novic Ot-l r*. fJr®* VJ 9»#to LETO IV. - H. 47 V KOČEVJU 14. NOVEMBRA 1959 Cena 10 din Pred izvajanjem stanovanjske reforme smo v PRIHODNJIH DNEH BO ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA nih metrov stanovanjske površine, in drugih ljudi, ki bi v teh P°' v PRIHODNJIH UNtM »U i ctanovaniskp 17 Iz gornjih podatkov sledi, da bo gojih ne zmogli potrebnih sredstev. SPREJELA ZAKON O FINANSIRANJU STANOVANJSKE IZ- gle(le najemnine treba zavzeti tako Vendar bodo to le izjemni primeri. GRADNJE IN ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH stališče_ ki bo omogočilo reševanje y Kočevju takoj p0 Pie- ZAKONA O STANOVANJSKIH ODNOSIH. PLENUM OBČINSKE- te naloge uspešneje kot doslej. numu občinskega odbora SZDL r, ODBORA SZDL BO 17. T. M. OBRAVNAVAL VPRAŠANJE Kmetijsko gozdarsko posestvo je zborovanja_ kjer bodo dana ob- IZVAJANJA REFORME V EVSK, KOMVN, ^ »OLOCn. “ STALISCA, KI NAJ BI JIH V TEJ KOMUNI ZAVZELI PR forme ln odredilo, da ima pred- šanj ukvarjali tudi občni zbori URESNIČEVANJU NALOG POSTAVLJENIH Z NOVIM ZAKONOM pravico do stanovanja kdor plača SocJiaUstične zveze pOSebno važ- . . . 125.000 din na račun najemnine . nrinisu1e1n raznravi na Nova stanovanjska reforma iž podeželja — je mestno prebival- pred vselitvijo! plenumu občinskega odbora SZDL temelja menja sedaj veljavne sta- stvo vse bolj raslo in_stanovanjska Vsem zaposlenim bodo plače po- d “ tei orihki spreteta „orir,zi mnsa. yeCane za 6>5 % au točneje pri »ovanjske odnose in predstavlja stiska je postajala veit iL-sta pravljali bodo o stanovanjski re formi, o nadaljnem razvoju gospodarstva v občini, obravnavali bodo kmetijska vprašanja, tako o pogodbenem sodelovanju koopera- - HSSis EFiErBEeSE FEE organizacij SZDL dobro pripraviti. Zunaj pa je bila zbrana že popol- udaril, da k uspehu pnspeva tud Nq ncdeljskih predsedniških vo- Castiella. Španski obisk označujejo Problematika, ki jo bodo obrav- danska tretjina rudarjev. Obrato- strokovno in vsestransko izoDraze- mvah y Tunisu je dobil predsednik za nov korak v ekonomskem m navali na zborih je zelo pestra — vodja jamskega obrata inž. Jože vanje rudarjev. Hagib Burgiba 91 odstotkov glasov, političnem sodelovanju med Špa- vsemu pa bo morala dati ton po- Cenčič je čestital rudarjem k do- Za ta uspeh ki je rezultat mar- v volilne imenike je bilo vpisano nijo in Zahodno Nemčijo. Sodelo- litična vsebina. Pred začetkom —-------------------------- ljivih rok rudarjev, boljše organi- skoraj 1,800.000 volivcev. Za edi- vanje se zboljšuje zlasti po sklepu zborov bo še plenum Občinskega ZBORI VOLIVCEV zarije dela in spodbudnejšega na- nega kandidata, za predsednik? vlade v Madridu, da vrne premo- odbora SZDL, kjer bodo te stvari ZAVAROVANCEV čina nagrajevanja, so člani kdlek- n— še podrobneje obravnavali. --- uma nagrajevanja, ; »»..urhu,, y kočevski občini so v teh dneh tiva jamskega obrata sprejeli iz Na zborih bodo razrešeni dolž- v teku zbori volivcev-zavarovancev redno pohvalo in priznanje, nosti dosedanji člani odborov. Zato socialnega zavarovanja. Namen bodo člani predlagali kandidate, ki zborov je, da se zavarovanci se-bodo kandidirali za nova vodstva, znanijo s problemi socialnega za-Nemara ne bo odveč, če povemo, varovanja in da povedo o nepra-da naj bodo kandidati dobro iz- vilnostih, ki se opažajo v zdrav-brani. Aktivna dejavnost organi- stveni službi in v delu socialnega zacije je ogledalo odbora. zavarovanja Burgibo, je oddalo svoje glasove ženje zahodnonemškim državlja-poldrug milijon Tunizijcev. Volitev nom, ki so ga v Španiji zaplenili se je udeležilo nad 90 odstotkov po vojni. Španski zunanji minister se je razgovarjal s kanclerjem Adenauerjem in ministroma za zunanje zadeve in gospodarstvo. 0 V Sudanu so zatrli upor proti vladi Ibrahima Abuda, ki ga je Mladinski klubi v ribniški občini Letošnje konference mladinskih treba ustvariti tesno vez med mla- -- - OTganizirati skupina su- organizacij v ribniški občini so dinsko organizacijo, prosvetnimi - ngkih 0ficirjeV- Voditelje upora Kakor pri zadnjih volitvah v Zbori so”bili že v podjetju »In- mladino precej razgibale. Mladina društvi, °s ml org i- ^ aretiralii med njimi tudi dva vodstva organizacij SZDL, bodo štalacija« v Stari cerkvi, Kemični si je izbraia nova vodstva m spre- zaS!^llri‘v|iatbo urišio prav iz teh bivša polkovnika, ki sta bila za-tudi te volitve tajne in bodo v vseh tovarni, »Elektro«, Tiskarni, »Kiju- jela program dela za bodoče Mladi Brez dvoma b p 1 P v te pletena v podobno zaroto v maju organizacijah istega dne. Poskrbeti čavničarstvu«, KGP Kočevje in ljudje si želijo bolj pestrih oblik klubov mnogo delo toKO ^ bomo morali, da bodo za ta po- drugih podjetjih. Na Rudniku je dea, skratka ve , J® .V K klubi za5eb z dei0m, bo 0 Argentinska vlada je sklenila, membni dogodek volišča lepo okra- bil zbor bolj slabo pripravljen, za- ve rila. V -1 . .. ■ . . air.eti razmišljati o nabavi da bo preprečila komunistom in šena in da bo vse tehnično delo z to so ga zaradi premajhne udeležbe M se televizorjev M Mo poteg zani- peronistom udeležbo na parlamen- volitvami tako organizirano, da bo preložili na kasnejši čas. lahk^ rozriialo klubsko živlimjc mivih predavanj in drugega velika tarnih volitvah, ki bodo v začetku tudi s te strani vse pripravljeno za Na zborih so se zavarovanci naj- lahko ramjalc> Mubsko zivLenje kluL marca prihodnjega teta. Volilna so- dober volilni rezultat. bolj zanimali za ureditev zoDo- Sedaj je> treba najti nač n, kako na privleč q y ribniški dišča morajo po naročilu vlade V času občnih zborov bodo imeli zdravstvene službe, za preglede v bi se odvijalo J J' • ’ n«. . zanisali kot napotilo črtati KP Argentine s seznama v trgu Ribnica tudi volitve v sta- splošni ambulanti, velikega staleža kiseto sestaJ £ bo oMmi ^ zapisali k^iwot^ ^ prayic0 kandidi„ novanjsko skupnost. Naj omenimo, bolnih zavarovancev v breme go- izobraževala s prijetnim lačno z organiziranjem klubov, rati svoje predstavnike za kongres tfrfsss smjy: rr™ °^8anmo^ m za druEe ^“db,;od°vk£S ysrs s »»k- =-e.o po,,/«. Zborovanje šoferjev v Kočevju Ne mine dan, da ne bi slišali ali bil v Beogradu. Preizkusili so 4 brali o prometnih nesrečah, ki po- tisoč vozil, za katere so vozniki stajajo vse večje zlo sodobne druž- zatrjevali, da imajo zanesljivo dobe. Vedno več je motornih vozil, bre zavore. Na preizkušnjah pa so Bazgoi/or o ribniških problemih posredoval tudi peč, nabavila vakum prešo za iz- be z restavracijo in prenočišči (25 delavo opeke in en bager za izkop prenočišč). Investicijski program je Zunaj je neprijetno snežilo, s pravljali, bom promet narašča, vedno manj je ugotovili, da je samo 200 avtomo- Snegom se je mešal dež in veter. vam. prostora na cestah in nesreče so tu. bilov bilo z res dobrimi zavorami, rr je čemeren novembrski dan, Tale sestavek sem začel s sla- gline. S temi izboljšavami bo lah- v teku. V kolikor bomo uspeli do- V naši državi trenutno še ni toliko Precej nesreč nastane, ker vozniki ZEdo sem na (jgu v Ribnici videl bim vremenom, zato pa je bil raz- ko opekama obratovala tudi v biti kredite, bomo drugo leto že vozil kot kje na Zahodu, toda po- ne zasenčijo luči ob srečanju. Pre- je redke ljudi, ki so prišli sem po govor toliko bolj prijeten... pa zimskem času, ker sedaj zaradi začeli z gradnjo... Da v Ribnici vprečno vsak dan zahteva promet izkusili so 2 tisoč avtomobilov in opravkih. V pisarni ObLO Ribnica pojdimo k stvari.. . Dajmo besedo provizorične sušilnice ne more. Ob primanjkuje prenočišč, kajti teh dve smrtni žrtvi. samo 50 je bilo takih, ki res niso sem hitro pozabil na slabo vreme, sekretarju Obč. komiteja ZK tov. prvi zmrzadi morajo prenehati z nimamo, je vsem znano...« Prometni organi, društva šofer- z žarometi slepili nasproti vozeče, g tovarišem sekretarjem Občinske- Ficku. izdelavo opečnih izdelkov.« Načeli smo tudi vprašanja kme- jev in avtomehanikov, avto-moto Prisotni so razpravljali še o or- ga komiteja ZK Ribnica Janezom »Glavni cilji naše občine v bo- »Kako pa s kovinskim podjetjem tijske problematike. Na področju društva in drugi si prizadevajo z ganizacijskih zadevah podružnice Fickom in predsednikom ObLO d očem gospodarstvu so predvsem .Partizan’?