Oospodllisislil ho_c<_<_i\ Ne le možje gospodarjl, tudj naše gospodinje, žene in dekleta, potrebujejo svoj koledar, kl jira služi celo leto za vse potrebne beležke ,v goapodinjstvu. Tudi ves pouk o goapodinjst,vu mara imeti nako stalno podlago, ki naj jo tvorf ravno Gospodinjskl koledar. Zato je izšel letos prvič dn bo doslej izbajal redno. Vsebina _osp.di_jsk.ga koledarja. Koledar. Poštne prlstojbine. Žena in država. Žena in zadružništvo. Cisto-te, cvetja dn petja v naše domove. Gospoddnjska dzobrazba. Krščanska ženska zveza v Mariboru. Razvoj gosipodinjskega šolstva pri šš. sestrah. iUstanovdtev g.spodinjsko-nadaljevalne šole. iSeznam gospod.-nadalj. sol od leta 1929—30. iGospodinjsko-nadaljevalne šole v Mariboru. Mlekarstvo v kmetskem gospodinjsvu. Tabela: Prodaja mleka. Tabla: Poizkusna molžnja. Gospodinja v kubinji. Kuhinjski receptl. i,Tabela: Poraba Jajc. Tabela: Valjenja Tabela: Promet z mlinom. Gospodinja v vrtu. Tabela sejanja. Nekoliko besed o pravilnem pranju. Kako ravnaj z gobami Prva pomoč v neerečl. Domača zdravila. Koledar brejosti. Koledar prejemkov in izdatkov. Zapisnik delavcev in plače. Zaipisnik živalskega prirastka. Prazen papir za beležke, 60 strani. Ka_o je bil potracen! To jo bilo prvo, kar smo prejeli kot odgovor od onih goapodinj, ki so ga že vidole. Vsa dela, kd jih ima gospodinja v kubinji, v vrtu, na njdv_, v hlevu, pa tudi v sobi in v javnem živIJanju, obravnava in daje za nje navodila. Raini gosrpodinjski tečaji, o katerih je v koledarJu tudi prvo popolno poročilo za zadnji dve leti, so usposobili toliko vr.ih gospodrinj, da nujno potrebujejo knjigo, ki jim omogoča njihovo gospodinjsko znanje tudi praktično uveljaviti doma. In za to v popolni meri dobro služd goapodinjski koledar, posebno ker je trpežen, vezan v celo platno. KJe se dobi? Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru In stane 10 Din s poš.tn.no vred. Poslati je denar ali znamke v pismu naprej. Najbolje pa Je, ako razne ženske organizadje koledar kar •kupaj naročijo, dobijo tudi popust. Naročajte tdtro, ker se ga ni veliko tiskalo! Martinova nedelja se običajno praznuje v znamenju novega vina in gosje pečenke. Pitana gos — v peči lepo rumeno pečena kakor zlato vince v čaši, krhka in sočna, da se kar topi na jeziku — to je edina vredna družica novokrščenemu vinu na praznični mizi na god sv. Martina. Pitanje gosi se vedno izplača, naj si bo za domačo mizo ali za prodajo. Zahteva pa to delo od gospodinje ne samo trud in čas, ampak tudi v doberšni meri neko izvežbanost, pazljivost in potrpežljivost. Pitana gos doseže lahko težo do 14 kg. Predpogoj za to je zdrava, vobče dobro razvita žival. Najprimernejši čas za pitanje sta «neseca oktober in november ter traja tri tedne. Uspešno in ceneno pitanje je tako, da se pusti gosi pasti na požetih njfvah, zraven tega se jim pa poklada dnevno dvakrat mehka piča iz otrobov, krompirja, pese (runkelna) in koruznega šrota. Drugi način je zopet tak, da se gosi capro v primerno velik, mračen, suh in dobro nastlan hlev. Tri do petkrat na dan se krmi, ali se pa poklada toliko, da lahko žro po mili volji celi dan. Piča obstoji iz mešanice otrobov, šrota, krompirja in pese (runkelna), dajati se pa mora tudi zrnje, to je koruzo, Ječmen ali oves. Zadnji teden pitanja se poklada samo oves ali pol koruze ln pol ovsa, če se želi več masti, samo koruzo pa tedaj, če se hoče zrediti več — mesa. Ves čas morajč imeti živali dovolj sveže pitne vode. V posodo z vodo se vrže nekaj čistega peska in par košCkov lesenega oglja. Najtežje gosi se zredi s prisilnim pitanjem (šopanjem). Šopa se dnevno 3— 5krat, vselej enako število svaljkov. Začne se s 6 do 7 svaljki. Čez nekaj dni se daje pri vsakem obroku po en svaljk več. Na primer takole: prve tri dni štirikrat dnevno po 6 svaljkov. Četrti dan štirikrat po 7, peti dan štirikrat po 8 in tako naprej, do 14. dne, ko se da štirikrat po 17 svalikov. Do 70 svaljkov na dan se sme dajati, seveda če žival prebavi. Ako ima gws v golši še neprebavljeno pičo, «e en obrok preskoči. Zadnjib-8 dni Sopania se število svaljkov polagoma zmanjSa za 10 komadov na dan. Med pitaniem je treba živali dobro opazovati, kcr marpikatera nikakor ne prene^e torra pvinippsra krmlionja. Če gos stresa z gifivo, če se ji oede sline iz kljuna ali <ia lovi <=apo. potom brez obotavlionja pod nož ž njo, predno sama pogine. Pri šopanju se sedč vzame gos med noge, da se ne more ganiti. Da ne frfota in otepa s perutnieami, se ji vrže kos žaklja ali krpe preko brbta in peroti, konce krpe se pa sti^ne z nogami n-osi vrrd med noge. Z levo roko se goski odpre kljun, z desno T>a poHne svaijke c-ioboKo v goltanec. Ko je živai eden svaljk pogoltnila, «e in pusti piti iz ?.*> nripravliene posode. Tako se ji da pofem svalik za svnlikom. Potrppžljivosti ie treba. S silo in bitenjem se žival samo rrrnfi, ne dopp^e pa ničesar, razven da 5p e^os Łe morda 7f,diiši. Za vsakokratni obrok se pripravi potrebno število svaljkov, skodelica s tekočino za namakanje svaljkov ter posoda 8 pitno vodo. Vsak posamezen svaljk se pomoči sproti v tekočino, t. jvodo, mleko ali olje, in nato šele porine gosi v goltanec. Mleko je boljše kakor voda, najboljše je olje. Če se hočo zrediti gos z velikimi jetrami, se mora rabiti samo olje. Gosje jetrce so izvrstna slaščica ter se drago plačujejo. Ko je žival dobila določeno število svaljkov, se jo spusti, da se sprehodi. Sedaj jo je treba opazovati. Če razprostre peruti, zafrfota in se pregiblje, je dobro. Če pa postaja odrevenela in klaverna naokoli, stresa z glavo, cedi sline in lo> vi sapo, pa kakor že povedano, to ni dobro znamenje in kar pod nož! Došopano gos je zaklati kmalu, ker se ali zaje ali pa shuda. Svaljki se pripravijo sledeče: Zmeg iz enega dela koruznega šrota, enega dela ječmenovega šrota, enega dela dobrih pšeničnih otrobov, ščepa soli ter popra, se popari z vrelo vodo, ali še bolje z vrelim mlekom. Iz tega grobega testa se napravijo prst debeli in 5 cm dolgi svaljki, kateri se posušijo. Pri pitanju se jih sproti namaka s pripravljeno tekočino.