadel POLICIJA, d.d., komedija VVilliam Shakespeare ANTONIJ IN KLEOPATRA, tragedija Eugene lonesco ZAVRATNE IGRE, črna komedija Terry Johsnon HISTERIJA, tragikomedija Dario Fo BURKAŠKI MISTERIJ, živopisna komedija Nove abonente bomo vpisovali vsak delavnik samo še danes, 23. junija, in jutri, 24. junija, med 10. in 12. uro ter med 14. in 17. uro pri blagajni MGL. Mesečni program je na vol|0 pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14.00 do 17.00 ure ter od 17.30 do 19.30 in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210-852. MGL Mestno Gledališče Ljubljansko ("lopova 14 l(KX) IJUBIJANA Tel.: 061/214-167 PEVSKIH IBO Zborovodja: \nicu 1'ajkič; tenor: Ažman Miro, (emilec Ione, MePZ ISKRA - KRASI Furlan Milanez Ivan, Perčič Franc, Perdan Jože, Srkne I mil, Šetnc Janez, Irh Mirko, soprani: l.ampret Nadax Kadunc Marta, Keeman Hreda, Kunšič Majda, Pinter Mira, Rakova Maricka, Šteje Ksenija, Šteje Zofka, Zušan Zvonka, alt: Rezlaj Marija, Hovataj Silva, Jeza Jožica, Pelko Slavka, Perko Roža, Potočnik Mici, Skalar Karla, lomažin Silva. Ivan, liorenc Joža; bas: Bohič Frenk, Čimžar Franc. Florjančič Lojze. Kadunc Bojan, -z Ivan, Perčič Franc, Perdan Jože, Sekne I mil. Seme Janez. Tri GLASOV KAŽIPOT 2 Prireditve a komorni zbor Jubilante, Ta bol' teater in Moški pevski zbor Marjan Vodopivec. Mladi: potres 1: 0 Bled - Mladinska veroučna skupina Bled in Društvo podeželske mladine Gorje organizirata dobrodelno prireditev z naslovom Mladi : potres i : 0. prireditev bo v soboto, 27. junija, ob 18. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Predstavili se bodo mladi blejske občine, ki so na svojem področju dosegli viden rezultat. Predstavili se bodo Akrobatska skupina Zabe iz Ljubljane, Blejski plesni studio Bled, turistični podm-'adek Bleda, Supernova 2, 2 brothers... Zbrani denar bo Namenjen organizaciji Mladinski Ceh (Bus veselja, skupina Skala...), ki organizira projekt Krn 98, popravljanje prizadete vasice v Posočju. Na kresovanje s skavti Breznica - Brezniški skavti vabijo na kresovanje, kjer bodo Prikazali nekaj utrinkov iz zgodovine življenja v vaseh pod Stolom. Prireditev bo danes, v torek, 23. junija, ob 20. uri v Ukanovi vaki nad Breznico. PRIREDITVE OB DNEVU DRŽAVNOSTI GORJE - V organizaciji podeželske mladine Gorje se bo v Gorjanskem domu jutri, v sredo, ob 21.30 uri začelo kresovanje. v BLED - V Vili Bled se bo v četrtek, 25. junija, ob 19.30 uri 2ačel koncert v počastitev dneva državnosti. Nastopili bodo: ŽPZ Bled pod vodstvom Alenke Špenko ter internacionalna baletna šola Bled pod Vodstvom Dane Renčelj, recitator bo Gaber Trseglav, prodam bo vodila Diana Leban Zajec ŠTEFANJA GORA POD KRVAVCEM - Jutri, sredo, 24. junija, organizirajo Slovenski krščanski demokrati - Občinski odbor Cerklje ob dnevu državnosti kresovanje pri Mežnarjevi turistični kmetiji na Štefanji gori Pod Krvavcem. Kresovanje s krajšim kulturnim programom se bo začelo ob 20.30 uri. KRANJSKA GORA - Kultur-no-prosvetno društvo Josip Lavtižar Kranjska Gora vabi na Prireditev ob dnevu državnosti, ki bo v četrtek, 25. junija, ob 20. uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori. Nastopili bodo: mladinski Izleti □ Izlet z obiskom "osmice" Od 19. do 28. junija vas Milan Kosmina, Brje 15 pri Komnu vabi, da ob izletu na Primorsko obiščete "osmico" - na domača vina in hišne specialitete. Na Košutnikov turn Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 27. junija, na Košutnikov turn iz Koma-tevre. Izhodišče bo pri kamno-lomu lehnjaka na Sp. Jezerskem, povratek pa je predviden v Medvodje. Dolžina ture je 7 do 8 ur. Zborni mesti sta v Kranju pred hotelom Creina in v Preddvoru pred Jelovico ob 7. uri. Prijave in informacije v društveni pisarni PD Kranj do jutri, srede, tel.: 225-184. Pohod na Veliko Polano Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, Gorenjska regija vabi na pohod na Veliko Polano, ki bo v soboto, 27. junija, z odhodom ob 8. uri pri cerkvi na Trsteniku. Pohod na Debelo peč Lesce - Turistično društvo Lesce organizira v okviru praznovanja 40. obletnice društva planinski pohod na Debelo peč, ki bo v četrtek, 25. junija, z odhodom izpred Železniške postaje v Lescah ob 7. uri, nato je s kombiji predviden prevoz do zadnjega parkirišča pod planino Lipanco - do Blejske koče. Hoje bo za 45 minut. Malico vzemite s seboj. Prijave sprejemajo po tel.: 718-006 in 718-121. Izlet v Izolo in zdravljenje v toplicah Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj organizira enodnevni izlet s kopanjem v Izolo, ki bo v petek, 10. julija 1998. Hkrati obveščajo, da sprejemajo prijave za 7-dnev-no zdravljenje v Čateških toplicah, ki bo od 31. avgusta do 9. septembra. Prijave sprejemajo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 223-433. V Logarsko dolino Žabnica - Bitnje - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje orga- [W|p«*\ mmmmmmmmmmmmnammmmmmmmmmmmmrs. ..mm., ma ■»/ GREMO SE KOPAT! v času kopalne sezone uvajamo novo avtobusno linijo, ki bo namenjena kopalcem v Slovenskem primorju. Avtobus bo odpeljal iz Tržiča ob 05:55 in bo ustavljal do Ljubljane na vseh avtobusnih postajah in postajališčih. Pri nakupu Povratne vozovnice Vam nudimo 20 % popusta, za družine z najmanj 3 člani pa pri nakupu povratne vozovnice ponujamo 40 ■% popusta. DIJAKI IN ŠTUDENTI IMETNIKI IZKAZNICE KLUBA ŠTUDENT IMAJO pRl NAKUPU POVRATNE VOZOVNICE 30 % POPUSTA, SKUPINA NAD 3 ČLANI PA 50 % POPUSTA: __I 2 3 ._v POSTAJE NP D 05:55 Trik 22:19 22:49 ^06:25 Kranj 21:48 22:18 J)7:20 Ljubljana 21:13 21:43 JS9:42 Ankaran bol. 18:51 19:21 J»:44 Ankaran 18:49 19:19 _09:4S \alduUru 18:48 19:18 09:48 nebtU Rtič 18:45 19:15 10:29 Portorož 18.00 18:30 - Vozi v dneh ugodnih za kopanje v morju od 4. 7.198 DALJE. INFORMACIJE: V TRŽIČU NA AVTOBUSNI POSTAJI, V KRANJU V KIOSKU LOTO NA AVTOBUSNI POSTAJI, J LJUBLJANI NA AVTOBUSNI POSTAJI. Varno in udobno vožnjo ter prijetno kopanje Vam želi kolektiv INTEGRAL TRŽIČ. RDS STEREO RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI nizira v sredo, 17. julija, ob 6.30 uri planinski izlet v Logarsko dolino in v Krnico Okrešelj. Skupne hoje bo za okrog 4 do 5 ur. Pot je dokaj zahtevna. Prijave z obveznim vplačilom sprejema gospa Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/A, tel.: 312-288 do zasedbe avtobusa. Tridnevni izlet po Pohorju Kranj - Planinska sekcija Alpetour Kranj pri Planinskem društvu Kranj organizira tridnevni izlet po Pohorju od Maribora do Slovenj Gradca, in sicer od 26. do 28. junija. Odhod bo z vlakom ob 5.30 uri z železniške postaje v Kranju. Prijave in vplačila sprejema g. Jožef Škorc, Golnik, tel.: 461-889. Prijave so potrebne za rezervacijo prenočišč in nabavo skupinske vozovnice. Na Goriško Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v deželo mineralnih in toplih vrelcev - na Goriško. Izlet bo v soboto, 11. julija, z odhodom ob 5. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave od jutri, srede, 24. junija dalje sprejemajo na društvu, Partizanska c. 1, tel.: 620-664. Lešanska planina - Dobrča Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira lep planinski izlet v središče Dobrče, to je na Lešansko planino (planšarija). Izlet bo 2. junija, ob 7. uri izpred Kina Center. Skupne hoje je za 5 ur. Prijave z vplačili do zasedbe mest v izrednem avtobusu sprejemajo na društvu. V Padovo in Verono Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na avtobusni izlet v Padovo in Verono, ki bo 7. julija, z odhodom ob 5. uri izred Kina Center v Kranju. Ne pozabite na potni list, popotno prehrano in lire za sveža okrepčila in vstopnine. Pohod in izlet na Svete Višarje Škofja Loka - Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka vabi na pohod na Svete Višarje (Italija), ki bo v četrtek, 25. junija, z odhodom ob 6.45 uri z avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave sprejema gospa Pavla Debeljak, tel.: 634-487. Koncerti a Koncert skupine Zali rovt Tržič - Jutri, v sredo, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Jožefa koncert vokalno instrumentalne skupine Zali rovt Tržič. Pod vodstvom zborovodje Sta- LJUDSKA UNIVERZA KRANJ organizira v sodelovanju z UNIVERZO v LJUBLJANI in v MARIBORU IZREDNI ŠTUDIJ za študijsko leto 1998/99 EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA ♦ VISOKA POSLOVNA ŠOLA Smeri: • managment • turizem • podjetništvo • mednarodno poslovanje • računovodstvo Vpisujemo v 1. in 3. letnik Študij bo organiziran v obliki Študija na daljavo ■=> Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Fakulteta za strojništvo j=£ Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Fakulteta za gradbeništvo Vpis v 1. letnik Vpis v 3. letnik, za pridobitev visokošolske izobrazbe Za večje poklicne možnosti in uspeh S 22 22 26 Iz središča Slovenije v Vaše srce Fox 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 neta Gruma bodo izvedli zanimiv pevski program. Gostje koncoerta so Trio Bitežnik-kitare in Matej Krevs-klavir. Izbor poezije: Pavel Pazlar in Stane Grum. Recitirata Marina Bohinc in Janez Kikel. Koncert je omogočila ZKO Tržič. Jazz festival Kranj - V četrtek, 25. junija, ob 20.30 bo v okviru kranjskega poletnega jazz festivala nastopil Lee Harper kvartet iz ZDA. Prireditev bo na Pungertu, na koncu starega dela mesta Kranja. Dan stare glasbe Škofja Loka - V petek, 26. junija, bo v Škofji Loki v okviru dneva stare glasbe kar pet koncertov. Ob 18. utri bo v atriju Starega farovža na Mestnem trgu nastopil Komorni pevski zbor Loka, ob 18.45 bo v nunski cerkvi koncert, na katerem nastopajo čembalist-ka Nedka Petkovva, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorskv. V atriju Rotovža na Mestnem trgu bo ob 19.30 nastopila s koncertom Mateja Bajt na kljunasti flavti. V kapeli Loškega gradu bo ob 20.15 koncert ansambla za staro glasbo Gallus Consort iz Trsta. Uro kasneje ob 21. uri bo na dvorišču Loškega gradu še koncert ansambla za staro glasbo Minstrel, sestavljajo ga pevsci in instrumentalisti, iz Zagreba. Dobrodelni koncert Za šport proti drogi Bohinj - Na prireditvenem prostoru Pod Skalco v Bohinju bo v četrtek, 25. junija, ob 17. uri dobrodelni koncert Za šport proti drogi. Nastopili bodo: Plavi orkestar, Tomaž Domicelj in projekt Triglav, Californija, Dadi Daz