Načrtovanje v krajevni skupnosti Prek dosedanjega načrtovanja v KS ugotavtjamo, da pro-grami in načrti večji del niso bili ustrezno pripravljeni, ker se-stavljavci temu delu preproslo niso bili kos, upravni organi pa so imeli za to premalo posluha. Zato naj seznanimo krajevne skupnosti, kako se lotiti načrtovanja, kakšni so postopki in od-nosi pri tem v KS kot osnovni nosilki družbenega načrtovanja, saj ima pravico in dolžnost, da samoslojno sprejema svoj načrt in ga takšnega tudi uresničuje. Načrt KS se sprejema istočasrio in v medsebojni odvisnosti z načrti samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopoli-tičnih skupnosti. Proces družbenega načrtovanja je sestavljen iz več faz: — priprava programov in načrtov, — določitev smernic za načrt, — priprava za sprejem samoupravnega sporazuma o pro-gramu na osnovi sprejetih elementov, — priprava in sprejem načrta in — metode uresničevanja načrta. V te predvidene faze načrtovanja se vključuje komisija za načrtovanje pri svetu KS, ki pripravi nosilce in organizacijo po-teka, vsebino planskih dokumentov in analitično oceno gradi-va. V tej fazi nastajajo nosilci načrtovanja. Sonosilci načrtovanja TOZD SIS družbenopolitična skupnost delovni ljudje in občani nosilec načrtovanja krajevna skupnost interesno področje Za dogovorjeno interesno področje pripravi KS samoupra v u" M>ora-zum, in to: — s tozdom na območju KS ali zunaj nje, kjer so zaposleni delavci. — samoupravna organizacija ali skupnost, — s samoupravno interesno skupnostjo po interesnem podr •;¦,*. — z občino, na katere območju je KS, — s samoupravnim sporazumom se medsebojno dogovorijc vicah, obveznostih, nalogah, odgovornostih posameznih udelž( Priprava samoupravnega sporazuma poteka po naslednjih :. jh: — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljnih načn!'i, — usklajevanje samoupravnega sporazuma z nosilci nucitovanja, — oblikovanje predlogov na osnovi usklajenih elemomcv. — sklepanje in podpisovanje samoupravnega spf : 'uma o temelj-,iih načrta KS. Na tak način se nosilci načrtovanja lahko dogov:. i. i ?a naslednja po-dročja: urejanje prostorskega — urbanističneg; ;iočja KS, otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje, kultura, telesr, : iMtura in rekreacija, komunalne in druge dejavnosti, trgovska mrež ,., druge storitve, Ijud-ska obramba in družbena samozaščita, varstvc okolja, varstvo kultur-nih in zgodovinskih spomenikov idr. Medsebojne obveznosli in naloge, ki so določene s samoupravnim sporazumom, so podlaga za dogovorjeno uresničevanje temeljnega načrta KS. Izdelava načrta KS pa poteka takole: — oblikovanje osnutka, — priprava načrtov drugih nosilcev načrtovanja, — priprava predloga, — sprejem načrta KS. (Nadaljevanje p >i< dnjič) LEON ČEPE