« občine je precej poplavnega pod- vsemi močmi, da se nesreče zmanj- Dmgtva šoferjev in avtomehanikov, Stanetom Ilcem sem imel daljši tile: nadaljni razvoj lesne indu- »V Partizanu se stvari obračajo roč j a, kjer raste kisla krma. Z za- šajo. Vedeti je treba, da v novo tovariši iz Kočevske Reke pa so razgovor o raznih vprašanjih iz strije, ki ji pripada zelo važno na boljše,« sta mi tolmačila. »Prej četo regulacijo Bistrice bo treba kupljene avtomobile sedajo pred- izrazih željo, da ustanovijo svojo življenja in dela ribniške občine, mesto v gospodarstvu. V načrtu je so imeli velike težave, ker niso nadaljevati do Ribnice. Na teh vsem ljudje brez posebnih izkušenj podružnico. Mc Večji del tega, o čemer smo raz- gradnja novega objekta za izdela- imeli sposobnega kadra v računo- površinah bo mogoče po končanih pri vožnji z motornimi vozili. Teoretično so na izpitih obvladali prometne predpise in ostalo, v praktični uporabi vozila pa so novinci in z negotovo vožnjo ogrožajo sebe in druge na cesti. O vsem tem so razpravljali šoferji na zborovanju, ki ga je sklicalo okrajno Društvo šoferjev in avtomehanikov minulo nedeljo v Kočevju. Tovariši iz Ljubljane so obrazložili nekatere nove predpise o vožnji v strnjenih naseljih in križiščih. Povedali so, da se prometni organi LM nenehno trudijo, da pospešijo promet na križiščih in med drugim se lahko vozi v križišče tudi takrat, ko prometnika vidimo v prša ali hrbet, če miličnik da znak (z glavo ali roko), da je cesta prosta. Za nesreče so v veliki meri krivi pešci, kolesarji in otroci. Zaradi tega je potrebno preiti na množično vzgajanje vseh in jih vedno ter povsod opozarjati na vedenje na cesti ter na nevarnosti, ki pre- vo opažev za gradbeništvo. Grad- vodstvu. Sedaj so to uredili. Ure- regulacijskih in melioracijskih de-njo je komisija pri Izvršnem svetu dill so tudi proizvodnjo, ki so jo lih pridelovati vse vrste pridelkov, LRS že določila za Ribnico. Nov na novo preusmerili iz prejšnjih bodisi krmskih ali prehrambenih, objekt bo pri LIP Ribnica.« kmetijskih strojev na nove proiz- Kmetijska zadruga Ribnica in Obč. __________________________________________________________________________LO se za ureditev teh stvari zelo trudita ... Pohvaliti je treba tudi Vodno Skupnost, ki je na zadnji seji sklenila zaprositi na zveznem natečaju 40 milijonov din kredita za izvršitev melioracijskih del... V naš razgovor smo vključili Naša reportaža Naša reportaža ■Nadaljevali bomo z rekonstruk- ™*d ^'Melava^mSatel^tel SEES* te “pr^NaS? ITal? ** vprai.njž Šolstva. o tem dobila 11 milijonov dinarjev kre- m v ko0peracijo s Strojno kovin- re5em Problemu je pripovedoval dita iz zveznega natečaja, 5 mili- skjm jndustr podjetjem (SKIP) v *ovar'š predsednik Ilc naslednje: 1--- 1»V Ribnici predstavlja resen problem gradnja nove šole. Osemletka v Ribnici ima že 800 šolar- jonov din imajo lastnih sredstev, Ljubljani, kar jim omogoča lepo za dokončno rekonstrukcijo pa po- perSpektivo.« EEEKHEBE: Z zborovanja šoferjev, ki je bilo preteklo nedeljo v hotelu Pugled, dov. Opekarna bo s temi sredstvi s tov- >IC on\® . .' . grozi, da bodo morali obiskovati Na sliki: predstavnik Iz Ljubljane razlaga nekatere nove predpise zgradila umetno sušilnico, krožno z razpi avo.u J 1 otroci pouk v treh izmenah. Pred politično dejavnost ki je v tej od- vojno smQ imeli v Ribnici tri šole. čim precej razgiba . J ... sedaj imamo samo dve, ker je bila tem časom tovariš Ilc ^ uredil s ena med y Q popoln0ma poru- strankami in prišel k nama bomo -ena objektivne potrebe nas silijo, nadaljevali razgovor o gospodar- da začnemo v £ibnid čimprej z Delavci, ali že imate kvalifikacijo? Plšgs IshPIS lllllil naloga bo učiti ljudi in organizi- bodo delavci pripravljali za stop- dela. O tem mu izda potrdilo in gram lahko obsega v kakem pokli- bitev rano voditi preventivno službo. njo polkvalificiranega, kvalificira- to vpiše v njegovo delovno knji- cu še kak drug predmet. Kako važno je, da vsi poznamo nega in visokokvalificiranega de- žico. To priznanje ni vezano na rok, se kuk. uiuK uicu„ic. t, ,z? ribn^ko industrija • bor in občinski forumi so o grad- Kdor ima pogoje za dosego višje n07„ 3tSne naČrte lmate 8 trgovl~ nji nove šole že večkrat razprav- ljali. Prišli so do zaključkov, da tudi nekatere posebnosti, ki se do- lavca. Kako je tak strokovni na- kolikor časa delavec dela na do- stopnje kvalifikacije, naj ne rlhn,,ki nh„,n, 1p . , . , , na cestah Nai pove le en predek važen za vsakega delavca ločenem delovnem mestu. Vendar mudi priložnosti, ki mu jo nudi de- • ” M• r • je gradnla nuJna- Precel sredstev taer dokSo je da šofer šele fn za napredek našega gospodar- se more tako priznanje dati samo lavska univerza v tej rimski sezoni. sda razdr°Se"a, f *^nClahn' v materialu, t. j. les, pesek in dnina nekaj metrov vidi človeka ki tva, ni potrebno posebej poudar- delavcu, ki je pokazal pred izpitno Potrebno je, da se za to vprašanje «£«*> ^^^no spe- go, bi prispevali za gradnjo pre- vf „ črno obleko in na iati komisijo svojega podjetja (katero zanimajo tudi sindikalne podruž- cializirati. lu naletimo na težave, bivalci. Prav bi bilo, da bi napore ,krJm asfaltnem cestišču in če Kvalifikacijo lahko dobijo delav- postavi upravni odbor) primerno nice in vodstva podjetij in pošljejo £r^imamo^ tri trgovska podjetja, občine in prebivalstva pri uresni- mu še vozilo pride za hrbet. Ne- ci z rednim šolanjem (vajeniške spretnost in znanje. Zato bo prav, za to delavski univerzi seznam pri- mokrem asfaltnem cestišču in če KvamiKacijo lamto uooiju ueiav- postavi upravni uuuur, pinucmo u*«, “J »oust,« rJu,j Tr.govska podjetja bo treba zdru- ePniu za eradnio šole mdnrli s fi sreča je največkrat Vzrok da šofer pešca ne vidi je v šole), lahko pa tudi. če niso za tem, ker je barva njegove obleke posleni v obrtnih obratih, samo K izpitu za kvalificiranega de-enaka cesti. z izpitom. Kvalifikacija je vezana lavca se lahko prijavi izpitni ko- V okviru preventivne službe bo- vedno na določen poklic določene misiji pri Tajništvu za delo OLO do posebno pozimi razna predava- stroke (n. pr. poklic zidarja grad- Ljubljana vsak delavec, ki je od nja; predvajali bodo filme, šoferji bene stroke). Samo delavec, ki je takrat, ko mu je bila priznana C. A. VABILO potrošniki vse artikle v domačih sedn-ikom sem zvedel tudi za željo trgovinah, da jim ne bo treba iška- prebivalcev ribniške občine, da bi ti izven meja občine. Pod upravo bila prenesena iz Kočevja v Rib- enega podjetja bi se lahko tudi pico Zemljiška knjiga za področje kader v trgovini lahko bolje uspo- te občine. S tem bi bilo prebival- ,—■- „ 'neVem »trnknvnem de- nolkvalifikariia delal naimani 2 Turistično olepševalno društvo sabljal... Takrat bodo odpadla stvu v tem predelu zelo ustreženo. bdUšePvzd5evank voril in varno- lu lahko doseže kvalifikacijo. Za leta pri delu določenega poklica in Kočevje vabi vse svoje člane, pri- ^er^™tja RibJcTodtreti nov dišK^K S°" stnih naprav Predavatelji so po- delo na nestrokovnem fizičnem delu mu podjetje to potrdi. Za izpit defla jatelje društva in ostale delovne ,-,„1 sredstev bo nri- Zeml'11s.ko lmjigo. vedali nekatere zanimivosti s^pro- ^^^^“^ p^^^o^tro- Staa komisifa^proktičn^nS!^- ^ daj8* P°tao5tevlln® udeleži>° speval iz svo/lh^nv^tirijskth skla- rftotškT oUčm/vSo "^ašanf tn Tudi z živinorejo shohovilo naprej u b= dela. Nato dela pred izpitno ko- j^g 0b jg. Uri v dvorani hotela blemi. Prepričan pa sem, da bo go- (Nadalj. s 1. str.) Noge imajo drobne, glavo drobno misijo še pismeno nalogo iz slo- led# y Kočevju Omenili smo že da bodo na ob- in podolgovato, zato imajo malo venščine (napisati mora po danem »VSI1«: om- trs. - v ------------ enostavno, v gwviron u. *=== IN a ooraiu v VVISICIJUI uuuu . , nnktieat TCnnAnn dela 5e kvalitete - brez betona in uvršča- prihodnjem letu zredili 400 koma- ^^zpU to LSčtoe račun- mo jih med provizorje. So zračn dov pitancev — bekonov. V ta na- “f™ 1 organizacije m fahnikepo-irz rrnctnmi nbonem na yavarnvani nvinra^zllenih AS ni e- 'S,-Va' 12 organizacije m tenmke po »Kaj pa gostinstvo?