Band, The Drinker's, Nude, Flirt, Supernova in D. J. Marx. Gosti koncerta bodo člani slovenske nordijske reprezentance s Primožem Peterko. Vstopnina je 1000 SIT. Na kresni večer v Žireh Žiri - Danes, v torek, se bo ob 21. uri v cerkvi sv. Ane na Ledinici pri Žireh začel koncert kvarteta kljunastih flavt AIR. Žirovski glasbeniki se bodo predstavili z izbranimi deli re- GOSTILNA RISrAVRACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje^ PROGRAM PRIREDITEV VSE SREDE V JUNIJU ansambel GAŠPERJI VSE PETKE V JUNIJU ansambel EKART sobota, 27.6. ansambel AS INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402! nesančne in baročne glasbe. Gost večera bo kitarist Denis Kokalj, povezovalka programa Andreja Eržen. Po koncertu bo na hribčku za cerkvijo ognjemet in družabno srečanje ob kresu. Razstave )t Razstava tapiserij Škofja Loka - Danes, v torek, ob 19. uri odpirajo v Galeriji Loškega muzeja razstavo tapiserij Silve Horvat. Na otvoritvi bo s svojimi šansoni nastopil Zdene Vodopivec. Slovenska državnost Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo Slovenska državnost. Razstavo bosta odprla predsednik države Milan Kučan in minister za kulturo Jožef Školč. Ob 55. obletnici ženskih demonstracij v Ljubljani pa bo odprta razstava Nasvidenje prihodnjo sredo. Razstavo bo odprla županja Ljubljane Vika Potočnik. Obe razstavi bosta na ogled do konca septembra. Razstava natečajnih del Kranj - Mestna občina Kranj, Inženirska zbornica Slovenije, Sekcija za arhitekturo, urbanizem in krajinsko arhitekturo in Društvo arhitektov Ljubljana vabita na ogled razstave na-tečjnih del urbanističnega anketnega in projektnega natečaja za kulturno prenovo starega mestnega jedra Kranj in ureditev Prešernovega gaja v Kranju. Otvoritev razstave bo jutri, v sredo, 24. junija, ob 17. uri v avli Mestne občine Kranj, tam pa si jo lahko ogledate do 10. julija. Praznično leto v kroparskem vrtcu Kropa - V Kovaškem muzeju se predstavljajo otroci iz Otroškega vrtca Kropa z razstvo Praznično leto v kroparskem vrtcu. Likovne izdelke, ki pripovedujejo o otroškem doživljanju praznikov, si lahko ogledate vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. in od 15. do 18. ure. Razstava bo odprta do 2. julija. Gledališče Heretik Kamnik - V sredo, 24. julija, ob 22. uri bo na Malem grad Kulturno društvo Priden možic predstavilo pravljični spektakel v šestih prizorih z naslovom Heretik. Režirala je Maja Polja-nec, scenarij je delo Gorana Završnika, igrajo pa Tanja Potočnik, Tomaž Lapajne, Gregor L t » MEC4MILK SE MALO mm- Family Sodelujte tudi Vi v nagradni Igri, ki jo organizirata Proline Kranj in Gorenjski glas. Nagradna igra bo v Gorenjskem glasu do 26.6.1998. Če boste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje: "Najbolj prodani CD Kelly familv v Aligator Music Shopu v Kranju?" boste sodelovali v nagradnem žrebanju. Izžrebali bomo bogate nagrade (avdio, video kasete, CD plošče, set razglednice, nalepke in plakate). Dva srečneža pa bosta povabljena na koncert 4, julija na Centralni stadion za Bežigrad v Ljubljani. Pravilni odgovor pošljite vpisanega na kupon in na dopisnici na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Vsem, ki boste sodelovali v nagradni igri, veliko sreče. KUPON ZA NAGRADNO ŽREBANJE: Pravilni odgovor: Moje ime in naslov: V NASI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * 5!WBR0 POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX DO 20 JULIJA IVERICE GLIN NAZARJE 10% CENEJE! Delovni čas od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9. 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064 241 512 MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI VILICE za okrogle bale, TELESKOP za dvojno dviganje, STROJ za pranje krompirjeve cime - proizvaja in prodaja KOZINA.d.o.o., 328-238, 0609/ 652-285 13104 Prodam BARVNI TV cena po dogovoru. 0634-832 13234 Prodam KUHALNIK s pečico, ugodno. O461-227 13236 Prodam SUŠILNI STROJ, brezhiben, 900X VVaterbluc. ©562-304 13287 Prodam stojalo za obrezovanje parkljev. 0801-380 13290 Prodam GRADBENO DVIGALO. O646-604 13292 Prodam nov kombiniran PLINSKI ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elek. 0411-724, Šenčur 13315 PRIKOLICO kovinsko prodam-pri-merno za traktor, nostilnosti 3 tone. »557-987 13317 OBRAČALNIK Traktorski Favorit 220 IN SMREKOVE PLOHE za oder , prodam. 0682-643 13368 GR. MATERIAL Prodam obžagan les SUH POBJON, OPEKO, POROLIT 12 in 8 cm. Sp. Bitnje 21. 0311-964 13232 Prodam 1 m3 IVERIČNIH PLOŠČ debeline 16 mm. «326-697 13300 Prodam SMREKOV OPAŽ, ladijski pod, žagan les in trame. O641-207 13320 SNEGOLOVILCI vseh vrst - ugodno. 0332-097 13362 Radiator JUGOTERM 65/80, prodam. Dovje, 891-483, zvečer 13357 NOVA VRATA notranja hrast 95x200, bojler 5 I nadelementni prodam. 0742-620 13374 TENDO - SENČILO 5,5 X 1.7, prodam. 0733-891 13377 IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram ANGLEŠČINO za osnovno In srednje šole. 0325-815dopolodan 12766 FIZIKO, MATEMATIKO inšruiram. 0431-131 13222 Instruiram matematiko in fiziko (tudi za popravne izpite). 0223-064 13314 KUPIM Odkupujem HLODOVINO smreke in bora ter celulozni les. Možen odkup lesa na panju. 0041-661-543 12302 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali hišo od Pševega do Čepulj. »222-288 13373 LOKALI Prodamo KRANJ - nove proizvodne prostore, skupaj 650 m2, od tega 420 nr>2 v pritličju, KRANJ - poslovni prostor 50 m2, v pritličjuv mestnem jedru 11.3 mio SIT (120 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 0221-353,222-566 in fax 221-785_7596 Prodamo: nov gostinsko - turistični objekt v Preddvoru nad jezerom na parceli 1000 m2, za 23.5mio SIT (250 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 75»e Oddamo v Šenčurju - delavniške prostore 120 m2 po 940,00 SIT/m2, v bližini Kranja v pritličju objekta 180 m2 in 150 m2 v kleti za obrtno dejavnost K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 7601 Oddamo Kranj (Hu|e) nove poslovne prostore v 3. etažah po 60 m2, velik parkirnim prostor po 1.128 SIT/m2 (12 DEM/m2). K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 LtKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF J J teI./Ux:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDEQSTRANEH IN MED PROGRAMOM, POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj Center v bližini sodišča oddamo cca 100 m2/PR. za odvetniško ali zdravstveno dejavnost, KRANJ oddamo več poslovnih prostor za mirno dejavnost, KRANJ z okolico oddamo delavnico in skladišča. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11460 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ(mestno jedro): prodamo nove poslovne prostore z vsemi priključki 69 m2, 11,5 mio SIT, KRANJ Kokrica prodamo trgovski lokal s skladiščem in parkirišči, cena po dogovoru. KRANJ strogi center trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 11461 Prodamo - v mestu Kranju prodamo 1.400 m2 posl. prostorov v več etažah, dostop na glavno ulico. K O KERN d.o.o.221-353, 222-566 in fax:221-785 12003 AMD Kranj daje v najem na izredni lokaciji v Kranju 60 m2 POSLOVNEGA PROSTORA Tel.: 224-114 Oddamo - v bližini Kranja oddamo živilsko trgovino. K 3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566in fax:221-785 Prodamo v Tržiču - trgovski lokal 44m2 za 8,4 mio SIT (90.000 DEM), ali večji 95 m2 za 16,8 mio SIT (180.000 DEM). K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax:221-785 PRODAMO KRANJ pod Jelenovim klancem, poslovni prostor v pritličju (69 m2) in v kleti (70m2), primeren za različne dejavnosti. VVILFAN Nepremičnine 360-270 12587 Oddam KAVA BAR v neposredni bližini Kranja, plačilo najemnine in odkup invetarja po dogovoru. 0041/739-755 13264 Zamrzovalno OMARO LTH in nekaj rostfrei pultov. 0624-900 i33i6 Prodam v okolici Kranja objekt ob glavni cesti, sp. etaža 190 m2, primerna za obrt, trgovino, zg. etaža 3 grad.faza, 190 m2 stan. površine, na parceli 1100 m2. 0241-723 13318 POSLOVNI PROSTORI LESCE -prodamo proizvodno halo 272 m2 upor.površine za delavnico ali skladišče + poslovna stavba z delavnico cca 420 m2. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 13330 KOLESA GORSKO KOLO, zavore formula, JUDY SL ALU okvir, ESP 9.0 GT, novo, nerabljeno, z garancijo, prodam. Namesto 560.000 SIT, sedaj 350.000 SIT. 0326-267 12401 AKCIJA V JUNIJU kvalitetna ženska kolesa CITY BIKE samo 26900 SIT, na 4 čeke. MARK MOBIL 242-600 13137 MOTORNA KOLESA MOPED APN 6 in ATX lepo ohranjena, ugodno prodam. 0733-10613259 Prodam YAMAHO CHOPPER 125 SR za 280 000 SIT 0362-020 13310 HONDO CBR 1000 F, prevoženih 14000 km,prodam. 0325-678 13323 Prodam AVTOMAriK, I. 96, kupljen 97, cena 89000 SIT Zaman, Pot na Bistriško pl. 44, Tržič 13343 OBVESTILA Pozivam PINTAR FRANCA iz Sopotnice 14, da se javno opraviči za neresnične obtožbe in grobe besede, ki jih je izrekel 10,11,15.6.98 ter, da postavi takoj leseno garažo v prvotno stanje, ki jo je brez pravega razloga podrl. Pivk Miran, Sopotnica 16 13337 OBLAČILA Izposojevalnica poročnih oblek RIJA v Naklem vam nudi širok izbor poročnih oblek. 0472-737 13281 TRENIRKE odrasle-otroške, ugodno. RUBIN Kokrica, 245-478 13307 OSTALO Prodam NOVE SODE 200 I železni 400 SIT kom. 0212-191, 224-621 13325 PRIDELKI Ugodno prodam BELO HALOŽKO VINO; O062/766-403 12954 Prodam PŠENICO in JEČMEN. Sp. Bitnje 21, 311-964 13231 Prodam KROMPIR za krmo. 0421- 082 13258 Prodam STOJEČO MRVO. O 421-302, Cerklje na Gorenjskem moe Prodam PŠENICO za krmo. Tram-puž, Utik 11, Vodice 13387 POSESTI Prodamo KRANJ (Stražišče) - 1/3 stanovanjske hiše z urejenim stanovanjem 80 m2 v nadstropju, 80 m2 neizdelanega podstrešja, 20 m2 kleti in pripadajočim vrtom za 13,6 mio SIT (145.000 DEM). K3 KERN d.o.o., 0221- 353, 222-566 in fax 221-785 452 Prodamo: na Bledu VISOKOPRI-TLIĆNO podkleteno HIŠO, do 3. GR, parcela 1200 m2, za 23.5 mio SIT (250 000 DEM), KORITNO pri Bledu - stanovanjsko HIŠO, parcela 976 m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222- 566 in fax 221-785 460 Prodamo Kranj - v bližini Kranja -starejšo hišo, potrebno prenove na parceli 800 m2 za 20.6 mio SIT (220 000 DEM). K3 KERN d.o.o., Q221-353, 222-566 in fax 221-785 1669 Prodamo v bližini Tržiča atrijsko hišo v 3. gr. fazi, na parceli 1300 m2 za 16.9mio SIT (180 000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566 fax 221-785 Prodamo Kranj - 30 let staro HIŠO z delavnico v kleti, parcela 570 m2, dve garaži ločeno za 31.0 mio SIT (330 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 4215 PRODAMO - Kranj - dvostanovanjs-ko HIŠO, primerno tudi za poslovno dejavnost za 21.1 mio SIT (225 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 7593 Prodamo na Bledu visokopritlično podkleteno hišo 9x 11,5 m z delavnico 6x8 m, parcela 1.150 m2 za 19,7 mio SIT (210.