V KS RAKOVA JELŠA
Sanitarne in prometne zagate
V zadnji številki Naše komune smo poročali o lanskib dosežkih in prihodnjih načrlih razvoja soseske — Rakova jelša. V sesiavku smo se zavezali, da bomo v naslednji številki posredovali stanje na osrednji prometnici naselja — na cesli Pot na Rakovo jelšo. S tem naj bi podprli odločitev sveta KS Rakova jelša, da si je postaril za osrednji cilj nadaljnjega dela — izboljšanje odroma ure-ditev obsloječih sanitamih in prometnih razmer na tej »glavni« cesti naselja Rakova jelša.
Naselje Rakova jelša je ujeto med tri nepremostljive prostorske omejitve: med Ljubljanico, južno obvoznico in mestni priključek na južno obvoznico. Te prostorske omejitve določajo oziroma omogočajo obstoj samo enih »vhodnih vral« v naselje. Te se nahajajo na njegovem severnem delu. Od teh »vrat« vodi v sredino naselja le ena osrednja prometnica - Pot na Rakovo jelšo. Iz nje vodijo levo in desno ulice in pristopi k posamcznim hišam (le nekaj hi5 na severnem robu in Osnovna šola Livada imajo svoj pristop iz stranske ceste Na mesarico).
Takšen prostorski položaj naselja terja od preko tri tisoč krajanov (od tega je skoraj za celo osnovno šolo otrok), da se dnevno premikajo le po tej osrednji promet-nici in da večkrat dnevno vstopajo ali izstopajo peš, na številnih kolesih in s preko tristo osebnimi avtomobili, le skozi ta »vrata« naselja. Pri tem je še upoštevati, da je proga mestnega prometa precej oddaljena od naselja, ki zlasti ob prihodu iz mesta v dnevnih konicah posebej poveča število pešcev na cesti.
In v kakšnih pogojih se dnevno giblje vsa ta množica krajanov? Vsi pešci, kolesarji in avtomobilisti imajo na razpolago petmetrsko cestišče brez pločnikov, ki se na obeh straneh strmo izgublja v nehigienska in sanitarno skrajno oporečna jarka. Ta sta polna rastlinske podrasti in raznih odpadkov, kar ovira pretok vode in samoočišče-vanje jarka ter povzroča širjenje, zlasti v sušnih obdobjih, smrada, Skodljivega mrčesa in golazni. Tako slanje ne omogoča ureditve ploinikov in ločitev vozil od pešcev,
zato se v obe smeri dnevno gnete po cestišču množica šoloobveznih otrok, odraslih krajanov, kolesarjev, mo-tomih vozil in dr. Razmere na cesti so $e posebej kritične ob jutranji in popoldanski konici. Zato se avtomobilisti pogosto znajdejo v obcestnem jarku.
V tej gneči pešcev so najbolj ogroženi oziroma nevar-nostim najbolj izpostavljeni osnovnošolski otroci. Zato je treba tej množici otrok čimprej zagotoviti varno hojo v prostoru osrednje prometnice naselja. To naj bi dosegli z načrtovano ureditvijo pločnikov, s čimer bi ločili pešce od številnih in predrzno hitrih motornih vozil. (To je prvi pogoj za ureditev vsake mestne ceste, ki služi pcšcem in motornim vozilom.) V primeru ceste Pot na Rakovo jelšo je to povezano z razširitvijo cestišča oziroma prostora ceste izven obstoječe asfaltne prevleke, to je na prostor jarkov. S tem, da bi vanje vložili cevi oziroma primarno kanalizacijsko mrežo in jih zasuli ter nad njimi napravili pločnike pa bi odpravili tudi že omenjeno skrajno kritič-no sanitarno in nehigiensko stanje na tej osrednji promet-nici soseske. V povezanosti s tako ureditvijo cestišča bi bila omogočena ureditev normalne cestne razsvetljave, s čimer bi se močno povečala tudi varnost nočne uporabe cestišča.
Ozko in edino cetišče, brez pločnikov in prave cestne razsvetljave, s sanitarno skrajno oporečnimi cestnimi jar-ki ne omogoia osnovnih pogojev za normalno in varno gibanje prebivalcev ter njihovo zdravo bivanje v soseski. Kritičnost takega stanja (z nevarnostjo epidemije) še posebej zaostruje dejstvo, da se le-to nahaja komaj dva kilometra od strogega centra niesta Ljubljane. Na ožjem obmoiju, v katerega spada tudi soseska Rakova jelša, tako kritiinega stanja v bivalnih pogojih prebivalcev, ni!
Zalo je Svet KS Rakova jeBa namero roestnih in obtinskih organov oziroraa služb, da se v letošnji jeseni tako stanje odpravi, podpri, prizadevanja za njeno ures-ni«lev pa vldjučil v svoje letošige naloge.
B. A.