« spodarsko močna ribniška komuna z običajnim »Občinski ljudski odbor je že v lahko kos vsem nalogam... letošnjem proračunu določil sred- Tele zadnje vrstice sem namera-stva za izdelavo investicijskega pro- val navezati na reorganizacijo so-grama za gradnjo gostinske stav- sednjih dveh občin: Sodražice in Lašče, kjer se bodo deli teh dveh občin priključili k občini Ribnica. Pri „Zidarjuff vedno uspešnejši! Sklenil sem, da je bolje, da te stvari obdelam ob drugi prilik1« in prostorni, obenem pa zavarovani men‘imajo pripravljenih 45 ple- ^strok? in'IzTeme- Med delovnimi kolektivi, ki ima- do strehe, Večino del plačujejo po potem, ko bodo dokončno znane proti mrazu in prepihu. Gradnja menskih svinj. .. J* , k ; te in dr_ jo svoje dejavnosti izven občine učinku, tako da je zaslužek kar nove meje ribniške komune, in bo- teh hlevov je cenena, kljub temu živinoreja in praSičjereja ima v nrpHitve Možno ie da Dri kjer je njihov sedež, je tudi Sploš- dober in odvisen od strokovnosti do znani tudi problemi, ki jih bodo pa ti hlevi odgovarjajo popolnoma na 0bratih Kmetijsko gozdarskega k‘ k noklicu izoitni nroeram ob- no gradbeno podjetje »Zidar« Ko- in prizadevanja vsakega delavca. novo priključeni deli prinesli ko- svojemu namenu. Mlada živina se posesbva najlepše pogoje za razvoj. „ » kak drug predmet. čevje. Ze peto leto je preteklo od- Gradbena dejavnost se na Reki munj v Ribnici... v teh hlevih zelo dobro počuti m Zato smo prepričani, da bodo po- ‘ 7 , važno ie tudi to da so pol- kar delavci Zidarja gradijo sta- tako hitro širi, da se bo moralo Sekretarju Picku in predsedniku S0/^ n™ stavljene naloge v letu I960 v ce- kvalificjrani delavci, ki imajo že novanja tudi na Reki Blizu tristo naseije Zidarjevih d^vcev umak- Ilcu san ob^slov^u_ stisnil ro o z RAZLIČNI HONORARJI JSTvigssg&fizjz M ob',ubo: km,lu ~ šičjereji. Na kmetijskem obratu Mlaka bodo leta I960 spitali 4000 komadov prašičev — bekonov. Be- kone spitajo do teže od 90 do 10C ___ _ _ L,la v ________ _ _ ___ kilogramov, potem pa jih prodajo. “ k"”T . lzael®J0 ^^“keke^^o^tn po vzpelo" na “ 318' kar* predstavlja čevju in Ljubljani.'Tako “več raz- so "razpravljali o ljubljanski poli- Naj omenimo, da imajo v ta na- laiZkoP^zteremo da^dalo Tn da tla P' 3 ’ vredni n^d milijonov dinar- logov narekuj e, _ da gradbišče na MWki. toiglm so osvojili tudi sestvu pomembno vlogo tudi pra- -n novih hlevov, pravilna iet delo kvalificiranega delavca, na stanovanja, ki jih je tam zgradil stroški, tako da organi upravlja- šičjereji. Na kmetijskem obratu pregranaJ in nega živine ter izkuš_ »Zidar« in ne bo dolgo, ko bodo nja in vodstvo podjetja razmišljajo, BE!-™?3 B—iSKE men 350 plemenskih svinj, ki so veM prispevek v večji del breje, nekatere pa že z^u“^ib ^pori^za dvig^živino- kvaUficiranega^elavca !zpitni°ko- ^ Te dni je naš sodelavec obiskal delajo tudi pozimi, ukinejo, in tako stratorji, ki so zaposleni v zdrav- Prasijo. Na Mlaki imajo v glav- reiePin nrašičjereje v naši deželi, misiji v Liubli-mi ie potrebno da njihovo gradbišče na Reki in v povečajo gradbeno dejavnost doma. stvemh ustanovah našega okraja, nem križance holandske in domače ^'”^^0 pozabiti na pri- ^ delavec po dosegi kvalifikacije pogovoru z delavci in vodstvom Po velikih težavah, ki so Zidarja napravili strokovni izpopolnilni te-bele svinje. Sedaj prehajajo na či- Pr' d , ;P delavke ter delal že n-iimani 7 let delo za ka- gradbišča zvedel, da kljub pomanj- privedle tudi v prisilno upravo in čaj, k; ga bo organizirala polikli- sto pasemsko švedsko svin o. V zadek^vene JsSence na kmetijskih ?croje predvidena stopnja ^soko- Lnju gradbenega materiala uspeš- domnevo, če ima sploh možnosti nika. Nadalje so govorili tudi o svinjakih imajo sedaj teh svinj že ^ro^ne , « Velik trud pri kvalificiranega delavci kar potrdi no gradijo. Sedaj gradijo dve stolp- za obstoj in razvoj, moramo po honorarjih zdravnikov-specialistov 100 komadov. Dobra lastnost Šved- °brati" i v « “ načrtov, podjetje Tudi za ta izpit obsega niči s petimi nadstropji in so v dokaj kratkem času reči, da pod- in zdravnikov, ki v času honorarne SWh ^ " nrPdV- V tem ^ ^ 1 " -k- SrSC Prečni3 iSelek^nafola dobrih treh mesecih zgradili stavbi ^uspešrm o^avlj^zdravju igd- in razvoju podjetja. V celoti so membami znanja za vsakega od nas, zato je povsem razumljivo, da naš študij sodi v okvir' pedagoškega študija, ki naj postane stalna oblika dela Koncem preteklega meseca smo SS. Vse podružnice bodo direktno vezava z gospodarskimi, politični- našega sindikata in del prizade-se v Kočevju zbrali na skupni kon- povezane na Obč. SS. Reorganizi- mi in družbenimi organizacijami, vanja vsakega prosvetnega delavca, ferenci prosvetni delavci občine ran sindikat združuje tudi vse teh- aktiv LM in večerna mladinska po- poleg naših družbenih in notranjih Kočevje Konferenca je bila razde- nično osebje, zaposleno pri prosvet- litična šola itd. Tako gledati ce- potreb po ideološkem izpopolnje-liena na tri dele Najprej smo se nih in znanstvenih ustanovah. Po loto kot eno nalogo, je nujno, saj vanju nas veže odgovornost do pomenili o reorganizaciji sindikata končanih občnih zborih je sledil se pri nobenemu delu ni mogoče mednarodnih naprednih gibanj, ki nrnsvctnih in znanstvenih delavcev, razgovor o ideološkem in strokov- Ozko strokovno opredeliti, ker je pozorno spremljajo uspehe naše so-Temu so sledili ustanovni občni nem študiju prosvetnih delavcev, dober strokovnjak lahko le široko cialistične graditve. Socializem je zbori sindikalnih podružnic. Usta- Študijski dan bomo imeli vsak razgledan državljan. Znanje o za- splošno utrdil mnoge kvalitete, ki novliene so bile tri podružnice. V četrtek. Za območje Kočevja bodo konih prirode daje ta širok hori- bogate življenje in njegovo rast. podružnico osnovne šole Jožeta Še- predavanja skupna. Pripravili jih zont in osnov naprednega pogleda Temu stopnjevanju mora odgovar- ška so zajeti prosvetni delavci bomo preko Delavske univerze. Iz- na svet. Poklic vzgojitelja je druž- jati tudi naša rast. osnovne šole »Jože Šeško«, gimna- vršene bodo tudi konsultacije po beno poslanstvo, ker vzgajamo v Razgovor 0 študiju je odprl tudi zije in Stare cerkve, Poloma, Sta- sindikalnih podružnicah. Vršila jih imenu družbe m njenih interesov. yef nejasnih vprašanj o dosežkih rega loga, 2eljn, otroškega vrtca bo posebna komisija imenovana od To poslanstvo pa terja, da m od- g0iske reforme. Iznešena so bila Rudnik, Oneka in Koprivnika. V Sveta za prosveto Obč. LO. Za trgan od življenja in toka razvoja s|a]j^a 0 niVoju pouka v osnovni podružnici osnovne šole »Mirko prosvetne delavce enooddelemh m družbenih sprememb. Nas . tudij v^j jn zahtevnosti šole, o strokov-Bračič« so združeni službujoči na dvooddelčnih šol bo v zimskih po- nismo vzeli formalno. K njemu nem izpopolnjevanju in pouku v 5. naslovni šoli, v Vajeniškem domu, čitnicah organiziran seminar v di- pris opamo iz družbene m svoje razre^u> svobodnih aktivnostih vrtcu-mesto. Dijaškem internatu, jaškem internatu Fara-Vas. notranje potrebe. V šoli oprav- ugencev jn zaposlitvi otrok v pro- Livoldu, Mozlju. Vimolju, Pred- V okvir Ideološko političnega štu-1 jamo le najtesnejši del svoje na- stem času ild vsa stališča so gradu, Lazah in v Kočevski Reki. dija smo zajeli tudi strokovni štu- loge: izobražujemo vzgajamo, pre- vredna pozornosti, zato se bomo Podružnica Fara-Vas obsega Banja dij. Združili smo ves kompleks našamo in prispevamo k vzgoimm tudi Q njib pogovarjali na rednih loko Kostel Kuželj. Bosljivo loko vprašanj, ki obdajajo šolski sistem, vspodbudam. Za to delo črpamo ^udiiskih sestankih in mesečnih in Osilnico. ’ Izvoljena je bila tudi Povezava šole z domom, aktivno-manje iz kn jig in prakse. Program konferencab posebna komisija za prosvetna delo šole za starše, svobodna aktiv- ZKJ m gradivo VII. kongresa pa Ludvik Golob vprašanja ki bo delala pri Obč. nost otrok, skupnosti učencev, po- predstavljata bogato zakladnico Reki, kljub prednosti, da tu lahko sklep, naj bi medicinski admini- skih svinj je predvsem v tem, da dajejo lepe kremenatelje in šunke. Politično izobraževanje prosvetnih delavcev honorarjev so sklenili uredili finančno poslovanje, tako počakati, da bo Zvezni izvršni svet, da ne poznajo več tožb za plačila ki se v tem času ukvarja s tem, in prisilne izterjatve. Kolektivu, ki izdal uredbo, ki bo veljala za vso ga vodi mlado vodstvo, preizkušeno državo. v najtežjih dneh podjetja, je us- Ugotovili so tudi, da so honorarji pelo urediti vse kar odlikuje dobro zdravniških dežurnih služb v okra-organizirano podjetje; zato je prav, ju močno različni. O teh stvareh da v javnosti po tolikih kritikah bodo morale razpravljati še občine c„..