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566 7805 Prodamo MOJSTRANA visokopritlično 20 let staro hišo, parcela 600 m2, cena 25,4 mio SIT (270.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566 Prodamo KRANJ - v bližini Kranja hišo v 3. gr. fazi, podkletno, parcela je 1.125 m2 za 12,5 mio SIT (130.000 DEM), KRANJ - ob glavni cesti obnovljeno HIŠO s trgovino v pritličju za 32 mio SIT (340 000 DEM). K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785 450 Prodamo v okolici Kranja - obnovljeno HIŠO za 12.5 mio SIT (130 000 DEM) . K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 457 15-662 14-211 4240 1 Cank Tel.: 064/7 Fax: 064/7 N EPREMIČ N1NSK0 POSLOVANJE 0 ? • ^ S < — s* a PRODAMO: stavbno zemljišče Cerkljanska dobrava 2.500 m2, možno deliti na več parcel, stavbno zemljišče 1832 m2 v PODLJUBELJU za 8,9 mio SIT (95.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566 8198 Prodamo Kranj Stražišče popolnoma obnovljeno HIŠO vel. 8.50 x 8.50 m2, parcela - 400 m2, cena 21.0 mio SIT (225.000 DEM). K 3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 8419 Prodamo - Štiška vas pod Krvavcem, staro kmečko HIŠO z možnostjo nadomestne gradnje, parcela 3.5 ha, z lepim razgledom in dostopom po asfaltu, cena 14,4 mio SIT (154 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 8851 Prodamo STRAŽIŠČE -novejšo hišo s prizidano garažo, percela 500 m2, lokacijsko primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN d.o.o., 0222-566, 221-353 in fax 221-785 9734 Prodamo : DOMŽALE - atrijsko hišo v gradnji (1. plošča) na parceli 1.050 m2 za 13,1 moi SIT (140.000 DEM). K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566. fax:221-785 10547 HIŠE PRODAMO PREDDVOR novejšo dvostanovanjsko hišo na parceli cca 1400 m2, KRANJ v mirnem okolju manjšo viscKopritlično hišo z vrtom, 16 mio SIT, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko vrstno hišo na parceli 400 m2, 25,4 mio SIT, KRANJ Naklo poslovno stanovanjska hiša (16x9 m2) na parceli 1790 m2, ločen objekt z garažami in dvosobnim stanovanjem,. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11453 KRANJ Center mestno jedro poslovno stanovanjska hiša in manjši trgovski lokal z dovoljenji za dozidavo, 23 mio SIT. KRANJ CENTER mestno jedro večjo poslovno stan. vilo z garažami in parkirišči,93 mio SIT, ŠKOFJA LOKA Podlubnik eno-nadstropno vrstno na parceli 340 m2, 30,7 mio SIT, DUPLJE novejšo večjo hišo ob zelenm pasu, (3x120 m2) na parceli 550 m2, 28 mio SIT, BLED okolica večjo hišo z vrtom, 250 m2 bivalne površine, primerne za turizem, 31,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11454 Prodamo BOHINJSKA BISTRICA -40 let stara HIŠA na parceli 800 m2 za 13,1 mio SIT (140 000 DEM). K3 KERN d.o.o., Đ222-566, 221-353 in fax 221-785_s™ Prodamo : KRANJ - v smeri PUNGARTA pritličje hiše 118 m2, mansarda 95m2 in kletni prostor 50 m2, primerno za poslovno dej. za 24,0 mio SIT (260.000 DEM). K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566, fax:221-785 1054* NEPREMIČNINE ASGARD C. M. Tita 86, 4270 Jesenice tel. :064 863 312 tel. in fax:064 863 292 BLED novejšo hišo brez vrta + poslovni prostori, 51 mio SIT, KRANJSKA GORA samostojno hišo z zelenico in lepim razgledom, možna preureditev v več apartmajev, 32 mio SIT, MOJSTRANA Dovje enodružinska hišica z vrtom in lepim razgledom, 15 mio SIT, BEGUNJE hiša v izgradnji (temelji) na lepi mirni lokaciji, 10,5 mio SIT, Lesce hiša v izgradnji ('■ plošča) na parceli cca 1500 m2, 1" mio SIT, možen dokup parcele, LESCE nova hiša (delno nedokončana) 10 x9 m na parceli 420 m2, 27,5 mio SIT, RADOVLJICA dvostano-vanjska hiša z manjšo zelenico in parkirnimi prostori, primerna za poslovno dejavnost, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_vM55 VODICE dvostanovanjska hiša + } garaži na parceli cca 900 m2, 47 mio SIT, SP. Gorje pri Bledu starejšo hišo na parceli 946 m2 ob gozdu, cca 9,5 mio SIT, BOHINJ Jereka, pritlično hišo z vrtom in lepim razgledom, f mio SIT, BOHINJSKA BISTRICA v mirnem okolju pritlično hišico primerno za vikend, cca 13 mio SIT PREDOSLJE hišo v izgradnji z delavnico na parceli 500 m2, LJUBLJANA Dravlje nadstandardno atrijsko hišo, 340 m2 bivalne površine + atrij. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11'56 PIA NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284, 15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, projektiranje (gradbeni, elektro in strojni projekti, statični izračuni), gradnjo, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami; NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD; NATAŠA HLADNIK - OBLAK dipl. ing. arh. ARHITEKTA Studio, vodi projektiranje in svetovanje v zvezi z gradnjo in notranjo opremo. PIA ŠKOFJA LOKA 2:623-117,622-318 1. Prodamo Knape v Selški dolini nadom, gradnjo z lokac. dovoljenjem 2. Prodamo Sk. Loka - Podlubnik 2 ss s kabinetom, cena ugodna 3. Prodamo Trata - večjo stanovanjsko hišo, možnost poslovne dejavnosti, na 1500 m2 zemljišča 4. Prodamo Škofja Loka Frankovo naselje, 3 ss z atrijem, 72 m2 5. Prodamo v centru šk. Loke starejšo hišo s 650 m2 zemljišča z že pridobljenim lokac. dovoljenjem 6. škofja Loka, prodamo več enosobnih stanovanj, 37-45 m2, na različnih lokacijah 7. Železniki, prodamo enosobno stanovanje in več starejših hiš 8. Prodamo parcelo v okolici Kranja, cca 841 m2 9. Novi svet, prodamo trisobno stanovanje, 57 m2, ugodno 10. Poljanska dolina, prodamo več hiš različnih cenovnih razredov 11. škofja Loka, prodamo več dvosobnih stanovanj, različnih cenovnih razredov 12. Prodamo v Poljanah novo večjo stanovanjsko hišo z 1700 m2 zemljišča 13. škofja Loka - Mestni trg, prodamo trosobno stanovanje, mansardno, 80 m2. 14. Prodamo Frankovo naselje 2 sobno stanovanje v stolpnici, 56 m2, cena ugodna PIA KRANJ S 212-719, 212-832 1. Prodamo zazidljivo parcelo v ČirČah, cca 840 m2 2. V Kranju najamemo poslovni prostor za zdravstveno dejavnost, cca 100 m2 3. Najamemo Kranj - okolica več garsonjer, 1, 2 in 3 ss 4. Prodamo v centru Kranja poslovni prostor za mirno obrt 5. Oddamo Orehovlje mansardo 100 m2, v dvodružinski hiši, neizgotovljena 6. Prodamo Kranj - Zlato polje, garsonjero, V. nadstropje, 17 m2 7. Prodamo Šenčur 1 ss, 45 m2„ klet, garaža, vrt, ugodno 8. Prodamo - Stražišče, poslovne prostore 650 m2 9. Prodamo Posavec hišo in posl. objekt, 250 m2, parcela 950 m2 10. Prodamo Kranj - Planina II., 2 ss, II. nadstropje, 63 m2 11. Prodamo poslovno stanovanjski gostinski objekt v Kranju s 353 m2 upor. površine in vrtom, cca. 1200 m2, cena 63 mio SIT 12. Prodamo Kranj - Planina II., 2 ss + kabinet, 64.5 m2 13. Kupimo v Kranju in okolici več zazidljivih parcel 14. Prodamo Kranj večjo stan. hišo PIA JESENICE S 863-145 PIA KRANJSKA GORA a 883-637 1. Prodamo 3-sobno, odlično ohranjeno stanovanje na Koroški Beli 2. Prodamo 3-sobno, adaptirano stanovanje na Jesenicah, nizki bloki 3. Ugodno prodamo poslovne prostore na Jesenicah, odlična lokacija 4. Na Koroški Beli prodamo na lepi sončni legi zazidljivi parceli, 512 m2 in 872 m2 5. V Kranjski Gori kupimo 1 - in 2-sobno stanovanje 6. Na Jesenicah kupimo več 2-in 3-sobnih stanovanj za znane kupce 7. Na Jesenicah nujno najamemo več enosobnih in dvosobnih stanovanj 8. Na Jesenicah in okolici kupimo več garsonjer in 1 -sobnih stanovanj 9. Kupimo starejšo hišo v okolici Jesenic, Radovljice, Žirovnice 10. Kupimo 2SS v Radovljici ali na Bledu za znanega kupca 11. Prodamo 2-sobno, odlično ohranjeno stanovanje na Jesenicah, nizki bloki. 12. Na Planini pod Golico prodamo stanovanjsko hišo na lepi, mirni lokaciji z opremo. PIA RADOVLJICA Q 714-363 1. Na Jesenicah oddamo luksuzne posl. prostore, 76 m2 2. Nujno kupimo 2 sobno ali 2,5 sobno stanovanje 3. Na Bledu kupimo gradbeno parcelo 4. Prodamo apartma v Gozd Martuljku, 49 m2, lepa lokacija 5. V Smokuču prodamo novo hišo v izmeri 1100 m2 zemljišča, 360 m2 stan. povr. + 85 m2 posl. prostorov 6. Na Bledu prodamo stan. hišo 220 m2, 110 m2 poslovni prostor na parceli 930 m2 7. V Radovljici ali okolici kupimo zazid. pare. za gradnjo stan. hiše 8. V Radovljici, Lescah ali okolici kupimo stanovanjsko hišo 9. V Radovljici oddamo nove prostore 63 m2 10. V Begunjah, Zgoši, Gorjah kupimo 1 sobno stanovanje 11. Na Gorenjskem vzamemo v najem gost. lokal 12. V Radovljici najamemo več 1 in 2 sobnih stanovanj PIA TRZIC Q 561-109 1. V okolici Tržiča prodamo na izredno lepi lokaciji hišo v III. grad. fazi, cena zelo ugodna 2. V okolici Tržiča prodamo novejšo hišo z 200 m2 bivalne površine. Cena po dogovoru 3. V Hotavljah prodamo 4000 m2 gozda in 8000 m2 pašnikov, cena po dogovoru 4. V Tržiču oddamo v najem gostinski lokal 5. V okolici Tržiča prodamo na zelo lepi lokaciji enonadstropno hišo, gostinsko-turistični objekt, 1200 m2 zemljišča, apartmaji, turistične sobe, 350 m2 bivalne površine 6. V Tržiču oddamo nove pisarniške prostore s svojim parkirnim prostorom. Cena po dogovoru. 7. V okolici Tržiča prodamo zazidljivo parcelo na lepi lokaciji, 1000 m2 8. Prodamo 2 sobno stanovanje v Tržiču, 60 m2, CK, telefon 9. V okolici Tržiča prodamo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, primerna za obrt 10. V Udemborštu prodamo 17.000 m2 gozda 11. V Podbrezjah prodamo hišo z gospodarskim poslopjem, primerno za obrt. Hiša je obnovljena s CK 12. V Bistrici, na Kovorski cesti prodamo 3 ss z garažo, 80 m2 biv. prostor, II. nad., cena po dogovoru 13. V Dupljah prodamo 1/2 starejše hiše z zemljiščem MALI OGLASI MLFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_vh57 PARCELE PRODAMO GRADBENE RADOVLJICA 3 zazidljive parcele po ?00 m2 z lok. dok., CERKLJE okolica cca 600 m2 ob zelenem pasu, 7500 SIT/m2, HRAŠE sončno parcelo z 'ok. dokumentacijo, 7400 SIT/m2, BRITOF lepo parcelo ob cesti, cca 700 m2 z lok. dok., ŠENTURŠKA GORA, APNO, SV.LENART več zazidljivih vikend parcel po ugodnih cenah, MAČE pri Preddvoru zaz. Parcelo ob gozdu, cca 400 m2, KRANJ okolica 8 km proti LJ, 800 TO, 7400 SIT/m2,KRANJ okolica na robu vasi zaz. parcelo 1000m2 ali več.DOM NEPREMIČNINE,22-33-0^,0609/650-123_russ PARCELE KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, kupimo več zazidljivih Parcel za znane kupce, PARCELE KUPIMO Gorenjska kupimo manjšo vikend parcelo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 m» Prodamo Radovljica : na odlični 'okaciji hišo na parceli 1.100 m2, cena 26.0 mio SIT (280.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 jn_fax:221 -785_H504 Prodamo Kranjska gora - novo vrstno hišo. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax:221-785 11505 hitro in poceni STROJNI TLAK informacije: Tel.:061/84i.846, Mob.:0609»5l4j Prodamo -Podbrezje - starejšo hišo Primerno za nadomestno gradnjo, Parcela 800 m2 cena in ostale inf. g agenciji. K3 KERN d.o.o 0221-363, 222-566 in fax:221 -785 . nsos Prodamo- zazidljivo parcelo 550 m2 v Smartnem pod Šmarno goro, cena M mio SIT (95.000 DEM). K3 KERN OjO.O, ©221-353, 222-566 in fax 221-785 12009 GORENJSKA KUPIMO za znanega KuPca hišo (150-200 m2 stanovanjske površine, 500 m2 parcele) do 24 mio SIT, GORENJSKA KUPICO zazidljive parcele različnih velikosti. VVILFAN Nepremičnine, 360- 270 12165 . PRODAMO PODJELJE nad Bohinjem, parcela 730 m2 z vso dokumentacijo, sončna lega, lep razgled, "UPLJE, 622 m2, zazidljiva, sončna 'ega. VVILFAN Nepremičnine. 360-2>__i2u>e Prodamo KRANJ- v bližini železniške Postaje, poslovno stavbo površine ^50 m2 + klet + podstreha, parcela 200 m?, cena 33,0 mio SIT (350.000 £EM). K3 KERN d.o.o 0221-353, ^22-566 in >ax 221-785_12198 POSESTI KRANJ Stražišče prodamo ovostanovanjsko hišo na parceli cca £50 m2 in nadomestno gradnjo, cca £3 mio SIT, KRANJ Stražišče prodajo dvostanovanjsko hišo z večjimi garažami in manjšo delavnico, na Parceli 580 m2, cca 30 mio SIT. UOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, ^gg/650-123. 221-673_12276 PARCELE PRODAMO KRIŽE okolica ,ePo zaz. parcelo cca 2000 m2, elek. • voda v bližini. DOM NEPREMIČNE, 22-33-00, 0609/650-123, 221- ^3^ 12277 v KRANJU NA ODLIČNI LOKACIJI ^B PROMETNICI PRODAMO POSLOVNO STAVBO POVRŠINE 210 ^2 NA PARCELI 200 m2. CENA 33 J« SIT (350.000 DEM). VVILFAN ^Premičnine, 360-270 12588 PRODAMO: v bližini Kranja ZA/IDL JlVO PARCELO 1200 m2 na sončni 'e9i K3 KERN d.o.o., 0221-353, ^566 In fax 221-785_12773 QOZD MARTULJEK: parcelo 200 m2, ,AnW stoji senik, cena 1,9 mio SIT £0000 DENM). S K3 KERN d.o.o. ^353, 222-566 In fax 221-785i2774 J-ESEC ugodno prodamo novogradnjo ?° Ploščce (9.5 x11,5 m) na'parceli (£00 TO. DOM NEPREMIČNINE, 22-33 ^0609/650-123,221-673 12706 J^ENICL starejša hiša 300 in2, uoo mp parce|e potrebna adapta-Sfi Pl ANINA POD GOLICO zidan r^^rid 94 rn2, parcela 743 m2, lep P09led na Julijce, HRUŠICA 1/2 hiše ^9aražo, 60 m2 bivalne površine, 22' GORA center 1/2 hiše z dvema Maražama, parcela cca 520 m2, 90 2*1 bivl površine, lep vrt, lep \S9 RATEČE dvostanov. hiša m2, parcela 400 m2, cena 'U.300.000 SIT ASGARD 863-312, .^M 041/673-048 1332B JAVORNIŠKI ROVI: Prodamo dvoo-Sr« vikend, opremljen, alpski stil, 40 rC' Parcela 375 m2. takoj vseljiv. y""a po dogovoru. GS 5 STANIČ rw»Ltel/lax : 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 PARCELE PRODAMO: BL. DOBRAVA 2164 m2 zazidljive za 5.360.000 SIT, JES.KOR.BELA 677 m2 parcele z obstoječim objektom za nadomestno gradnjo, kom. urejena za 3.290,000 SIT, BREZOVICA pri Podnartu zazidljiva 1200 m2 ali 2x600 m2, 4.700 SIT/m2, RATEČE 2000 m2 ali 2x1000m2, kom. neurejena, v postopku zazidalnega načrta, lep pogled na dolino Tamar, DOVJE zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, DOVJE KAMNE zazidljiva, 780 m2 za 6.110.000 SIT. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 13331 PRODAMO: SUHA - prodamo hišo v 3. gr. fazi za 20,6 mio SIT (220.000 DEM), V Bitnjah - lepo vzdrževano visokopritlično podkletno hišo z urejenim vrtom in na mirni lokaciji, parcela je 650 m2, cena 33,0 mio SIT (350.000 DEM). K3 KERN, 0221-353, 222-566 in fax:211-785 13333 Zalog pri Cerkljah, prodamo hišo staro 14 let, dimenzij 11x 8,6m na 977 m2 zemljišča, z vsemi priključki, ograjeno zelenico. Prevzem po dogovoru, cena 23.000.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, lel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. V Stražišču prodamo dvostanovanjsko hišo, kompletno izdelano, celotno podkleteno, z vsemi priključki, staro cca. 25 let na 500 m2 zemljišča. Prevzem po dogovoru, cena 27.000.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Kranju na Primskovem prodamo poslovnostanovanjski objekt ob cesti , dimenzij 18 x 6.5 m, na 300 m2 zemljišča, z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Jelovica - Planina Taleš, prodamo brunarico elektrika agregat, lastno vodno zajetje, dimenzij 6 x 5 m z pokrito teraso, na 422 m2 urejenega zemljišča. Prevzem možen takoj, cena 6.000.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Selška dolina - Knape prodamo zazidano stavbno zemljišče z obstoječo brunarico z vsemi priključki primerna za nadomestno gradnjo, poleg je še sadovnjak 583 m2 in 5791 m2 gozda. Možnost prevzema takoj, cena 3.700.000 SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Škofja Loka - Zminec prodamo zazidljivo parcelo 1000 m2 z že narejenim izkopom za atrijsko hišo, na parceli so vsi priključki. Cena 9.350.000 SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 V Duplah prodamo novo vseljivo hišo dimenzije 10x14 m, ob zelenem pasu, na 550 m2 zemljišča, podkle-tena, prva etaža komplet izdelana, neizdelana mansarda, vsi priključki. Cena 28.000.000 SIT (300.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 BLED-BODEŠČE: Prodamo izredno lepo stanovanjsko hišo, v izmeri 250 m2, 700 m2 parcele, na sončni legi, v hiši opremljen apartma, velika terasa, trije balkoni, telefon, CK, primerna za turizem. Cena 29,000.000 00 SIT ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. tel./ fax.: 064/715-009, mobitel: 0609/ 653-790 BLED- OKOLICA: Prodamo izredno lepo obnovljeno stanovanjsko hišo, balkon, dve terasi, vsi priključki, pripadajoče zemljišče 2000 m2. Cena po dogovoru. STANIČ k.d. tel./fax.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BLED: Na eni lepših lokacij na Bledu prodamo stanovanjsko hišo, CK, KTV, telefon, delno opremljena in takoj vseljiva, alpski stil Možnost ugodnih plačilnih pogojev. Informacije izključno v naši agenciji. GS 5 STANIČ k.d. tel./tax.: 064/715-009, mobitel: 0609/653 790 POONART-OKOLICA: Prodamo no vejšo izredno dobro vzdrževano opremljeno stanovanjsko hišo, na čudoviti sončni legi, v izmeri 165 m2, pripadajoča parcela v izmeri 800 m2, balkon, SATTV, CK, telefon po dogovoru, takoj vseljiva Cena 24,310.000,00 SIT. GS 5 STANIČ k.d. tel./fax.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 Svetovanje pri najetju ugodnih hipo tokarnih kreditov tujih bank za: s.p., d.o.o. in fizične osebe. Informacije ASGARD, 863-312, 0417673-048 BEGUNJE-OKOLICA: Prodamo poslovne prostore, primerne za proiz-vodo dejavnost, v izmeri 2x486 m2, v dveh etažah, možnost odkupa enega dela, dvorišče cca 340 m2, Čena zelo ugodna. GS 5 STANIČ k.d. tel./fax.: 064/715-009, 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 TRŽIČ- CENTER: Prodamo poslovni prostor, pritličje, v izmeri 270 m2, lega izredno ugodna. Cena in iforma-cije v naši pisarni. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 KRANJ-OKOl.iCA: Prodamo poslovno stanovanjsko hišo z izredno donosno poslovno dejavnostjo, poslovni del hiše je popolnoma opremljen, v obratovanju, možnost pričetka dela takoj, vseljiva takoj, v ceni so vračunane poslovne zveze in vsa pripadajoča nova oprema in naprave. Informacije v agenciji osebno. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/ 653-790 DUPLJE: Prodamo popolnoma novo dvo-tro stanovanjsko hišo, samostojno, zadnja v ulici, okoli je zelen pas, CK, KTV, telefon, 550 m2 pripadajočega zemljišča. Cena: 28.900.000,00 sit. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 PREDDVOR-HOTEMAžE: Prodamo popolnoma novo visoko pritlično hišo, pripadajoče zemljišče 597 m2, vsi priključki. Cena: po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 GORENJSKA: Za naše stranke in za naše potrebe kupimo več stanovanjskih hiš (za nadomestno gradnjo s pripadajočo parcelo, nedograjene, nove, starejše, poslovno-stano-vanjske). GS 5 STANIČ k.d. PE KRANJ tel.: 064/362-867, PE RADOVLJICA tel./fax.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 PRIREDITVE NARODNO ZABAVNI TRIO vam popestri večer z dobro glasbo in petjem na porokah, obletnicah itd. Q312-327 12051 TRIO vam igra in zagotovi veselo razpoloženje na veselicah, obletnicah in zabavah. 0041/618-775 12371 DUO KARINA - glasba za ohceti, zabave, v lokalih. 0225-724 13364 TRIO GORENJSKI NAGELJ igra na porokah in ostalih zabavah. 0558- 353 13375 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE podjetij in investicijskih skladov, vsak dan od 8-20. ure. O041/724-166 11181 TELEKOM, ŽITO, ŽIVILA, ARKADO, TRIGLAV, AKTIVO, MERKATO - kupim . O 0609/651 -646 13322 STROJNI TLAKI - ESTRIHI 1el.:0609 6Z5 474 061 812 608 RAZNO PRODAM Prodam bukova in hrastova drva, razžagam in pripeljem. O682-366 Prodam mešana DRVA po 1200 SIT. 0246-621 13312 STAN. OPREMA Prodam novo stoječo SKRINJO s predali in hladilnik oba sta za vgradnjo ter lepo okroglo kuhinjsko MIZO s stoli, vse je še novo in zapakirano in še rabljeno TERMOAKUMULACIJS-KO PEČ 2 KW. 0310-586 WN Prodam SKRINJO 300 I, trosed, 3 fotelji in miza. O 741-342 13301 Prodam enojno pomivalno KORITO, kuhinjski bojler in manjši hladilnik. 0245-460 13327 ŠPORT N INF:TcL(X>l/Bil-57*J *Mc ROLERJI staro za novo, ugodni plačilni pogoji. RUBIN Kokrica, 245- 478 13306 KRIŽARJENJE PO JADRANJU od 12. do 22. julija, ugodno. 0311-197 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ - 1 ss 39 m2 na Planini v 3. nadstropju na Planini, za 7.0 mio SIT (76.000 DEM), 3 SS 62.70 m2 v 1. nads. na Zlatem polju za 8.4 mio SIT (90.000 DEM). K3 KERN , 221-353, 222-566, FAX 221-785 4:19 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center 2 ss meščansko z vsemi prikl|učki/l, delno opremljeno, parkirišče, 60.000 SIT/mes, letno predplačilo, KRANJ STRAŽIŠČE. 