^„r,vorimo 0 uspehih tega ko- in po navodilih, ki so jih prejele, lektiva. Mc stvar koordinirati z vsem okrajem. Gradbišče SGP »Zidar« na Reki- Sušaku St. 47 »NOVICE« 14. novembra 1959 Obvestila delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek 17. novembra ob 19.30 uri bo javno predavanje odgovornega urednika »Naših razgledov« Bogdana Capuderja o problemih razorožitve. Predavanje bo v dvorani množičnih organizacij. Opozarjamo vse, ki so se prijavili v šolo za starše, da bo v torek 17. novembra ob 19.30 uri v gimnaziji prvo predavanje iz cikla »Družina in družba«. Predavatelj pride iz Ljubljane. V torek 17. novembra se prične tudi začetni knjigovodski tečaj in sicer ob 15. uri v dvorani podjetja KGP Kočevje. Nadaljevalni knjigovodski tečaj* pa se prične naslednji dan, 18. novembra, ob isti uri in v istem prostoru. Vse osnovne organizacije obveščamo, da bo prvo predavanje v okviru študija ZKS 18. novembra ob 19. uri v Domu rudarjev za osnovne organizacije: Rudnik podjetje in teren. Šalka vas in Zeljne. Predava Ciril Ahlin. 20. novem- Pomembna vloga ..Partizana1* O TVD Partizan Kočevje smo v nih forumov. Tako je Partizan pri-zadnji številki našega lista v poro- pomogel k veljavi mesta Kočevje žisssg Mmm mmm mmm wBm Nove pobude pri rudniški »Svobodi zbore delavsko prosvetni društvi zaposleni, zato bodo v bodoče to rali derby z mestnim šahovskim »Svobode« na rudniku in v mestu vrzel poskušali zamašiti tako, da klubom in mladini, ki že igra šah, Kočevju Sprejeli so nove, pestre bodo nekoga poslali na režiserski nima pa večjega teoretičnega zna-programe, s katerimi bodo posku- tečaj. Ker imata rudniška »Svo- nja, skusali to teorijo čimbolj pm-šali uresničiti sodobne metode de- boda« in »Svoboda« v mestu po- bližati. lovanja delavsko-prosvetnih dru- dobne težave ravno v dramski sek- V okviru »Svobode« rudnik de-štev. S programom »Svobode« v ciji, bo potrebno tesno sodelovanje luje s precejšnjim uspehom tudi mestu smo že seznanjeni, dočim med njima. Težave imajo tudi v izobraževalna sekcija. Ta ima svo- bomo zapisali nekaj več o delu nov. Prav tako bo potrebna tudi društva. pomoč drugih organov, ki morajo »Partizan« Kočevje ima v svojih biti za take prireditve prav tako vrstah vključeno predvsem mladi- zainteresirani kot TVD Partizan, no. V svoji razvojni poti je dosegel Se nekaj je treba omeniti. Do-vidne uspehe. Z dosežki vrhunskih gaja se, da upada aktivnost po-tekmovalcev se je afirmiral tako v sameznikov v društva — dostikrat Sloveniji kot tudi v državnem me- zaradi iskanja drugih načinov za .mn 7p seznanieni dočim mpH niima Težave imajo tudi v izobraževalna seKcija. ra ima svo- Sloveniji kov iuui v uimhiuu uk- .------------------f „ ’ manj =»„ PWL rud- vseh ostalih sekcijah. V kino sek- Jo M™«, m Mtalnicp S,,,„,h ru»=l s-nek.terttekm„,alg„,- niške Svobode. ciji bo glavni problem nabava še obiskovalcev ima okoli 2-00, izpo- Na svojem občnem zboru so člani enega projektorja in v bližnji pri- sojene knjige v pretekli sezoni pa n-v-a-.. -d- — hodnosti tudi cinemaskopske apa- presegajo Število 3000. Stalno na- rature, ker bodo le tako lahko na- bavljajo nove knjige, čitalnico pa b avl j ali kvalitetne filme in tudi bodo obogatili s številnimi novimi tehnično se bo predvajanje izbolj- revijami. Podjetju rudnika pa gre 1. 1 _ 1 .. 1— X i V. »n lrnli.lrn M71 lmOlTOn lO S'Ravno zaradi nabave slabših vsa i»hvala za veliko razumevanje jev. Čeprav so v pogledu vzgoje zadnjega plenuma SZDL Pri tem salo. K . , _____• e,__(nxn,. .. li/To+r,- nnvih vnrJnilrnv lotr/c nnrpdili nrp- D3 ima zelo pomembno vlogo naj- rudniške »Svobode« sklenili, da ne bodo mnogo razpravljali o napakah v preteklosti, temveč skušali s čim aktivnejšim delovanjem v SSSSt ,L”rS°Sv™. »*»**«■■ m,«. precej zaprek, ki jih bodo lahko žel tistih uspehov, kot bi jih lahko, rialne možnosti so bile in bodo da-premagali s požrtvovalnim delom V bodoče bodo skušali nabavljati ne tudi v prihodnje, zato bo na-ob pomoči in razumevanju uprave več vzgojnih filmov, za mladino pa loga sindikata, ZK m »Svobode«, rudnika in občinskega ljudskega bodo ob nedeljah matineje. V ta da se bodo ta sredstva ob še na-odbora. Poskušali bodo uresničiti namen imajo pripravljenih ze nekaj daljnjem razumevanju ObLO ter ___i: ___m__, _ i_______ Mimmr 7o cfrvzihn nn nihala hn no- organov Dodietia. res koristno 1L1U, daj dU neivaiCi l iciunuvaiM Iia- ~----v------------------ » stopali celo v drugih državah. V smatra, da delo v društvu, pred-pogledu vrhunskih tekmovalcev se vsem organizacijsko, ne prinaša društvo nahaja trenutno v krizi, nobenih materialnih koristi, kar pa je prehodnega značaja. Za razvoj telesne kulture v me- V društvu še vedno ostaja od- stu in na podeželju se moramo vsi prto vprašanje vodnikov in trener- zavzeti. To je bila tudi ugotovitev ril Ahlin 20 novem- odbora. Poskušali bodo uresničiti namen imajo pripravijemn ze nenaj uaijujem - uri na v osnovTIdli zamisli mariborskega kongresa, filmov. Za godbo na pihala bo po- organov podjetja, res koristno upo- ^ u" pa v osno:=-1.!ri„ I glavnega odbora sindikatov LRS in trebno nabaviti več novih instru- rabila. čevju imamo veliko ijum, JCV. čiv SO v pugiuuu V4.gVJJC r-------- -------- novih vodnikov letos naredili pre- pa ima zelo pomembno vlogo naj-cejšen korak naprej, zahteva veliko močnejše društvo za telesno vzgojo povečanje članstva novih kadrov. — Partizan Kočevje. Problem kadrov je še bolj proble- ____________________________________ matičen pri posameznih športnih panogah, predvsem v kvaliteti in bra ob 19. -------— ., , v Livoldu za osnovne organizacije Dolga vas, Livold Mozelj. Predava Stane Poljanšek. KLUB DOMA RUDARJEV V soboto 14. novembra gledanje mladinske televizijske oddaje, ob 20. uri televizija za odrasle. V ponedeljek 16. novembra: ob 16. uri čitanje v knjižnici; ob 18. uri debatni večer, razgovor o družbenem planu; ob 20. uri televizija. V torek 17. novembra: ob 16. uri predavanje diafilmov ozvočenih na magnetofonski trak (Povodni mož in žalostna povest o muli); ob 18. uri čitanje v knjižnici, V sredo 18. novembra: ob 16. uri filmska predstava — celovečeren film; ob 18. uri mladinska televizijska oddaja. V četrtek 19. novembra: ob 17. uri predavanje spremljano dia-filmom. Tematika: proizvodnja nafte; ob 19. uri razgovor dramske družine. V petek 20. novembra: ob 16. uri glasbeni večer (magnetofon, gramofon in radio). V soboto 21. novembra: ob 18. uri mladinska televizijska oddaja; ob 20. uri televizija za odrasle. DU RIBNICA DU v Ribnici obvešča, da se bo začel seminar za člane delavskih svetov in upravnih odborov podjetij. Začetek seminarja bo 16. novembra in bo trajal do 27. novembra. Predavanja bodo v osnovni šoli v Ribnici. 1, seminar za člane DS in UO Lesnoindustrijskega podjetja Ribnica: 16. novembra: od 14. do 19. ure bo predavanje »Funkcija, vsebina in sistem dela delavskega sveta; 18. novembra: od 14. do 17. ure »Delavna razmerja v pogojih samoupravljanja; od 17. do 19. ure pa »Oblikovanje medsebojnih odnosov.« 20. novembra: od 14. do 19. ure predavanje »Obrazložitev osnovnih finančnih in gospodarskih pokazateljev v podjetjih.« Istočasno se prične tudi seminar za ostala večja podjetja v Ribnici. STANOVANJSKA REFORMA V Ko- n. in 12. oktobra so imele vse -.j- -v—, ki bi s osnovne organizacije Zveze komu- Ssilfl Isstsl #?=?§§ i§|fgps bmTosS*1"«1™; frlS? vmt' JEftjStafE ,epub"lkT«,™™Vcsato«lmed- £ "TS te » Ll'tTeeS «= *. mesta, v -h ** .... .... niško mladino ne bi bilo dovolj od- Turizem in gostinstvo v ljubljanskem okraju 11 lV.kH,V.U ill UV-» - posebej. Klub niso ustanovili zaradi mode, temveč zato, ker vidijo, da je to res sodobno in zdravo. Organizirali bodo predvajanja o filmski, likovni in literarni umetnosti. "Člane kluba bodo seznanili tudi s programom in namenom ^ uv,i m ______________ kluba, dalje z družbenim planom v okraja.1 OdbornikiVo iz po- Pri vsem tem ne smemo pozabiti premalo skrbijo za dvig turizma, podjetju, z zanimivostmi, z znano- izvedeli " da bo letošnji plan važnega dejstva, da mora biti po- čeprav imajo za to najlepše na- stjo in tehniko itd. Prirejali bodo gostinstvu ‘ in turizmu presežen večanje prometa vedno strogo v ravne pogoje. klubske filmske predstave ozkome- približno 4 % Poleg tega se je skladu z zmogljivostjo podjetij. Na koncu so odborniki govorili tražnih filmov, o katerih naj bi se f rialni obseg' gostinstva moč- Mislili naj bi tudi na nove obrate tudi o investicijskem planu za leto zatem razvila debata. V svoj pro- ečal odpravili pa so tudi in obnovo starih. Povečanje delov- 1960. Investirali bodo po okraj- gram so vstavili tudi razgovor z nadurno d4lo, zaradi česar se je ne storilnosti pa naj bi v bodoče nem in občinskem planu, izdane zdravnikom in predsednikom ob- vegai0 iudi’ število uslužbencev, skušali doseči z nagrajevanjem po investicije pa naj bi se skladale z čine tov. Riglerjem o vlogi komune. ~ ixale so se tudi pavšalne obvez- učinku in ne z zvišanjem števila najvažnejšimi potrebami. Nova dejavnost v klubu pa naj bi podjetij (za 22 %), osebni bila ta, da bi posvetili vso pozor- za 21 %. Ce sedaj na nost izoblikovanju ljudi. Žalostno p3la . vPeh teh argumentov pri-je namreč to da je na rudniku p erjamQ dohodke podjetij v pre-okrog 200 mladincev, ki niso vklju- letu in letoS| vidimo, da so čeni v nobeno organizacijo ali dru- zvišali za 10 %. Največ je na štvo. Tem ljudem bo treba posve- višino osebnih prejemkov usluž-titi največ pozornosti, zlasti v sme- , vplivalo nagrajevanje po ri splošnega izobraževanja. Soloh u»inku bo predstavljala mladina v bodo- ' „„„„m t,ld; n raz_ čem delovanju »Svobode« najbolj Na seji 8 turizma v pri- KOLEDAR Kočevja, Rudnik 21, stara 27 let aktualen problem. Za mladino bodo voju gosunst . A,[ „„ m novembra — Borislav (zakonsko zvezo sta sklenila v občnih zborih osnovnih organizacij Socialistične zveze, ki se bodo začeli že prihodnji teden. VREME SS-sSS a=£Sš£= EHSSS35 £SEH.1E£ mi in ohladitvijo. Kasneje pretežno suho z mrazom ponoči. OBVESTILO Svet za varstvo družine pri Obč. LO Kočevje, da v rejo ali posvojitev eno leto staro deklico. Vsa pojasnila dobite pri referentu za socialno varstvo občine Kočevje. aktualen problem. Za mladino bodo ^°ju Kostmswa m tunzm« v Sobota, 14K novembra — Borislav (zakonsko zvezo organizirali v okviru »Svobode« tu- hodnjOTi letu Predvidevajo^ case sob , novembra _ Polde Ljubijani). di plesne vaje in zabavne večere, kjer se bodo mladi ljudje iz svojega kolektiva seznanjali med seboj. V dramski sekciji so imeli pri rudniški »Svobodi« tudi precej težav. Glavni problem je bil, in bo bo promet povečal za približno Nedelja, 15. novembra — Polde 7 %• za toliko naj bi se povečali Ponedeljek, 16. novembra- Jerica tudi dohodki in pavšali. Povišale Torek, 17. novembra - Ljuba se bodo tudi plače (do 7 %), število Sreda 18 novembra - Milko zaposlenih v gostinstvu pa za ne- Četrtek, 19. novembra — Liza kaj čez 2 %. Podjetja se s tem okrajnim planom sicer ne strinja- vembra italijanski film »Verdi«. BROD NA KOLPI: 14. in 15. novembra ameriški barvni film »Do pekla in nazaj«, 21. in 22. novembra film »Bubnjevi preko reke«. PRVE NALOGE Delavske univerze v Ribnici Petek, 20. novembra — Srečko GIBANJE PREBIVALSTVA DOLENJA VAS DEŽURNE TRGOVINE Dežurno trgovino imajo: v soboto, A _____L«« /vJ O J/V 1 O nvn m ulica Jožeta Seška. PRODAM Ugodno prodam kobilo, sposobno za vsako vožnjo. Berta Pleničar, Cmi potok 8. UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA NA DEBELO IN DROBNO »TRGOPROMET« KOČEVJE razpisuje delovno mesto POSLOVODJE trgovine »Knjigama in papirnica« Kočevje delovno mesto KALKULANTA Pogoji: 1. Visokokvalificiran delavec v trgovini. — 2. Kvalificiran delavec v trgovini s 5-letno prakso v stroki Nastop službe s 1. januarjem 1960, kalkulant takoj Kandidati naj pošljejo vloge na upravo podjetja do 15. dec. 1959 PRODAMO DELAVSKI SVET PODJETJA »KLJUČAVNIČARSTVO« KOČEVJE, razpisuje razprodajo ali prenos naslednjih osnovnih sredstev: 1 OSEBNI AVTOMOBIL znamke Lancia-Aprillia v nerabnem stanju 1 OSEBNI AVTOMOBIL znamke Opel-Olympia v rabnem stanju 1 ROČNI VOZIČEK nosilnosti 500 kg Za informacije se obrnite na oddelek komerciale, tel. št. S88. Prijave interesentov sprejemamo do zaključno 15 dni od dneva objave KINO JADRAN, Kočevje: od 13. do 15. novembra ameriški barvni cine-mascopski film »Slab dan v Block Rocku«, 15. novembra matineja jugoslovanskega filma »Ni bilo zastonj«, od 17. do 19. novembra cinemascopski film »Človek, ki ga ni bilo«, od 20. do 22. novembra ameriški barvni cinemascopski film »Potemneli angeli«, 22. novembra matineja jugoslovanskega filma »Tuja zemlja«. RIBNICA: 14. in 15. novembra poljski film »Resnični konec vojne«, 21. in 22. novembra ameriški barvni film »Prijateljsko prepričevanje«. SODRAŽICA: 14. in 15. novembra vzhodnonemški film »Lizi«, 21. in 22. novembra jugoslovanski film »Krvava srajca«. LOŠKI POTOK: 15. novembra ameriški barvni film »Sedem nevest za sedem bratov«, 22. novembra ameriški film »Beg iz Guajane«. VELIKE LAŠČE: 14. in 15. novembra ameriški barvni film »V Čestitki Dragemu in skrbnemu možu, oziroma očku, Ladotu Turku, želita za njegovo 33-letnico vse najboljše, predvsem pa zdravja! Zena Ančka in mala Tatjanca Ljubljani). Rodile so: Antolin Marija, delavka iz Cvišlarjev 2 — deklico Majdo, v Ljubljani so rodile Horvat Martina iz Gornjih Ložin — dečka Franca, Mejaš Vera, iz Kočevja Roška c. 39 — deklico Maj- ““"J"1 * do Grabrijan Ana iz Livolda 60 — 14. novembra od 8. do 12. ure in dečka Srečka, Orlovič Janja, de- od 14. do 17. ure, trgovina »Hrana«. DOLENJA VAS lavka iz Kočevja — deklico Du- Kolodvorska ulica. V soboto, 21. V ljubljanski norodnišnici so ro- šanko in Pirnat Julka, nameščenka novembra ob istem času, ima de-dile: Dejak Nevenka, gospodinja iz iz Kočevja Reška c. 3 — dečka žurno službo trgovina »Oskrba«, Dolenje vasi 25 — deklico Neven- Mirana. ko, Henigrpan Ivanka, trg. pošlo- Umrla sta: Safer Ana roj. La-Delavska univerza v Ribnici bo udeležba na tečajih dobra. V drugi vodkinja iz Rakitnice 45 — dečka vrič, družinska upokojenka lz: Ko-7Ačeln te dni z uresničevanjem polovici novembra se bo predvido- Romana, Slanovič Frančiška, go- čevja, Rožna ulica 17. stara 86 let nrvih nalog ki si jih je zadala ob ma začel tudi tečaj za člane za- spodinja iz Dolenje vasi 135 — to Jurca Vilko, delavec iz Črnega ustanovitvi.’16. novembra bodo za- družnih svetov in mlade zadruž- dečka Filipa in Debeljak Rozalija, potoka 12, star 31 let. čeli s tečaji na občutljivem pod- nike. Tečajniki bodo seznanjeni s gospodinja iz Rakitnice 18 — deč- — . ~ ročiu- izobraževanju članov delav- splošnimi nalogami v kmetijstvu, ka Antona. =kih svetov in upravnih odborov kooperaciji, sodobnem obdelovanju večiih ribniških podjetij in mlajših zemlje, vzreji živine itd. KOSTEL delavcev. Prepričani smo, da bo v decembru se bo začela šola za ^ciinla^^Ban^a Se starše, ki bo obsegala ciklus pre- Cort. Sospodmja iz Banja loke JO, davanj za odrasle o načinu, pro- let' blematiki in vzgoji otrok, ter dru- DOBREPOLJE go. Priprave za šolo so v teku. Ze po dosedanjih prijavah je razvid- v Ljubljani sta se poročila Zorc no, da se ljudje zanimajo za to Janez, veterinarski tehnik iz Vi šolo, iki jim bo s predavanji nudila ma 36/c, star 29 let in Slabe Ma-marsikaj novega in zanimivega, kar tilda, učiteljica iz Vidma 35, stara bodo lahko doma koristno upora- 24 let. .... bi]i Rodila je Hren Marija, gospo- Delavska univerza zbira prijave dinja iz Kompolj 57 deklico tudi za obisk šole za odrasle, ki Marjetko, bo nudila dopolnilno osemletno iz- obrazbo. Predvidena sta dva od- VELIKE LAŠČE delka za 5. in 6. razred ter 7. in 8. Rodile so: Rupar Ljudmila, go- razred. šola se bo predvidoma spodinja iz Vrha pri Robu — de- kmalu začela. Vsem. ki nimajo klico Silvo. V novomeški porod-osnovnošolske izobrazbe, ki jo daje nišnici je rodila Vidljinovič Olga, osnovna šola priporočamo, da se gospodinja iz Gradišča 11 dečka vpišejo v to šolo. Ervina, v ljubljanski porodnišnici Delavska univerza v Ribnici pa pa r°d_ile: Polzelnik Manja,TRO-se aktivno udejstvuje tudi na dru- ^p *^J.a ‘z1Vlaj*te 9 JltLvUnia iz gih področjih izobraževanja. V svo- n^tlAjeklico JNe- jem okviru namerava odpreti v v k!h Poljan 20 ■ Ribnici čitalnico. Zaenkrat imajo ye"ko m Marolt Ana, gospodinja še težave, ker nimajo ustreznega ^ R°r°vca pri Karlovic prostora, menijo pa, da se bo to Anico, kmalu Uredilo. Čitalnica bo brez u™rl dvoma imela zelo velik pomen pri splošnem izobraževanju. leU- Odpreti nameravajo tudi klub. Začasni prostori za klubsko življenje bodo zaenkrat v prostorih Delavske univerze. V klubu naj bi se razvijalo družabno življenje združeno z izobraževanjem. V občini je več knjižnic, ki ne služijo prav svojemu namenu. Za- noain sta: oanuij iuuma, eu- vm.