1 ss v hiši / I., cca 45 m2, opremljeno, 37400 SIT/ mes, ŠKOFJA LOKA 2 ss, 60 m2, opremljeno, 56.000SIT/mes poli. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 Prodamo Kranj na Planini novejši blok v 2. nadst. 2,5 ss 77 m2, cena po dogovoru, KRANJ 2,5 ss 75 m2 na Planini v 2. nads. v nizkem bloku za 11,9 mio SIT (127.000 DEM). K3 221-353, 222-566 in fax 221-785 442 PRODAMO KRANJ: 3 ss 83 m2, na Planini v 11. nadstr. za 11.8 mio SIT (126 000 DEM), pri vodovodnem stolpu 3.5 SS v mansardi prodamo za 9,2 mio SIT (98.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221-785 446 Prodamo: Kranj prenovljeno 3 SS 89 m2 v 3. nads. za 14,0 mio SIT (150.000 DEM). K3 KERN d.o.o., 0221-353, 222-566 in fax 221-785 447 Oddamo stanovanja: 4 ss v Kranju v bloku in 1 garsonjero v bloku, gornji del hiše v Zapužah, Kranj - stanovanje 90 m2 v hiši. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo Kranj: 3 ss 78 m2 na Planini v 8. nadstropju za 10,8 mio SIT (115.000 DEM ), 1 ss 50 m2 n 1. nads. menjamo za 2 SS z doplačilom. K3 KERN d.o.o. 0221-353222-566 in fax 221-785 1667 KRANJ Planina I 2 ss, 63,30 m2/ll, vsi priklj., 9,8 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss 50 m2/IV. balk. CK, opremljeno, 8,5mio SIT, KRANJ Planina 2 ss, 56 m2/pr., vsi priklj. balkon, novejše, 13,3 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss, 60 m2/VI, vsi priklj. zastkl. balkon, 9,4 mio SIT, KRANJ Planina III, 2,5 ss, 75,3 m2/V, vsi priklj., balkon, 11,6 mio SIT, KRANJPlanina III 2,5 ss, 75 m2/ll, vsi priključki, balkon, 12,6 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 54m2/lll, balkon, CK, 8,8 mio SIT, KRANJ bližina vatob. postaje 2,5 ss, cca 60 m2/VIII, park.prostor, balkon, 10 mio SIT, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11446 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, nasproti kina Center, 0 22-33-00, 0609/650-123,22-16-73 7174 Prodamo : Kranj - 2.5 SS 63 m2 na Kebetovi ulici, je obnovljeno in v pritličju z etažno centralno za 9,8 mio SIT (105.000 DEM), KRANJ - na MLAKARJEVI 3 SS 74 m2 v 1. nads. s CK za 13,0 mio SIT (140.000 DEM) . K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566, fax:221-785 10387 KRANJ PLANINA I garsonjera, 23 m2/li, CK, tel. 4,9 mio SIT, KRANJ PLANINA I garsonjera 29,10 m2/l, CK, 5,6 mio SIT, KRANJ Zlato polje garosnjera 17 m27V, 3,7 mio SIT, LESCE 1 ss novejše 53 m2 + 8 m2, vsi priklj., opremljeno, lepo, 8,9 mio SIT, KRANJ Planina III 1 ss, 43,5 m2/ V, vsi priključki, zastkl. balkon, predel, v 15 ss, lepo, 8,0 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 1,5 ss, 40,90 m/l, CK, balk. lepo, 8,0 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11445 KRANJ STRUŽEVO 58 m2 v hiši, garaža, vrt, terasa, 8,4 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, 3 ss, 74n m2/lll, balkon, 10,2 mio SIT, KRANJ Valjavčeva ul., 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljeno, CK plin, 11,6 mio SIT, KRANJ PLANINA II, 2 ss + 2kab., 95,41 m2/pr, 2 x atrij, vsi priključki, 14,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11450 Prodamo v bližini Bohinja mansard-no STANOVANJE, 60 m2, za 6.5 mio SIT (70 000 DEM). K3 KERN d.o.o., 0221- 353, 222-566 in fax 221-785 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico nujno najamemo 1 ss ali 2 ss za podjetnika (2 osebi). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11452 Prodamo : Kranj - 2 SS 55 m2 na Planini v 5. nadstropju za 8,4 mio SIT (90.000 DEM), 2 SS 63 m2 na Planini v 2. nads. za 10,0 mio SIT (98.000 DEM). K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222- 566 in fax:221 -785 11503 KRANJ NAJAMEMO GARSONJERE, enosobna in dvosobna stanovanja. VVILFAN Nepremičnine 360-270 12189 ODDAMO KRANJ 35 m2, enosobno, CK, telefon, opremljeno, KRANJ Zlato polje, 2 ss v hiši, 60 m2, neopremljeno, RADOVLJICA 1 ss, opremljeno, pritličje, takoj vseljivo, KRANJ, 32 m2, enosobno, CK, telefon, opremljeno, 1. nadstropje, kranj, 81 m2, štirisobno,opremljeno, CK, telefon, 1. nadstropje, gorice, 90 m2, štirisobno v hiši, svoj vhod, neopremljeno, velika terasa. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 12170 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Zlato polje novo 3 ss, 86,34 m2/l + 5 m2 kleti, vsi priključki, balkon, 1,8 mio SIT, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 12274 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II 33,50 /IV, CK, zast. balkon, ločena kuhinja, 6 mio SIT (66.000 DEM), LJUBLJANA Koseze 1,5 M/1., terasasti bloki, vri priklj., 14 mio SIT/ 150.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673, 0609/650- 123 12794 KRANJ takoj kupimo 2 ss manjše stanovanje v pritličju - Vodovodni stolp, Zlato polje, Šorlijevo naselje, Center. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00,221-673,0609/650-123 12795 LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vpisuje v naslednje programe: EKONOMSKO ■ KOMERCIALNI TEHNIK Prekvalifikacija v EKONOMSKO - KOMERCIALNEGA TEHNIKA Prekvalifikacija v PRODAJALCA (8 mesecev) PRODAJALEC (2 leti) Prijave in informacije - telefon: 656 136, www.lu-skofjaloka.si izberite svojo pot do znanja Oddam 3 sobno STANOVANJE študentkam v centru Škofje Loke. 0310-268 130O6 KRANJ takoj kupimo 2 ss manjše stanovanje v pritličju- Vodovodni stolp, Zlato polje, Šorlijevo nas. Center. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 13199 PRODAMO- KRANJ manasardno stanovanje s CK na olje in vrtom za 11,3 mio SIT (120.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221- 785 13217 GOZD MARTULJEK - v novem objektu prodamo počitniški apartman 35 m2 s teraso 18 m2 in parkirnim prostorom. Inf. na K3 KERN 221-353, 222-566 in fax:221-785 13213 Oddam STANOVANJE na Zlatem polju. O401-516 popoldan 13235 RADOVLJICA 2,5 sobno stanovanje 61 m2, 2. nadstr., CK, SATV, ZAMENJAMO za večje do 90 m2, v centru Radovljice, z doplačilom. Do 16. ure 041/680-372, po 16. uri 064/704-340 13255 PRODAMO KRANJ Planina, 2 ss, 60 m2, lepo vzdrževano, CK, KTV, telefon, lep razgled, Planina, 2 ss s kabinetom, 55 m2, prenovljeno, CK, telefon, Primskovo, 2 ss, 58 m2, takoj vseljivo, 6,1 mio SIT, Šorlijevo naselje, 3ss, 69 m2, CK, telefon, 9,2 mio SIT. VVILFAN Nepremičnine 360- 270 13266 Prodamo KRANJ, 3ss in 4 ss takoj vseljivo. 0041/646-902, 564-550 Prodamo TRŽIČ več garsonjer, 2 ss, 3 ss, nekaj takoj vseljivo. 0041/646-902, 564-550 13276 Na Gorenjskem najamemo garsonjero, enosobno ali dvosobno stanovanje. 0491-391 13285 Prodam 3 ss v nizkem bloku Kranj in hišo. 0327-881 13286 Prodam enosobno opremljeno stanovanje v Šenčurju z vsemi priključki. 0041/713-557 13288 Večje enosobno STANOVANJE v Škofji Loki oddam s predplačilom. 0325-678 13324 STANOVANJA PRODAMO RADOVLJICA 1 ss 37 m2, HRUŠICA 3 ss 64 m2 v manjšem bloku, JESENICE 2 ss 60 m2, 3 ss 65 m2 v stolpnici, KR. GORA ODDAMO v najem 2x 3 ss+ 2 ss.KR. GORA prodamo 2x3 xx v bloku za 17.860.000 SIT, JESENICE oddamo 2x2 ss + 3 ss, JESENICE prodamo 3 ss, 72 m2, balkon, BLED oddamo garsonjero in 2 ss v vili ob jezeru, JESENICE prodamo 3 ss 66, 18 m2 za 6100.000 SIT. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 13329 Prodamo, ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje/Stari dvor, 3 ss, nad 80 m2, odlično zasteklena balkona, dobro vzdrževano, vsi priključki, III. nadst., vseljivo takoj. Urejena okolica, dobro ogrevanje. O061/142-36-74 13336 KRANJ Planina III, 43 m2, 5. nads. CK, KTV, balkon, dvigalo, ohranjeno, prodam. 0326-025 13372 ■ PlAVA IAGUNAI POČITNICE V POREČU 60 NEKAJ POSEBNEGA. 60 D0ŽIVETJEI Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 25. julija 1998. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 89.- DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centra Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Istra, Laguna Gran Vista, Laguna Park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, SUŠilci za lase in klimatskimi napravami. Cene polpenziona po osebi na dan že od 65.- DEM! V hotelih B kaleg.: Delfinu, Galebu so cene polpenziona po osebi dnevno manjše od lanskih: že do 55.- DEM! V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostretne buffe restavracije! POLEG V6EGA NUDIMO ZNATNE P0PU6TE ZA 0TR0K.EI turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12 -18 let pa samo 50%! INFORMACIJE PRI AGENCUl VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA. POREČ tel.: 00 385 52 410-101 fax: 00 385 52 451-044 PIZZERIJA KAVALIR 30ibnEr=awiPOiaUEUKIUI 2CsWir=PI!Ilipj)») ŽIROVNICA-MOSTE: Prodamo novo garsonjero v izmeri 32 m2, v visokem pritličju, neopremljena takojj vseljiva. Cena; 5.132.000,00 sit. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BLED-GRAJSKA: Prodamo izredno dobro vzdrževano enosobno stanovanje v stanovanjski hiši, v izmeri 40 m2, opremljeno, SATTV, CK, telefon, primerno za vikend Cena 5,890.500,00 SIT ali po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 BEGUNJE: Prodamo izredno lepo novejše enosobno stanovanje v bloku, III. nadstropje, v izmeri 48,15 m2, opremljeno, balkon, KTV, CK, telefon. Cena 6,545.000,00 SIT. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA-CANKARJEVA: Prodamo lepo dvosobno stanovanje, z vsemi priključki, opremljeno v izmeri 57 m2. Cena: 8.433.000,00 sit. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 JESENICE- PODME2AKLA: Proda mo enosobno stanovanje v izmeri 43 m2, IV.nadstropje, CK, toplovod, balkon. Cena: 4.394.000,00 sit. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009, mobitel: 0609/653 790 KRANJ-PLANINA II.: Prodamo izredno lepo garsonjero v bloku, IV. nadstropje, v izmeri 33 m2, ločena kuhinja, balkon, CK, toplovod, telefon, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/ 362-867, mobitel: 0609/653-790 KRANJ-PLANINA L: Prodamo izredno lepo in dobro vzdrževano dvosobno stanovanje, na mirni lokaciji, v izmeri 60 m2, balkon, CK, KTV, delno opremljeno, telefon po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 KRANJ OKOLICA: Prodamo opremljeno stanovanje v bloku, III. nadstropje, v izmeri 57,20 m2, na izredno sončni legi, CK, telefon, KTV priključek, balkon, 68 m2 pripadajoče parcele, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d , tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 GARSONJERE, ENO- DVO-TRO SOBNA STANOVANJA prodamo . Informacijo dobite: GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 KRANJ: Prodamo trisobno stanovanje v pritličju, v izmeri 72 m2, lokacija mirna in sončna, balkon, telefon, brez CK, kamin v dnevni sobi, plin v izgradnji. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 TRŽIČ-PRISTAVA: Prodamo trisobno meščansko stanovanje v stanovanjski hiši, I. nadstropje, v izmeri 84 m2, na izredno sončni legi, telefon. Cena 8,134.500,00 SIT. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790_ JESENICE - JAVORNIK prodamo dvosobno stanovanje, 62 m2, I.nad., balkon, takoj vseljivo za 6.061.250 SIT (65.000 dem). POSING 064 863 150_ JESENICE na BOKALOVI prodamo manjše dvosobno stanovanje, 46 m2, za 4.382.750 SIT (47 000 DEM). POSING 064 863 977_ RADOVLJICA na GRADNIKOVI pro damo komfortno dvoinpolsobno stanovanje, 60 m2, z balkonom, za 8.858.750 SIT ( 95.000 DEM ) POSING 064 863 150_ JESENICE na Koroški beli prodamo komfortno trisobno stanovanje, 76 m2, balkon, lll.nad., za 7 520.000 SIT ( 80.000 DEM ). POSING 064 863 977_ RADOVLJICA NA GRADNIKOVI od damo lepo dvoinpolsobno stano vanje, komfortno, opremljeno, za 46 625 SIT/ mes. ( 500 DEM/ mes. ) POSING 064 863 977 JESENICE OKOLICA KUPIMO ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL: 064 863 150 KRANJ PLANINA prodamo garsonjero 29 m2, z ločeno kuhinjo, balkonom in vsemi priključki, cena po dogovoru.POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo enosobno stanovanje 38 m2, vsi priključki, sončna lega, cena po dogovoru. POSING 064 224 210 KRANJ DRAŽGOŠKA prodamo dvosobno stanovanje 56 m2, vsi priključki, mirna okolica, cena po dogovoru.POSING 064 222 076 KRANJ VREČKOVA prodamo dvosobno stanovanje 64 m2, vsi priključki, velik balkon, sončno, cena po dogovoru.POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA prodamo kompletno obnovljeno dvosobno stanovanje s kabinetom 52 m2, vsi priklčjučki, cena po dogo voru. POSING 064 222 076KRANJ DRULOVKA prodamo trisobno stanovanje ( 2+1 ), 85 m2, balkon, komfortno, takoj vseljivo za 10.904.000 SIT (117.000 DEM). POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA NOVI SVET prodamo trisobno stnovanje, 56 m2, II.nad., nizek blok, takoj vseljivo, za 7.905.000 SIT (85.000 DEM). POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA IŠČEMO TROSOBNO STANOVANJE V NIŽJEM NADSTROPJU ZA ZNANEGA KUPCA Z GOTOVINO! POSING 064 224 210 STORITVE INOX DIMNIKI - imate madeže, rosenje na fasadi ali v stanovanju? Opravljamo VRTANJE, INSTALACIJO DIMNIKOV, tudi novogradenj. Informacije in naročila: INOX «0609/645- 581 7129 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 041/628-616 7677 KNJIGOVODSTVO ZA MALA POD JETJA IN S.P. 3328-741 8347 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz. Prevzem kompletnih zidanih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.o.o., Kamnik 061/817-285, GSM 041/643-529 IZDELUJEMO vse vrste SENČIL za vaš balkon, teraso ali izložbo, vrstne in balkonske ograje. Tel.: 061/ 814-624, 041/685-506 Čistilni servis vam nudi storitve čiščenja in pospravljanja stanovanj in poslovnih prostorov. Posebna ponudba čiščenja lamelnih zaves in globinsko čiščenje talnih oblog. Informacije: tel. 064/225-204 in http:/www.hribar-bleslLSi. SERVIS TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEO KAMER vseh proizvajalcev. Jože Čujič, Smledniška 80, Kranj, odprto od 9.-12. in od 14-17. ure, «324-698 ali na terenu 0609/63-63-60. Pridemo tudi na dom! 8381 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE lahko naročite na «211-418 ali 714-519 9120 Delam vsa gradbena dela, s svojim ali vašim materialom. Vse vrste fasad, tlakujem dvorišča, zidanje in ometi hiš «0609/622-946 10778 OLJNE GORILNIKE, avtomatiko tudi za sončne bojlerje, servisiramo, montiramo z garancijo, izvedemo meritve. BETA-S.d.o.o., tel.fax: 874-059, GSM 041/704-851 1087» TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov in pralnih plošč. «326-819, 041/711 842 11408 LAMELE in PLISE ZAVESE V RAZLIČNIH IZVDBAH IN KVALITETI MATERIALOV IZDELUJEMO IN MONTIRAMO. «061/651-247 11567 ELEKTROINŠTALACIJE EPNEZ s.p. - izvajam vse vrste elektroinštalaci). «311-530 usu ASFALTIRANJE in TLAKOVANJF DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI m PARKIRIŠČ. POI.AGANJE ROBNIKOV ter PRALNIH PLOŠČ. «061/813-642. 041/680-751 11813 Izposojam ORODJE Hilti za "šte-manje" in vrtanje. «411-808 12029 ČE VAM ZAMRZOVALNA SKRINJA PUŠČA VODO POKLIČITE «634 544, 332-053 12119 TALNE OBLOGE MONTIRAMO HITRO IN KVALITETNO. SVETUJEMO PRI IZBIRI MATERIALA. SAJE-VIC.S.R, 064/311-477, 041/678-338 12286 Vsa ZIDARSKA DELA vam opravimo kvalitetno, hitro in poceni. Vse ostale informacije na «041/735-967 12300 SELITVE - PREVOZI razni do 2 t, ugodno! «471-762 12375 SPLOŠNO GRADBENIŠTVO, zidarska dela, tlakovanje, zidava škarf, keramika, naredimo hitro in kvalitetno. «041/719-443 in 061/817-727 12378 ČIŠČENJE SEDEŽNIH GARNITUR, jogijev, talnih oblog, obnova namazov... LESKET, «211-338 12430 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, TENDE IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN SERVISIRAMO. Telefon delavnica Medvode 061/621-700, GSM 041/629-521 12573 Če rabite pomoč pri čiščenju STANOVANJA ali hiše in pri gospodinjstvu 2 x tedensko. Pokličite 22- 22-88 12665 Obnavljamo kopalnice, kvalitetno in poceni. Damo garancijo na izdelavo. «831-124 12699 U0D0U0DN0 >-* INSTALACIJO - POPRAVILA, KOPALNICE (+ZlDAVA+PEČAR), HIŠE. ZAJAMČENA KVALITETA IN GARANCIJA. " Tel.:5U-UMKM-ST0P BOJLERJI, PIPE. KOTLIČKI, VENTILI, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI,ELEKTROINS TA LACIJE -popravilo, montaža. «325-815 12767 Sprejmem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. «328-696, 0609/645-348 12858 Zastekljujemo vse vrste - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. ©061/272-381, GSM 041/679-168 12993 Snemanje porok, koncertov, prireditev in ostalo z DI-VI KAMERO. ©646-768 13233 Resna, poštena in pridna - pospravljam stanovanja, sem zelo natančna. ©330-310 13239 Izdelava in montaža ALU OKNA, vrata, zimski vrt, balkon. PA&CO,d.o.o, 861-680 13249 FIMSS CENTER NA BRDU PRI KRANJU EP SLIDI TNZ 1 noge, HI-LO1 >FITNESS MIT KIĐ'S (otroško aerobiko) ^TELOVADBA ZA NOSEČNICE MASAŽA NA ► SOLARIJ ERGOUNE S 27. (». P01HM Dl I OVNI CAS pon. - pet.: 9. -13. in 17. - 22.30 soh„ ned. in prazniki: 17. - 21. Si Želite Intimnoa 00.569.045 Sestre Preizku 00.569.045 Vzemi me straši 00.569.0452 Mednarodna I w Ali potrebujete prevoz tovora ali se selite KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. ©621-609, 041/718-82513283 Čišđčenje tal in talnih oblog, meseca junija 10 % popust. ©411-630 13289 ZIDARSTVO in FASADERSTVO -delamo vsa zidarska dela hitro, kvalitetno in tudi poceni. ©242-517 13299 BARVANJE NAPUŠČEV, OKEN, VRAT IN OSTALEGA. Izdelava MAN-SARD. VIŠINSKA DELA,s.p.,do 10. ure 881-200, 744-220 13303 Popravila vseh vrst TV APARATOV-TV GOREJE tudi na domu. ©331- 199_ 13357 SERVIS, POPRAVILA in PRODAJA rabljenih pralnih strojev. ©332-350, 325-917 13386 VARSTVO Na mlaki pri Kranju ali na Kokrici iščem prijazno gospo, ki bi na svojem domu varovala 1-letno deklico. ©245-372 12379 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli - odkup avtomobilov. ©692-194 12224 VOZILA ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KRE-DITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300, 041/668-283, MARK MOBIL, d.O.O. 23L- Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579 NOVO! POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI MOTORNIH VOZIL, ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL. AVTOVLEKA, AVTOKLE-PARSTVO AVTO JAKŠA, ©064/ 241-168, GSM 041/730-939 10750 Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, reg. do marca/99, 5 vrat, bela. S 064/243-089 popoldan HYUNDAi PONY 1.5 GLS, I. 91, reg. do 5/99, 5 vrat, siva kov. barva, 98.000 km, servisna knjižica, avtoradio, garažiran, ugodno prodam. ©061/716-221 11742 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, I. 98, cena 1.399.000 SIT, 3 leta garancije. Ugoden kredit že od 2,5 %, staro za novo. leasing. HYUNDAI Jesenice, 863-430 12947 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI I. 98, cena 1.999.000 SIT, 3 leta garancije, ugoden kredit že od 2,5 %, staro za novo, leasing. HYUNDAI JESENICE, 863-430 I294H HYUNDAI LANTRA VVAGON 1.8 GLSI I. 97, cena 2.250.000 SIT, 3 leta garancije, ugoden kredit že od 2,5 %, staro za novo, leasing. HYUNDAI Jesenice, 863-430 12949 HYUNDAI COUPE 1.6 BASE, nov, I. 97, cena 2.450.000 SIT, 3 leta garancije, ugoden kredit že od 2,5 %, staro za novo, leasing. HYUNDAI Jesenice, 863-430 12950 HYUNDAI SONATA 2.0 GLSI TOP-K, 1.97, cena 3.100.000 SIT, 3 leta garancije, ugoden kredit že od 2,5 %, staro za novo, leasing. HYUNDAI Jesenice, 863 430 12951 HYUNDAI ACCENT 1.8 LSI, 3 vratni, I. 96, 31.000 km, prvi lastnik, servisir an, servisna knjižica, reg. do 10/98, bele barve, lepo ohranjen, prodam. «061/716-221 13011 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, 5 vratni, I. 95, prvi lastnik, 41.000 km, servisir an servisna knjižica, kov.srebrno barve, zelo lepo ohranjen, prodam »061/716:221 1.101:' ALFA 33 1.5, letnik 1986, 115 000 km, prodam. «691-356 13057 HYUNl)AI ACCENT 1.3 I SI. nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14.900 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. «061/716-221 šubelj Domžale 13150 HYUNDAI LANIRA IJ (il SI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, Izredno ugodna cena 1.999.000 SIT( 21.200 DEM). Možna menjava staro za novo. ugo den kredit. «061/716-221 Šubelj Domžale 13151 PASSAI 1 ti TO, I BO, rog. 4/99, lita platišča, ohranjen, cena 990 000 SIT «718-401 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. HYUNDAI COUPE 1.6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena 2.450.000 SIT 826.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. «061/716-221 Šubelj Domžale 13152 HYUNDAI GALLOPER 2.5 tdi, NOV, SERVO VOLAN, CENTRALNO ZAKLEPANJE, elek. paket, ALU PLATIŠČA, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38.490DEM). Možna menjava staro za novo ugoden kredit. «061/716-221, Šubelj Domžalei3i53 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI. nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, elek. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena 2.812.000 SIT 829.890 DEM). Možna menjava staro za novo. «061/716-221 Šubelj Domžale 13154 VW VENTO 1.8 i GL, I. 93, biserno rdeč, 64000 km, prvi lastnik, garažir an, odlično ohranjen, prodam. «312-599 po 15. uri 13204 R 4 GTL I. 83, ohranjen, registriran, prodam. «624 908 13238 Prodam GOLF diosol I. 84 in JUGO 45 I. 87. «7 1 4-31 1 13242 Prodam PUNIO 4',, I 89 ©403 332 13245 Prodan R S, i. 94. ©718-710 ismo GOLF JXD, I. 88, rog. do 3/99 • 744-277, 0609/638-747 13253 GOLF II, I BO, G ID, prodam «646 136 13254 Prodam FORD ESCORT nov, 1.6, modre barve. «061/823-603 13257 Prodam karamboliran JUGO 45, registriran, celega ali po delih. «421-271 13?60 Prodam R 4 GTL, I 89. «326-540 13261 Pl UOl Ol ''O'. < ,1(1 I N i 'H, .■ toliko opreme, FIAT TIPO 1.7 DS I. 94, prodamo. AVTOGARANT 634-231 13267 JUGO 46 KORAL, I 89, JUGO 45 KORAL I. 90, GOLF JGL I. 82, prodamo. AVI OČARANI 634 231 TV-VIDeO-AUDaO-HI-*1 ZASTOPSTVO IN PltOOAJ* ! UGODNA PONUDBA ZA KONEC ŠOLSKEGA I LETA NA $ ČEKOV BREZ OBRESTI 6 X Z000 SIT PfU NAS JE DENAR VRBO** VEDNO več IZPOSOJA 8CNY VtOEO KAMGRfc Ji CANKARJEVA 5, KRAW TEL.:064/222-055 I.ADA SAMARA 1300 I. 89, ZASTAV* 101 M 1100 I. 79. prodamo. AVW GARANT 634-231 OPEL CORSA I. 90. reg. do DAIHATSU CHARADE TURBO D I. ^ prodamo. AVTOGARANT 634-231^, RENAULT CLIO 16 V I. 94, ABS 'J1 veliko dodatne opromo, R 4 GTL • 91, prodamo. AVTOGARANT 63* 231 _ KADE I I 1.3 GLS, I. 88, R J CAMPUS I. 92, R 4 GTL I. 8'' prodamo AVTOGARANT 634-231 ]f2___' R !> I IVI S!) 000 km, I. 94, i/K**]? ohranjen, cena 749.000 SIT. vnv. 401 - FORD ESCORD 1.4 i. reg. 21.10' cona 599.000 SIT «718 401 ^ Ome9° d.o.o. RAČUNALNIŠKA TRGOVINA Staneta Žagarja 32. KRANJ 064/331-610 331/263 SERVIS - PREDELAVE UGODNO - UGODNO - UGODNO UGODNI PLAČILNI POGOJI: - nakup na 10 čekov - nakup na bančni kredit 12 mesecev lit utogllmamo tudi ČRNILA, RIBONI, TONfcRJI t j inilN, ni', t MMANK, STAN In ihug. Omp9n 23$i^ 0»HOVtKl ploiču fcPoX VIA 1 ?k piocosoi IBM 13.) MMX CyH* KAM 32 Ml. longDImm - HDD 2 5 Gb W«tlern Digital Vi .A f< 1 Ali »D < HAK< .1 U i>Mt> monitor Mviirulul 1 •>". Ukjllni. lB FDD 1 AA Mb, 3.5" tipkovnica C h«»riy c . it > WINv?' mlika Loalt«»ch Pllol i pedloM < >t>l»|«> Milil It >WBI KABLI, PREKl OPNIKI, ADAPTUUI OISKtrE. TRAKOVI, OPTIČNI DISKI ZIP MEDU I, CD R PL05CE. CDrMffi Mioto in violo kaseto, baterije PAP« /A INK JE r IN 1 AS lUKAl NKL B0XI ZA DISKI '1, CD-I«. M KA3L It Gnu u cd* imomt, mmtou. m)a j samo: 124.999 sit, ( INI NL VSI Itll II it > !•(,■< >MI INI < .A I >AVKA I doplačilo 22.900 sit MUIIIMI PUŠKI KOMPLET : CD pooon 24 X Cv"*l /vodno kortk-o Cr«Mittvt> I A PnP zvočniki aktivni 1 20 W G-6*1 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 aVfOHISJL JENKO CITROEN SERVIS Tel./fax: 064/422-280 PRAPROTNA POLICA 23 4207 CERKLJE ^GfiNTfiR ■ C| Bratov Ptaprotnik 10. NAKLO f"^—I Tel./f«:064/47 1 -035 dodaja in montaža izpušnih SISTEMOV TER >s£jfe» AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV¥MOHROtF prodam GOLF JX, I. 87. ©223-154 Prodam R 5,1. 95, 50.000 km, reg. 5/ p*, servisna knjiga, 5 vrat, cena ^OOOSIT.S 823-346 13282 Prodam WV POLO 75 I, 58000 km, ^va lastnica, cena 120.000 SIT. ^2^1/621-201 13291 &KODA FAVORIT 135 L 1.3 I.92, prvi 'astnik, prodamo. AVTOHIŠA **yČlČ. 431-142_13294 pEUGEOT 405 GL 1.6 I. 93, centr. *°kl-. prvi lastnik, prodamo. AVTOHI-^KAVČIČ, 431-142_13295 RENAULT LAGUNA 1.8 RT, avtom. KEH' J 95, prodamo. AVTOHIŠA *AVCIČ. 431-142_13296 VW CADDY FURGON 1.9 D I.96. Prodamo. AVTOHIŠA KAVČIČ, 431- 13297 Vodarn IBIZA 1.9 D. I. 3/95, reg. do 99. ©714-789_13298 GOLF l. 87, prodam, bencin, bel, 3 ^g)a_»245-478_13305 Prodam AX 1.1 TGE, I. 2/92 ©323 __J_ 13338 6Prodam JUGO 55, I. 89, reg. do P?J99, zelo lepo ohranjen. ©491-^J/Simon 13340 Pr°dam GOLF JX. I, 90, 1.3 bencin, 5 rj "ta platišča, servisna knjžica, 55*do rdeče barve, cena 810.000 '■ Vozilo je v odličnem stanju. ^953 _K044 LlVADA.d.oo AVTOINTEX proda »C vozil; JUGO 55 EX I. 88, JUGO y? ,KORAL 90, R 4 GTL I. 90, R 18 iS*J. 86, ALFA ROMEO 75 2.0 TD I. 3icG0LFI 82, 86, 87, 88, 90, BMW kl^ 1 86' PASSAT GL TD I. 90, Od 13 S I. 87, PEUGEOT 405 | J '• 90. FIAT DUKATO ADRIATIC 2.5 ^°7- KOMBI: MAZDA E 2200 I. 90. n F|8 menjava staro za staro, nakup »Jl^gdit, prepisi vozil. ©224-029 ALFA 33 1.5 IE, I. 93, CZ.ES, kat., 7,®ča. 745.000 SIT. AVTO LESCE _^ KADETT 1,3 KARAVAN, I 88, moder, 7,I.anion, 470.000. AVTO LESCE ^H8_|U47 ATiP° 1 7 diesel, I. 92, bel, 95000 km, 7^ '70.000 SIT. AVTO LESCE 719- FAVORIT, I. 94, rdeča, 1. last., reg. 3/ 99, ohranjena, 639.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 13349 FAVORIT SILVER LINE, I. 94, 64.000 km, reg. 2/99, TS, CZ, SS, ALU 723.000 SIT. AVTO LESCE, 719-118 FAVORIT GLX, I. 93, 48.000 km, reg. 3/99, vijola, 526.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 13351 GOLF 1.9 TD, I. 92, rdeč, 2. last., 139.000 km, ohranjen, 1.400.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 13352 APPLAUSE 1.6 XI, I. 90, met siv, reg. 12/98, 105 KM, AR TS, EO, 714.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 13353 MEGANE 1.4 RL, I. 96, bel, 5 v, AR, 1. last., 5 v, 1.569.000 SIT. avto lesce 71 9-118 13354 PRODAJA, PREPIS, ODKUP, FOTO-PRODAJA VOZIL AVTO LESCE 719- 118 13355 Prodam GOLF D, 5 v, let. 84, reg. do maja 99, zelo dobro ohranjen. «375-575 Prodam GOLF I. 85, prevoženo 150.000 km. ©725-406, 041/729- 565 13363 Prodam JUGO 45, I. 87, reg. do 10.6.99, dobro ohranjen. ©332-289 'Prodam JUGO 55 KORAL, 12/89, 69000 km. ©635-188 13370 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 101, I. 84 in ŠKODO PICK UP 135 LX, I. 93. ©241-168, GSM 041/730-939 Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, 5 v, reg. do 4/99, rdeča, ugodno. ©242-577 VW PASSAT TURBO DIESEL karavan, I. 86, prodam. ©719-525 13382 Prodam R5 CAMPUS, I. 90, rdeč, 95000 km, cena 490.000 SIT. ©725- 031 13383 R 4, letnik 1985, zelo dobro ohranjen, prodam. ©326-839 13384 SUZUKI VITARA 1.6 JX, I. 95, SUZUKI BALENO 1.6 GLX SEDAN, I. 95, MAZDA 626 2.0 GLX I. 91, HYUNDAI PONY 1.3 LS, I. 90, FIAT CROMA CHT SX I. 90, ALFA 164 3.0 V 6,1. 92, FORD ESCORT 1.8 CLX 16 V, I. 92, RENAULT 19 1.4 RN, I. 95, PEUGEOT 405 GL, I. 89, MITSUBISHI COLT 1.3 GL, I. 90, OPEL KADETT 1.6 LS, I. 89, RENAULT 4 GTL I. 89, ZASTAVA 128 CL 1100 I. 86, GOLF JX I. 86. Prodamo ali menjamo za drugo vozilo, možen nakup na kredit. AVTOHIŠA LUŠINA Škofja Loka, ©652-200 13385 Prodam osebni avto R 4 GTL, temno modre barve, I. 87. Tel., fax 328-675 ZAPOSLITVE NEZAPOSLENI! Ponujamo vam redno ali honorano delo. ©315-380, 315-381 10666 IŠČEMO SPOSOBNE IN KOMUNIKATIVNE ZASTOPNIKE ZA PRODAJO MEDECINSKIH PRIPOMOČKOV. O 545-446, 041/651-737, 041/721-657 POZOR! ČE STE BREZ DENARJA IN STE ZANJ PRIPRAVLJENI NEKAJ NAREDITI, NAS TAKOJ POKLIČITE NA tel: 634-064 ali 041/637-49212778 Za trženje reklamnih panojev in izdelkov iz pleksi stekla za nedoločen čas zaposlimo TRGOVSKEGA POTNIKA za področje cele Slovenije. Na voljo je službeno vozilo. Pogoj: vozniški izpit 5 let, poskusna doba 3-6 mesecev. Prošnje pošljite v roku 8 dni na naslov: PRO TRADE, s.p.. Velike brusnice 92, 8321 Brusnice, 0064/563-098, po 20. uri, 041/685-166 12966 PIRŠ zapsli zastopnika za popis -trženje ©041/692-755 13038 Nudimo delo v strežbi. »041/665-741 Samostojni komercialist dobi redno delo. ©041/665-741 13096 Iščem počitniško delo v juliju in avgustu (strežba v baru). Akviziterst-vo odpade. Samo resne ponudbe! ©325-293, Dijana 1322» Zaposlimo PRODAJALKO za delo v živilski trgovini,lahko tudi pripravnico. ©491-411 13246 Zaposlimo dekle za delo v baru. ©041/704-396 13247 Podjetje za izdelavo jadralnih padal AIR SVSTEMS, d.o.o., Letenice 16,4204 Golnik, honorarno ali redno zaposlil delavca za šivanje debelejših materialov. Informacije po tel.: 461-211 KAMNOSEŠTVO KAŠPAR Izdelujemo: nagrobne spomenike, okenske police in stopnice Na Kalu 16,4202 NAKLO, telefon: 064/471-875 ALI ŽELITE DODATNO ZASLUŽITI? ©062/106-517 13263 Takoj zaposlimo SKLADIŠČNIKA s srednješolsko izobrazbo in znanjem vožnje viličarja iz Kranja ali okolice. Inforamcije na ©471-132 Tine 13265 Nudimo delo na terenu - montaža ograj. ©733-722 13302 Iščem kakršnokoli zaposlitev (akvi-zerstvo odpade). ©558-734 13311 Honorarno delo dobi: REGISTRIRANA VARNOSTNA SLUŽA, RAČUNOVODSKO KNJIGOVODSKI SERVIS, ADVOKATINJA -AT, HOSTESA fotomodel slika obvezna. Pisne ponudbe s ceniki storitev na CON-TACT, p.p. 216, 4001 Kranj 13313 Zaposlimo slaščičarskega pripravnika. ©041/622-938 13339 SKUPINA prevzame vsa ZIDARSKA DELA. Delamo kvalitetno in poceni. ©325-594 13359 V mesecu juliju iščem počitniško delo. ©431-383 13366 V redno delovno razmerje sprejmemo KV ali VK KUHARJA. ©641-499 po 12. uri ali 652-22-27 dopoldan ŽIVALI PRAŠIČE različno težke, prodam in pripeljem na dom. ©461-015 ali 041/ 730-990 12900 Prodam TELIČKO sim., težko 130 kg. ©686-050 13237 Prodam PUJSKE težke od 20-25 kg, lahko tudi odojke. ©874-364 13240 Prodam poceni dve KOZI mlekarici. ©860-344, popoldan 13241 PAŠO dam za 70 kom drobnice, staja, koča na parceli. «065/808-095 13248 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. ©403-323 13251 Prodam dva BIKCA, stara 1 teden, črnobela. ©491-473 13262 Prodam ČB BIKCA težkega 100 kg. ©688-522 13274 7 dni staro frizijko, prodam. 8714-076 OVCE in JAGENJČKA prodam. ©451-368 13304 Prodam RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo. ©326-526 13319 Prodam TELICO sim. brejo 8 mesecev. Grad 24, Cerklje 13321 Prodam teden dni starega črnobne-lega BIKCA. Basaj, Suha 40 13326 Prodam 120 kg težko TELICO sim. in kupim do 10 dni starega BIKCA sim. ©731-390 13335 Prodam KRAVO s teličkom. «421-836 Prodam rjave JARKICE tik pred nesnostjo. ©403-025 13342 Oddamo KUŽKA MEŠANCA srednje velikosti. ©472-661 13356 Prodam KOKERŠPANJELE, stare 6 tednov. ©545-139 13360 Prodam 10 dni starega črnobelega TELIČKA. ©061/824-183 13378 Kupim en teden staro TELIČKO simentalko. ©312-237 13230 Kupim BIKCA sim., za rejo, starega 3 - 6 tednov. ©312-283 13243 Kupim 10 dni starega TELIČKA. ©401-481 13244 Kupim BIKCA sim. starega 1 - 4 tedne. ©460-035 13334 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest. da nas je v 71. letu starosti zapustil naš dragi FRANC GABER Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 23. junija L998, ob 16. uri na Mestnem pokopališču. vsi njegovi Škof ju Loki, 22. juniju l'WN Iz središča Slovenije v Vaše srce s9,7^zRadio GEOSS*^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in prababice LUCIJE LEBAR iz Stražišča pri Kranju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice, dr. Poharjevi in dr. Janševi za skrb in nego, g. župniku Cirilu za opravljen pogrebni obred, Stražiškim pevcem za zapete žalostinke, JP Komunala in vsem. ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 46. letu nas je za vedno zapustil dragi sin, očka in brat TOMISLAV ŠILAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana oddelek Nevrološke klinike in zdravstvenemu osebju Bolnišnice za pljučne bolezni Golnik v času njegove hude bolezni. Lepa hvala g. župniku Cirilu Berglezu za lepo opravljen obred in njegove lepe tolažilne besede ob grobu. Žalujoči: mama, sinova Dejan in Aleš, brat Dušan in sestra Jana OSMRTNICA Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko, češ, zmagala bom - močnejša sem, pa vendar ni bilo tako. V 47. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga SONJA FURLAN Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 24. junija 1998, ob 15.30 uri iz mrliške vežice na kranjskem pokopališču, kjer bo njen zadnji dom. Žara bo od srede zjutraj v mrliški vežici. Žalujoči: mama Marija, oče Ivan, brat Ivan z ženo Ireno, nečakinji Ines in Petra z družinama ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Ostale so prazne tvoje poti, utihnil je zven tvojih besed, v srcih obup in žalost nam tli, spomin na skupne dni pa živi. 25. junija 1998 mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama FRANCKA STENOVEC iz Cerkelj Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. VSI NJENI Cerklje, 25. junija 1998 ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast FRANC HOMEC \ ■ 111 s Sovodnja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu Jelovice in Termopola Sovodenj obratu Žaga Sovodenj, MORS-u i/ Todraža za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Perdanovi in zdravstvenemu osebju UKC oddelka CIT Ljubljana za nudeno zdravniško pomoč, govorniku KS Sovodenj g. Moretu za poslovilne besede, župniku g. Kralju in cerkvenim pevcem ŽU Nova Oseliea ter pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala tudi trobentačema za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Sovodenj, Lazeč, Stara Oseliea, Hobovše, Podlanišče, 16. junija 1998 ZADNJE NOVICE OD TORKA DO RETKA bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... Ml bomo pisali Gojitelj kaktusov in rejka psov Kranj, 23. junija - Te dni bomo obiskali kar nekaj zanimivih Gorenjcev in Gorenjk, o katerih boste lahko brali v naslednji številki Gorenjskega glasa. V Struževem Živi s svojimi štirinožnimi prijatelji Barbara Mencinger, uspešna rejka psov in sodnica. Njeni psi dosegajo vrhunske uvrstitve in so znani po vsem svetu. Z eksotičnimi kaktusi pa se že četrt stoletja ukvarja Leščan Iztok Mule j. V njegovi zbirki jih je že več kot pet tisoč. Ravno zdaj so nekateri bujno cvetoči. Več o tem, kako se je profesor računalništva znašel med kaktusi, kako je zanje treba skrbeti, kateri so najredkejši, pa v prihodnji številki Gorenjskega glasa. Dolgujemo vam tudi prispevek o vvaldorfskem vrtcu ter življenjsko zgodbo Kranjčanke Marije Jenko, ki si je nadela že deveti križ in se spomni svojega mesta pred, med in po vojnama, pomembnih meščanov, ki so oblikovali podobo Kranja ter že davno minulih časov. • R.Š. MMii KABELSKA TV ■mrltlL yh kamnik - domžale UUUUWVtJJU Maistrova 16, Kamnik • C^TV telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PK.OfrK.AMU -ZAPOVOUM POSTE! G.G. OB V E S T I L 0 Volilna komisija referendumskega območja vas obveJča da bo v nedeljo 21,iulii> 1998 referendum za ustanovitev občin za določitev ali za spremembo njihovih območij oziroma o spremembi sedeža občine Prezgodaj na referendum? Okrog osemdeset volivcev referendumskega območja Lipnica je v nedeljo očitno odšlo na referendum en mesec prezgodaj. Od volilne komisije so namreč prejeli obvestilo, da bo referendum v nedeljo, 21. julija. Volilna komisija je priznala, da je v naglici prišlo do napake, volivci, večinoma z območja krajevne skupnosti Dobrava, pa so bržkone lahko tudi sami ugotovili, da je z datumom nekaj narobe. V Deželnih novicah, Gorenjskem glasu, na plakatih in tudi drugod je jasno pisalo, da je (bil) referendum 21. junija, pa tudi sicer 21. julija ni nedelja, ampak torek. Volilna komisija je preračunavala, kako bi 2,6 odstotka napačno obveščenih lahko vplivalo na izid, pa je ugotovila, da bi Osamosvojitev Upniške doline v vsakem primeru ostala brez zadostne podpore. Tistim, ki so na referendum kljub vsemu nameravali oditi 21. julija, pa povejmo, da bodo takrat volišča zaprta. Rezultati poizvedovanj V Trzinu in Žirovnici ZA, Lipnica NI Na Gorenjskem so bili v nedeljo trije poizvedovalni referendumi za odcepitev oziroma ustanovitev samostojnih občin. Kranj, 22. junija - Tudi v letošnjem "drugem" referendumskem krogu so bili na Gorenjskem trije poizvedovalni referendumi. Tokrat so se o morebitni odcepitvi oziroma o ustanovitvi samostojnih odbčin odločali v delu radovljiške občine za ustanovitev občine Lipnica, v Trzinu v občini Domžale za ustanovitev občine Trzin in na območju krajevne skupnosti Žirovnica v občini Jesenice za ustanovitev samostojne občine Žirovnica. V Trzinu so imeli v osnovni šoli v nedeljo dve volišči in na obeh je bila udeležba opoldne približno enaka. Ugotavljali so 25- do 30-odstotni obisk od vpisanih volivcev. Napovedovali pa so, da bo morda udeležba ob zaključku glasovanja celo nad 50-odstotna. Tako se je potem tudi zgodilo, saj so na celotnem območju zabeležili 58,63 odstotka udeležencev na glasovanju. Za ustanovitev samostojne občine Trzin je Le v Kropi "za", najbolj "proti" pa v Ljubnem V Lipniški dolini, kjer so se volivci krajevnih skupnosti Kropa, Kamna Gorica, Dobrava. Podnart in Ljubno odločali za izločitev iz radovljiške občine in za ustanovitev svoje občine z imenom Lipnica in $ sedežem v Upnici, je bila udeležba na nedeljskem referendumu 63,33-odstotna. Od 3.073 volivcev jih je glasovalo 1.946. 31 volivcev je oddalo neveljavne glasovnice, ostali pa so se odločili takole: 826 ali 42,45 odstotka jih je bilo "za" izločitev :< fitendumskega območja in za ustanovitev občine Lipnica, LOM ali 55,96-odstotka pa "proti". Podrobnejši pregled izidov kaže, da so se za svojo občino odločili le v krajevni skupnosti Kropa, kjer je bilo ob enem neveljavnem glasu 64,3 odstotka volivcev "za" in 34,1 odstotka "proti". V krajevni skupnosti Podnart, kjer je bila udeležba na referendumu najslabša (58,6-odstotna), je bilo razmerje dokaj enakovredno: 48,8 odstotka volivcev je bilo "za". 49.7 odstotka jih je bilo "proti", en glas pit ni bil veljaven. V krajevni skupnosti kamna Gorica je ustanovitev nove občine podprlo 44.8 odstotka in v krajevni skupnosti Dobrava 46.1 odstotku volivcev. Že pred referendumom je bilo najmanj navdušenja za ustanovitev nove občine v krajčvni skupnosti Ljubno, nedeljski izidi so to samo potrdili. V Ljubnem, kjer so v<>lili krajani Ljubnega in Praproč, je bila udeležba najvišja, več kot 71 -odstotna, ustanovitev nove občine pa je podprlo le 29 volivcev ali 11,2-odstotka. Podobno so se odločili volivci Otoč in Posavca, za novo občino jih je bilo 11,8 odstotka. Poenostavljanje preračunavanje izidov referenduma kaže, da bi v Lipniški dolini imeli veliko večje možnosti za uspeh, če bi se osamosvojitve lotili brez, krajevne skupnosti Ljubno, kjer je bila udeležba na referendumu najboljša, podpora novi občini pa daleč najmanjša. • CZ. od udeležencev glasovalo 73,41 odstotka, proti pa j6 bilo 25,54 odstotka udeležencev na glasovanju v nedeljo med 7. in 19. uro. Pričakovano odločitev so v nedeljo izglasovali tudi na šestih voliščih na območju krajevne skupnosti Žirovnica v sedanji občini Jesenice-Glasovanja se je udeležil0 62,84 odstotka vpisanih volivcev. Za samostojno občino Žirovnica jih je glasovalo 68,08 odstotka, proti pa jih je bilo 30,39 odstotka od udeležencev. Tako so se oO Trzinu tudi v Žirovnici 1* poizvedovalnem referendumu v nedeljo odločili ^ odcepitev in za ustanoviti samostojne občine. • C. Z., A. Ž. GBD fiorenjsia borzno posredniška drutha d.d. ŽELITE KUPITI Z.'-^i AU PRODATI PELNICE? _____ NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? BI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete iws lutiko vmk delavnik od 7. do P), ure. NAREDITE KORAK Z NAMI- nI. KoroSkii i 5, Krmij 064/380 100, lav 064/380 to H Pokal Kristalnega gamsa DO lfj reševalci GRS Jezersko in Kranj. Ob L3< m bodo v spomin na ponesrečene gorske kranj, 22. junija - Lovska družina Jezersko, Zveza lovsklih družin Gorenjske ter Lovska zveza Slovenije vabijo v nedeljo, 2S. junija, na mednarodno tekmovanje lovcev v veleslalomu za pokal kristalnega gamsa. Tekmovanje bo na Skutinem ledeniku na Ledinah. Tekmovanje pred Kranjsko kočo n;i Ledinah se bo začelo ob 9.30. Ob 11. uri bo ob smučarskem tekmovanju v severni steni Skute tudi reševalna vaja, v kateri bodo sodelovali valee pred Kranjsko kočo na Ledinah p*1'1'^ venec. Razglasitev rezultatov in podelit* pokalov pred Kranjsko kočo bo ob 13. ^ Podelitev ekipnih pokalov in družabno s,t čanje / lovskim golažem ter srečeloVOffl kegljanjem in strelskim tekmovanjem Pa. rf ob 15. pri Planšarskem jezeru na Zgornje' Jezerskem. • A. Z. ve*-'Ju i PofevKt I Q Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije VREMENSKA NAPOVED za GORENJSKA Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavin^ deloma plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 15, najvišje dnevne od 22 do 25 stopinj C. V sredo in četrtek bo spremenljivo vreme, pojavljale se bodo krajevi plohe in predvsem v četrtek popoldne tudi kakšna nevihta. Vročine ne bo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK J VREME i T min / T max 13/23 12/23 13/25 _^ =?ADiO »Aru 913 Ffl STERCO 25. JUNIJ 8. ROJSTNI DAN RADIA KRANJ 24-URNI VODENI PROGRAM - BOGATE NAGRADE =»ADiQ STCRCa