^i Tzdaia to namerava Delavska univerza spodinja iz Podklanca 13 mrtvo- KOČEVSKA REKA. 14. m 15. no- ^ vse knjižnice združiti v eno — v rojeno deklico in Košir Slavka iz nmpriški film »Vzhodno- ‘ “ Sodražice 22, je v Kopru rodila deklico Miriam. Uslužbenci ObLO Sodražica čestitajo novoporočencema Jožetu Trohi in Mari Zabukovec iz Za-mosteca in jima želijo na novi živ-ljenski poti obilo sreče in zadovoljstva. VABILO Turisti čno-olepševalno društvo »Grmada« v Ortneku vabi vse člane in prijatelje turizma na VESELO MARTINOVANJE ki bo v nedeljo 15. novembra v vseh prostorih turističnega doma v Ortneku. Začetek ob drugi uri popoldne. V veseli družbi, ob dobri kapljici in slastni martinovi goski ter ob poskočni polki, bomo sklepali nova prijateljstva in znanstva ter se navduševali za nove turistične je Zadnik Ivan, sin kme-iz Malih Lašč, star dve SODRAŽICA V Ljubljani sta se poročila Troha Jože, šofer iz Zamosteca 63, star 26 let in Zabukovec Mara, uslužbenka iz Zamosteca 63, stara 24 let. Rodili sta: Bartolj Tončka, go- srcu mladih«. 21. in 22. novem- podvige_ bra sovjetski film »Križarka Dobiček je namenjen za dogra-Varjak«. ditev turistične koče na Grmadi DOBREPOLJE: 14. in 15. novem- nad velikimi Poljanami, ki bo ve-bra francosko-jugoslovanski bar- Hka pridobitev turizma v Ribniški vni cinemascopski film »Mihaj- dolinl Zato pridite v eimVečjem lov Strogov«, 18. novembra ju- gtevilu in pripeljite s seboj tudi goslovanski film »Samo ljudje«, zn nc in nrijatelje in nas podprite. 21. in 22. novembra francoski K Vahl film »Oče, mama, moja žena in jaz«. PONIKVE: 19. novembra jugoslovanski film »Samo ljudje«. Odbor KMETIJSKA ZADRUGA DOLENJA VAS pri RIBNICI razpisuje mesto TRGOVSKEGA POSLOVODJE za prodajo reprodukcij, materiala in vodenje odkupov Zažeijeno je, da ima kandidat 2-letno prakso v trgovski stroki. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku Kmetijske zadruge. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na upravo Kmetijske zadruge Dolenja vas pri Ribnici centralno knjižnico v Ribnici. Potem pa bodo organizirali potujoče knjižnice, da bodo tako prišli do knjig vsi bralci, tudi v najbolj oddaljenih vaseh. Ze iz teh skopih podatkov lahko KOČEVJE in tiska ČZP »Kočevski vembra*ameriški film »Vzhodno- tisk« v Kočevju.^Urejuje .uredniški zahodna stran«, 18. novembra ki- °d^.or , . Odgovorni ured. Matij tajski film »Haiwa«, 21. in 22. Cetinski. Uredništvo in uprava novembra francoski barvni film Y ,K^eTonL^bl]^ka »Svet tišine«. telefon 3-89' Naročnina je 400 din, Poročili so se: uslužbenec iz Slovenske vasi 22, Pogorelec Pavle, PREDGRAD: 14. in 15. novembra Ji P!f ugotovimo, da je ribniška delavska star 29 let in Poklač Slavka, trg. univerza dobro zastavila svoje de- pomočnica iz Kočevja, stara 23 let, lo Pri njenem delu naj bi jo pod- Okorn Alojzij, nameščenec iz Ko-prli vsi delovni ljudje. čevja, Rožna ul. 31, star 26 let in -m Oberstar Marija, nameščenka iz MkTbarvnfmm mobri Vojak naprej. Za inoKmatveJe« 800»dto Svejk«, 21. in 22. novembra ju- oz- 2>5 ameriškega dolarja. Te goslovanski film »Svojega telesa račun «00-713 gospodar«. -------- OSILNICA: 15. novembra japonski 1-265 film »Ljudje torpeda«, 22. no- pri KB, podružnica za Kočevje. Stran 4 »NOVICE« 14. novembra 1959 St. 47 Jti flOVIC 5 POSREDUJEJO Leta 1953 sem od države kupil hišo, seveda v glavnem zato, da v njej ‘dobim stanovanje. Stranka, ki je v hiši, se noče izseliti, čeprav ima svojo hišo v drugem kraju. Na sodišču so mi rekli, da moram stranki preskrbeti enako vredno stanovanje. Če bi bilo to mogoče, bi si ga sebi preskrbel. Sem borec in invalid iz NOB. Josip Janež, Čmomošnjice Brez dvoma je prav, da je vsak v svojem stanovanju. Imate možnost, da prek sodišča zahtevate, da stranka izprazni stanovanje. Na cesto pa ni mogoče nikogar postaviti. Z novimi najemninami pa boste zadevo hitreje rešili. _*___ Te dni sem se peljal z vlakom proti Gorenjski in sem prisluhnil živahnemu razgovoru skupini planincev. Eden je ponujal stavo, da za 100 tisoč din v 20 dneh obide meje Slovenije. Jaz sem izstopil iz vlaka, tako da nevem, če je do stave prišlo. Sklenil sem pa Vas vprašati, če je to sploh mogoče? Fr. KI. Dobrepolje Dolžina slovenskih meja je 1137 km. Teoretično bi šlo. Vsak dan bi moral pešačiti 11 ur po 5 km na uro in bi stavo dobil. Toda meje ne tečejo po ravni cesti ali polju, temveč velik del po strmih planinah. Tudi mi bi prispevali polovico k nagradi tistemu, ki bi v 20-tih dneh obšel meje Ljudske republike Slovenije. _*___ Prijatelj trdi, da se saharin imenuje po otoku Sahalin, ki je med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Iz česa delajo saharin in če ima kaj hranilne vrednosti? F. S. Kostel Sahalin in saharin sta samo podobni besedi. Saharin delajo iz benzoeve kisline ali iz toluola. Nima nikake hranilne vrednosti, je pa do 500-krat slajši od sladkorja. _*___ Veliko kritik se sliši čez kočevski vlak. Vsak zatrjuje, da vozi tri ure in več, dočim pride avtobus eno uro hitreje in še cenejši je. Prosim vas, koliko vlak dejansko vozi, zakaj je avtobus cenejši in kdaj bo naš vlak teh 60 kilometrov vsaj v dveh urah prevozil? Potnik Če ni večjih zamud vlak nikoli ne vozi tri ure. Jutranji in večerni vlak potrebuje 2 uri in 50 minut, vsi ostali pa vozijo manj. Vlak, ki odpelje iz Kočevja ob 3,25 uri. vozi samo 2 uri in 19 minut. Hitrost vlaka zavisi od števila potnikov, ki vstopajo ali izstopajo na posameznih postajah in seveda od urejenosti proge. Avtobus je hitrejši in cenejši poleg drugih razlogov tudi zato, ker ima za 7 km krajšo pot kakor železnica. Uspešno urejujejo progo in ne bo dolgo, ko Vas bo vlak v dveh urah pripeljal v Ljubljano. Hitreje najbrž ne bo šlo zaradi številnih postaj. Na 71 km proge je 18 postaj. — * — Na loteriji sem zadel čedno vsoto in ne nameravam ženi ničesar povedati, vendar se bojim, da bo zvedela. Kaj naj storim? Srečen-nesrečen V Vašem primeru Vam odgovor samo prodam! K Pri teh letih še kolesari izročiti, do da- Šestinosemdeset križev za seboj, grožnjam ni hotel kolesa pa še kolesari! Nak, ta je pa malo Tako je ohranil kolo vse prehuda, bo verjetno marsikdo de- našnjih dni. jal. In vendar je res. Matija Ben- Benčinovemu očetu želimo, da bi čina, rojenice so ga prinesle na bil še dolgo čil in zdrav ter da bi svet 23. I. 1874 leta v Travniku, v še dolgo kolesaril. Da je še tako Loškem potoku je kljub visokim čvrst se mora brez dvoma zahva-letom še ves čil in zdrav. V dol- liti tudi svojemu jeklenemu ko-gem življenju je bil le redkokdaj njičku. Za to še enkrat: še na bolan. Po poklicu je krojač. Tudi mnoga leta in mnogo prijetnih dni sedaj še rad prime za šivanko. Na v krogu svojih domačih, domu opravlja razna dela. Tudi kosa mu je šla dobro od rok. Naj povemo, da je tudi gozdaril po hrvaških gozdovih. V POLOMU ELEKTRIKA Pred kakimi dvemi meseci so začeli delavci z urejevanjem trase za elektriko na odseku Polom — Seč in naprej proti Suhi krajini. Takrat so tudi začeli z izkopom jam za drogove. V istem času so pripeljali kamioni drogove za elektriko. V dveh dneh so bili ob cesti drogovi za vso traso. Po dosedanjih izglgdih bodo drogovi kmalu postavljeni. Prebivalci Poloma žive v upanju, da jim bo drugo leto za 1. maj že svetila elektrika, katero vsi težko pričakujejo. ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO govca. Po končani osnovni šoli se JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO je najprej še šolal v Kočevju, po-IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA LOJZE LUSIN Rodil se je 8. 11. 1923 v Braslovčah. Po mali maturi se je vpisal na strojni oddelek Srednje tehniške šole v Ljubljani. Ker je bil v družini napredno vzgojen, ga je , ». . ... , . našla okupacija pripravljenega. Ze frazice je bil na osvobojenem ozem-v letu 1941-1942 je začel z ile- ustanovljen prvi krajevni osvo- tem pa na univerzi v Ljubljani, kjer je zaključil pravni študij. Pred vojno je bil sodnik v Mariboru. Po zasedbi Maribora se je umaknil pred Nemci v Sodražico. Tu je takoj po ustanovitvi OF začel z delom. Bil je dober organizator pri vključevanju naprednih ljudi v osvobodilno gibanje. Ko so se morali Italijani zaradi pritiska partizanskih enot umakniti iz So- Spel nesreča pri rezanju drv Matija Benčina s kolesom Krajevni odbori kupujejo razne stroje in naprave, ki služijo potrebam vseh vaščanov. Tako je tudi krajevni odbor v Mozlju kupil krožno žago z motorjem za rezanje drv (cerkular). To je ljudem zelo olajšalo pripravo drv in stroj so uporabljali od hiše do hiše. V četrtek 5. oktobra R. M. iz Mozlja št. 7 ni šel na delo v gozd kot vsak dan, ker je imel službeni opravek v zvezi z vojaško obveznostjo. Ko je to odpravil, je sklenil, da si bo zrezal drva. Nismo videli, toda ljudje pravijo, da je bil malo pod vplivom alkohola in so mu odsvetovali rezanje drv. Seveda pametnih nasvetov ni poslušal in kmalu je bila nesreča. Krožna žaga mu je obrezala roko in R. M. delavec in družinski oče je bil ob tri prste. Vprašamo se, kako je mogoče, da spričo tolikih nesreč, ki so že bile na krožnih žagah še vedno dovoljujejo vsakomur, da reže drva in celo takrat, ko na njega deluje alkohol. Ko je krajevni odbor kupil stroj, ali je žago zaščitil kot to predvidevajo predpisi, ali je določil ljudi, ki smejo delati na njem? Ali je delovna inšpekcija kdaj pregledala stroj? To so vprašanja na katere najbrž ne bo odgovora. Ko je nesreča že tu, takrat pa bodo šele uredili vse tisto, kar so dolžni storiti. Naj bo primer v Mozlju zadnje svarilo vsem onim, še posebno krajevnim odborom, ki imajo stroje, katere uporabljajo nevešče osebe, da se nesreče hitro zgode in da je kot pravijo »po toči je prepozno zvoniti«. galnim delom v Ljubljani. Kmalu je odšel v partizane. Bil je v Štajerskem bataljonu. Bojeval se je večinoma na Gorenjskem in Notranjskem, pa tudi v okolici Ljubljane. Premeščen je bil v Sercer-jevo brigado in je z njo odšel v Belo krajino. V drugi polovici novembra 1942 je padel v spopadu s dražiti. Po končani osnovni šoli v bodilni svet, predsednik pa je bil Vinko Levstek. Ko so prišli Italijani ponovno v Sodražico, so ga po-zaslugi domačih izdajalcev aretirali in potem v Ribnici ustrelili. PAVLA LEVSTEK Rojena je bila 26. 6. 1919 v So- fia Brezovi rebri pri sovražnikom Semiču. VINKO LEVSTEK Doma je bil iz Sodražice, rojen pa je bil 19. 7. 1910 v družini tr- Tragedija v Črnem potoku Benčinov oče je bil prvi lastnik in vozač dvokolesa v Loškem potoku. Bil je trikrat v Ameriki, od tam si je tudi pripeljal kolo. Vse življenje je rad kolesaril, tako tudi še sedaj, čeprav je že v visokih letih. Še dandanes se rad s svojim biciklom popelje v Ribnico, ki je oddaljena od Travnika 21 km. Tudi v Cabar se včasih popelje in ga ni hudih klancev proti Gabru nič strah. Pot do Gabra je dolga 18 km. Mož se pri svojih letih še kar dobro počuti, čeprav je vse svoje življenje trdo delal, da je preživel svojo družino. V zakonu se je rodilo osem otrok — pet fantov in tri dekleta. Danes so živi še trije otroci Svojo družino je Benčinov oče vzgajal v naprednem duhu. Dva Mestnem vodovodu Kočevje, se je njegova sinova sta sodelovala v 8. novembra popolnoma opil. Opil NOV. Sodelovala sta od vsega za- se je v neki kočevski gostilni. Ko čctka — že pri prvi akciji proti je šel iz gostilne na cesto, ga noge okupatorju v maju 1941. Italijani niso mogle držati. Zato je obležal so ju skupno z ostalimi tovariši are- na cesti in se valjal po tleh. Na tirali in odpeljali v zapore. Kasne- pomoč je moral priti rešilni avto-je, ko sta prišla iz zaporov, sta oba mobil, ki ga je odpeljal v ambu- Pred kratkim se je dogodil v Črnem potoku pri Kočevju tragičen dogodek, ki je globoko odjeknil med ljudmi. Samomori take vrste, kakršen je bil v omenjeni vasi, so zelo redki. Vilko Jurca je bil rojen 1028 leta v Gabrovki pri Litiji. Družina se je pred leti preselila v Črni potok, kjer je živel tudi Vilko. Bil je poročen, brez otrok. Po poklicu je bil delavec. Nazadnje je bil v službi pri Poslovni zvezi Kočevje. Jurca je bil take narave, da ni mogel dolgo strpeti pri enem podjetju in jih je zato pogosto menjal. V mesecu juniju je brez vsakih razlogov zapustil službeno mesto v »Teksti-lani«. Potem je bil nekaj časa brez zaposlitve. Za nekaj časa se je priložnostno zaposlil v času košnje na Kmetijski upravi Livold. V začetku septembra se je zaposlil pri Poslovni zvezi. Zaposlen je bil do 30. septembra, potem pa je spet po stari navadi brez raz- loga napustil službo in ni šel več na delo. Dan pred samomorom, to je bilo 4. novembra, je dejal ženi, da bo šel v Kočevje, dejansko pa je šel v gostilno v Rajndolu. Tam se je nahajal od 9. do 13. ure. Okrog 14. ure je prišel domov. Nekaj časa se je nahajal pri svojih starših, ki domačem kraju je obiskovala meščansko šolo v Kočevju, od tam pa jo je vodila študijska pot v Beograd, kjer se je usposobila za medicinsko sestro. Po kapitulaciji Jugoslavije se je vrnila domov. Vzgojena v naprednem duhu je kmalu začela sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem, v maju 1942 pa je odšla v partizane. Nahajala se je v Krimskem odredu, kjer je opravljala sanitetsko službo. Padla je v italijanski ofenzivi leta 1942 na Vošnjevcu. Bila je hrabra borka. FRANC MIHELIČ Rodil se je 28. 12. 1908 v Za-mostecu. V Sodražici se je izučil živijo v Črnem potoku, potem pa žičnega tkalstva. Vzgojen je bil v je bil vtee]o°razpotožen1 T6g3 dnG naprednem duhu, udejstvoval se je Okrog 19.30 je odšel z ženo k vezal z ostalimi naprednimi Sodra-svoji materi. Kmalu potem je šel Žani v gibanju proti okupatorju. V Jurca na vas. Tu se je srečal z maju 1942 je šel z ostalimi tovariši J. K., doma iz Črnega potoka. Po- med partizane v Krimski odred. V kazal mu je dva kosa dinamita, v italijanski ofenzivi 1942 je bil ujet. TO IN ONO DO ONEMOGLOSTI... 22-•letni delavec G. Š., doma iz Prekmurja, sedaj stanuje v Mestnem logu v Kočevju, zaposlen pri alkoholom do onemoglosti. Takih primerov je bilo že več, ko so dajali gostilničarji alkoholne pijače hudo opitim ljudem. Potem pa imajo s takimi ljudmi delo zdravstveno osebje in organi Ljudske milice. Naj bi bil to zadnji opomin, da gostinsko osebje v bodoče ne bo več dajalo alkoholnih pijač ljudem, ki imajo alkohola že do vratu. Starejši je padel boju s sovražni- šla v partizane, junaške smrti v kom. V času, ko so bili v Loškem potoku belogardisti, so pobrali vsa kolesa. Prišli so tudi k Benčinovemu očetu in mu veleli, naj takoj izroči koto. Oče se je uprl in kljub lanto. Tam so mu izpraznili želodec, potem pa so ga odpeljali na njegovo stanovanje. S pijanim fantom so imeli nepotrebno delo tako približno en kilometer dr. Prevc, vodnik LM Podkoritnik, čevsko Reko pripetila šofer reševalne postaje Škulj in dežurna sestra v ambulanti. To ni bil prvi primer opitja z PROMETNA NEZGODA V nedeljo 8. novembra ob 9. uri dopoldne se je na ostrem ovinku — >-•’ ■ pred Ko- prometna nezgoda. Na omejenem kraju se je prevrnil osebni avtomobil, katerega je vozil J. M. iz Kočevja. V avto- katerem sta bila že vdelana detonatorja z vžigalno vrvico. Ko sta govorila o tem eksplozivu, je Jurca dejal, da bo vrgel kos dinamita. To je tudi storil in dinamit je eksplodiral. Klun mu je potem še prigovarjal, naj vrže tudi drugi kos dinamita, da ne bi mogoče prišlo do kake nesreče, če bi to stvar hranil doma. Jurca pa je odgovoril, da bo to storil po polnoči za svoje namene. Potem je šel v gostilno »Pri Malnarju«, spil dva deti vina in pri plačilu s petstotakom zahteval naj mu gostilničarka izplača v kovancih (drobižu). Potem je šel spet nazaj k materi, kjer je bila tudi še njegova žena, in tam ostal do 23. ure. Potem sta šla z ženo k počitku. Približno okrog pol treh zjutraj je Jurca vstal,- Pri tem se je zbudila tudi njegova žena. Najprej je začel prelistavati nekakšne albume s slikami, potem pa je začel malicati. Med tem je žena spet zaspala. Takoj po tem je Jurca odšel ven do sosednjega senika. Tam si je dal eksploziv v usta ali okoli vratu ... Razstrelilo mu je glavo na drobne koščke. Nekateri vaščani so slišali detonacijo, a so se bali iti pogledati, kaj se je pripetilo. Interniran je bil najprej na Rabu, kasneje pa v Renicci. Po kapitulaciji I-talije se je takoj priključil italijanskim partizanom. V nemški ofenzivi leta 1944 je padel v boju s sovražnikom v okolici Reniccija. Tam je tudi pokopan. VLADO MIKOLIČ Doma je bil iz Sodražice, kjer se je rodil 13. 5. 1910. Po osnovni šoli in nekaj razredih gimnazije se je posvetil trgovskemu poklicu. Pred vojno je sodeloval pri vseh naprednih organizacijah v Sodražici. Z OF je začel zgodaj sodelovati. Meseca avgusta 1942 so ga Italijani skupno z ostalimi Sodražani internirali v Italijo. Po razsulu Italije se je vrnil domov z Rabsko brigado. Po krajšem odmoru je spet odšel v partizane — v Tomšičevo brigado. Z brigado je prešel številne boje na Hrvatskem in Štajerskem. V bojih s številčno močnejšim sovražnikom je padel junaške smrti na Graški gori 21. februarja 1944. ZDRAVKO OBERSTAR Kot sin strugarja se je rodil 14. 2. 1920 v Sodražici. Po končani SPOMINSKI DNEVI 17. XI. 1941 začne z oddajo v Ljubljani radio OF, imenovan »Kričač« 21. XI. 1944 je izdalo predsedstvo AVNOJ odlok o amnestiji in odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last V novembru 1944 so se združili rajon Ribnica, Sodražica in Loški potok v okraj Ribnica mobito je bil tudi njegov tri m pol Zena samomorilca Jurca je zvedela osnovni šoli je delal doma. Po ka-letni sinček ter D. P. iz Rudnika. za tra„;5ni dogodek in smrt svo- pitulaciji Jugoslavije se je povezal Iz neznanih vzrokov, nemara je bil , moža 5ele zjutraj. Povedali so 2 osvobodilnim gibanjem in v njem vzrok še premajhna izkušenost voz- - Jr" ’ ’—’ -----,-J*—1 nika, se je avtomobil prevrnil čez dva in pol metra globoko škarpo in se najprej obrnil na streho, potem pa spet na kolesa. Na srečo ni prišlo do večjih telesnih poškodb. Težje je bil poškodovan le D. P., ki so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, šofer pa jo odnesel le manjše oddrgnine, otroku se ni nič zgodilo. Na avtomobilu je bila prizadejana večja materialna škoda. Zverinstva fašističnega okupatorja 23. julija 1942 so Italijani pri Kotih na Robu nečloveško mučili m zverinsko pobili 12 mož in fantov iz vasi Cente in Osredek. 29. julija 1942 so Italijani vdrli Fašisti so prav kmalu po oku- Grozodejstva okupatorja so sela 1942. so se vršile masovne are- v vas Stari Kot, odpeljali 230 ljudi paciji Kočevske začeli uvajati svo- vedno bolj stopnjevala. Požigali so tacije komunistov in komunizma v internacijo, od katerih jih je 54 je fašistične metode z namenom, kmečke domove, streljali talce, po- osumljenih ljudi. V Kočevju so za- umrlo od lakote, in požgali 30 his da bi napravili to deželico čimprej bijali, mučili in zapirali prebival- prli vse komuniste in komunizma m gospodarskih poslopij. italijansko. Za uradni jezik so pro- stvo in gonili ljudi v internacijo, osumljene ljudi, ki se niso pravo- julija 1942 so Italijani ubili ........”• Zahtevali so v decembru 1941 so prijeli faši- fasno umaknili v ilegalo. Prav ta- v Loškem 1942 potoku pri Martolozu glasili italijanščino. dvojezične napisne table, z Italijan-sti sekretarja okrajnega komiteta K0 ™al na pouezeiju. o tem so one - *-•—• “* , ščino na prvem mestu. Zamenjali SKOJ tov. Videniča Albina iz Sal- razbite številne organizacije OF mož Požgali so tudi vasi Bela so dinarje za lire po tečaju 100 din ke vasi. Po večdnevnem mučenju Tov. Šeško je v stalni nevarnosti v 1 Travnik, za 30 lir. Uvedli so policijsko uro in pretepanju so ga odpeljali v za- za svoje življenje stalno hodil po 20 decembra 1942 so Italijani in omejevali promet. Delavce in pore v Italijo. Isti čas so prijeli in terenu in ponovno organiziral od- pobili v Starem Brezju pri Ko-nameščcnce so skušali vključiti v zaprli Nosana Staneta iz Ribnice, bore OF. Vendar je bil že 28. apri- privmku celoten Rajonski odbor OF fašistično organizacijo »Dopolavo- 24. decembra 1941 so prijeli Jenka 1942, ko je imel v Konca vasi Koprivnik. ro«, a mladino v fašistično mla- Rajka iz Trate. Ker je skušal po- v bSnkerju sestanek s svojimi ožji- Streljanje talcev, umori ropi in dinsko organizacijo »GILL«. V šo- begniti, so za njim streljali in ga mi sodelavci, izdan Italijanom. Po požigi krvoločnega okupatorja so lah so uvedli obvezen pouk itali- ranili, nato pa zaprli. Aretacije so nečloveškem mučenju v zaporih v se nadaljevali. Žrtve so padale ali janščine. Odstavili so slovenske bile na dnevnem redu. ^ Kočevju in potem v Ljubljani, je umirale po taboriščih m zaporih, župane in občinske odbore in po- - marca 1942 so zaDrli celoten^.1 nato maja 1942 ustreljen v Samo v avgustu m septembru 1942 «tavili 79 komisarie občin fašiste marca 1942 so zap. .. " Ljubljani. je okupator požgal m popomoma iz Italile. odbor OF terenske organizacije . 21. aprila 1942 so Italijani na uničil na Kočevskem nad 60 vasi Fašistična vojska je kradla in Rudnlku- . Preži zverinsko mučili in s sekira- z nad 3000 hišami in nad 4000 go- ronala vse kar ji je prišlo pod 19- m- 1942 80 Pr‘jeli Italijani mi pobili 15 nedolžnih družinskih spodarskimi poslopji, roke Samo v bivši občini Fara je vse oficirje in podoficirje bivše ju- očetov. Narod je trpel, žaloval za svo- v iuniiu in juliju 1942 odvzela goslovanske vojske, ki so se naha- n. maja 1942 so Italijani v Dolgi jimi najdražjimi, stiskal pesti in prebivalstvu in odpeljala 115 glav j ali doma in jih odvedli v tabo- vasi zverinsko pobili 7 ljudi. prisegal maščevanje okupatorju in govedi in konj. Se veliko več pa rišča v Italijo. 21. julija 1942 so ubili v Papežih domačim perutnine. Ob koncu marca in začetku apri- 12 talcev. ji otroci, ko so šli v šolo, da je aktivno deloval. Delo z mladinci je njen mož mrtev, da je brez glave. v glavnem slonelo na njegovih ra-Na istem kraju se je pred dvemi menih. K njemu so prihajah razni leti obesil njegov brat. poročevalci in kurirji. Zbiral je Pokojni Jurca je pustil poslovil- tudi or°ž.ie in mumciJ0 ter vodil * borce in borke do partizanskih edinic v gozdove. Za njegovo delo so zvedeli karabinerji v Laščah. Zahtevali so, da jim pokaže skrito orožje. V Laščah so ga zasliševali in pretepali, ker pa mu niso mogli ničesar dokazati, so ga izpustili. 25. 4. 1942 je odšel v partizane. V italijanski ofenzivi je kril umik borcev in bil pri tem ujet. Internirali so ga na Rabu, potem pa v Renicciju. Po kapitulaciji Italije se je na poti proti domu priključil no pismo, v katerem je med drugim zapisal, da naj žena pozdravi njegove in svoje starše... Pa vzroki samomora? Na to bi lahko našli odgovor? Verjetno zaradi alkohola in obupanosti nad bednim življenjem, ki si ga je bil sam kriv. Vprašamo se tudi, kje je dobil Jurca eksploziv? In kje so ljudje, ki so odgovorni za shrambo eksploziva in potem dopuščajo, da pride eksploziv v neprave roke, da pride Prešernovi brigadi. Bil je hraber borec in napredoval do političnega komisarja. V boju pri Gornjem Bukovju pri Postojni je bil 5. 4. 1945 smrtno zadet. do nesreče ali celo do tega, kar se je pripetilo v Cmem potoku — do samomora. -ta Za pomoč kličimo samo v potrebi! izdajalcem hove krvave zločine. za vse nji- Pred dnevi je A. A. šivilja iz Kočevja popivala v Kolodvorski restavraciji in drugih kočevskih gostiščih. Ko je bila že močno vinjena, je hodila po cestah in vpila. Na Roški cesti je obležala. To je bilo okrog 20. ure zvečer. Mimo ležeče pijane ženske so hodili ljudje, med njimi tudi skupina mladih fantov. Ko se je ženska malo »počila« je vstala in začela teči skozi mesto. Zatekla se je v gostilno »Rog«, kjer je spet začela popivati. Ko je hotela plačati, pa je nenadoma ugotovila, da je okradena. Okradli naj bi jo fantje, ki so stali blizu nje na cesti, ko je ona ležala. Od tam je šla v Kolodvorsko restavracijo, kjer je ob 22. uri telefonsko sporočila postaji LM, da je bila napadena in okradena. Kmalu nato je sama prišla na postajo LM. Službujoči miličnik K. M. je odšel z njo na kraj, kjer naj bi jo po njenem pripovedovanju mladi fantje okradli. S pomočjo očividca M. J. iz Osilnice, ki se je tisti čas službeno mudil v Kočevju, se je ugotovilo, da ženske ni nihče okradel. A. A. je v pijanosti pozabila, da je stvari, za katere je trdila, da je bila okradena, spravila pri svoji kolegici na Roški cesti 16. Tako je prišla- na dan laž pijane ženske, ki je hotela naprtiti namišljeno krajo in napad mladih fantov, kar pa je bila samo domišljija z alkoholom omotičene ženske.