ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium volume xvn. - leto xvh. ~~~ Cleveland, ohio, Friday, (petek) oktober 19, 1934" ____številka (number) 247 iNJAPOIhi'ift!1 UMORJENE- 1 ga kralja je bil pokopan s silnim f ^porn. 6000 oseb areti- ] j"anih v Beogradu v stra- c u Pred novim teroriz- t 1 - ieba°RGRAD~18~okt - Danes I lih ograd pozorišče ogrom- c (Jn0 ?°febnih svečanosti, pre- ^ SastJ!-, Pl° kralJa Aleksandra a v Ton1 SVojo Poslednjo pot 1 k večn kjer Je bil° položeno 2 počitku v grobnico c Polu 1J7 Karadi°rjevičev v To-UiU0Pl- adn3° čast so izkazali ( ki vsJh u kralJ'u predstavni- A šlo iT evroPskib držav n pri- U delov T 118026 naroda iz vseh ž ]e 2vedUf0SlaVije- Istočasno se ] greb0m ' da tie bilo pred po- j V fiftaIetlranih v Beogradu t fcbj , U °vseb- da se pri po- , ViJvPreči morebitna nova 1 ^stična dejanja. ! C^aki, ki so se vde-ri!) ^^greba, so bili: princ Ci- J kl% r ZastoPal bolgarskega 5 °risa"> romunski kralj ' Irancoski predsednik 1 / ' trancoski maršal Pe- i d ki notranji minister s W Hit]! Goerinš> ki Je zasto- 1 ,rj„a ln predstavniki 19 1 H V žalnem spre- ] Cer,DUe vojaške čete in vi- ] ^edj) ip eni d°stojanstveniki. i fladoletni kralj Peter , } 0Ste Pokolov, vdo- Vi m njena mati, princ '< nacelnik regentskega , ? *>avlImCesa 01ša> prin- 1 ra in Km kralj Karo1- stric ■ p Drat kraljice Marije. 8 ČL36 Sl6diI t0Pniški voz ' f^klr/S truPlom. katerega ^tov ; topničarjev, infan- Soiled je bil eno uro i Voer;°2's krsto dospel do ^poseuT' se je krsto naložilo v J avt°, ki je truplo od- Nla v J Pri Položitvi 111 ^vI°- insko grobnico, so Sne , 1 le člani kraljeve Ktiiw s°rodniki. Najbolj f H n °Sebnost pri pogrebu l Slo t f Peter IL Ko se t ^lL!0 aga,° v mavzolej, m k ,Marija in deček, ki 1 So i,! ,j Jug°slavije, tako Vlo Sala' da se je njun jok : Ozuna;i- ^VEUO IN KVADER- v *** aretirana. I KS galija, 18.' okt. -f t ^ je l b aretirana, baš * Ali °grdu vršil Pogreb s % Sandra, dr. Ante Pa- ž ? Vodia ierem Se trdi> da je 2 > Nje J: hrvatskih teroristov, c Nk P°bočnik Evgen Kva- ^ Njo /njeta sta bila pod < ' , sta zapletena v mar- ] C UbJ:et!tat- v katerem sta 1 INski alj Aleksander in < V zunanji binister Bar- 1 S|°Menski radio Nop^ijskem slovenskem ki bo oddajan h? in 4 radio Postaji med < v t* fro POPolne, nasto-I •>C Sdh ^kah Anna in V '"S! etrovčič- Zapeli bo- J i ** troštau" v* p°je žvrgoli". God- VI tvom Jack Peršina 6na, o. Včeraj je nastopil v svojo* službo kot predsednik Baldwin-Wallace kolegija ki se nahaja v Berea, O., nekaj milj zapadnd od Clevelanda, dr. Louis Clin-* ton Wright, ki je imel ob tej priliki pomemben govor o vlogi, ki bi jo morali v današnji družbi prevzeti intelektualci. Rekel je, da je danes med intelektualci, vse preveč "izobraženih lopovov", to je, ljudi, ki dobro vedo, kaj je prav, pa vendar svoje znanje rabijo na škodo človeške družbe. Pravi izobraženci morajo voditi boj proti pošastnim pojavom naše dobe, ki se izražajo v plemenskem sovraštvu, izkoriščanju slabotnih, druhalski psihologiji, militarizmu ter soci-jalni in politični ignoranci, je izjavil dr. Wright, ko je prevzel predsedništvo kolegija za umrlim predsednikom dr. Albert B. Storms-om. "Človeštvo stoji danes na eni svojih najbolj važnih točk v zgodovini," je rekel dr. Wright. "Naža dolžnost ni le, da nosimo j luč preizkušene modrosti, kate- r ro smo podedovali od preteklo- ^ sti, temveč da odpremo novo do- r bo vzgojevalnega napredka, ki j. bo pomagala mladim ljudem o- 2 premiti se za življenje in delo, j ki jih čaka jutri. Na ramah ^ mlade generacije je ogromna ^ odgovornost — ustvariti mora £ red in kaosa in zgraditi boljši ( svet. še včeraj smo mislili, da je dovolj, če mladino izobražimo tako, da bo sposobna uspešno tekmovati za materijalni na- ( predek posameznika. Toda svet, ^ v katerem je taka izobrazba za- j dostovala, hitro izginja. Izo- , bražba brez določenih načel v bodoče ne bo rešila ne posamez- ' nika in ne celote. "Študirali smo znanost, po- . tem pa smo jo porabili za naj- ' bolj smrtonosno vojno pobija- ' nje. Študirali smo teoretično gospodarstvo, med tem pa smo bili priča popolnemu polomu našega gospodarstva. študirali ' smo ekonomijo doma, ničesar L pa nismo storili, da bi prepreči-1 li propast milijonov domov. Študiramo vero, prava živa vera pa ! vsepovsod propada. Študiramo } psihologijo, pri tem pa vidimo, i kako ljudstvo propada duševno. Študirali smo socijalno znanost, med tem pa vidimo, kako se člo-i veška družba pogreza v čedalje večji kaos in podivjanost. To so fakti, ki nas morajo stresti do dna ter nas opozoriti, da prava 11 šola mora iti prav do korenik 7 življenja, ne pa le nuditi orodje d , za uspešnost posameznika. Vi £ današnji družbi imamo že pre-' j ' več izobraženih lopovov. V bo- v I doče ne sme biti le vprašanja,)1 kdo je bogat, ampak vprašati se> 11 mora, na kak način je kdo pri- 1 dobil bogastvo in kako istega! i rabi. __ i Zbor "Slavčki" ! Prihodnja vaja pevskega zbo- : ra "Slavčki" se vrši v nedeljo, dne 21. oktobra, ob 10. uri do-i poldne v spodnji dvorani S. N. i Doma, na St. Clair Ave. Star-l ši so prošeni, da pošljejo otroke - točno k vajam. — Zapisnikar. ^ Nagla smrt Nanagloma je sinoči okrog 11 t ure umrl dobro poznani groce- - rist John Brus, 14615 Sylvia: 1 Ave. Podrobnosti bomo poročal! jutri. > j > ---- ČASTNIKI SO ZAKRIVILI | TRAGEDIJO NA MORJU : NEW york, 17. okt. — Pre- ' iskovalna komisija zvezne vlade ' je danes zaključila, da je za iz- ' gubo okrog 200 življenj na kro- -vu parnika "Morro Castle" od-govornih pet častnikov, ki so bi- ( li v več ozirih malomarni, pred- ' vsem pa, ker niso dovolj zgodaj klicali na pomoč. 1 i ) Razpoloženje za mir v = r • 1 Evropi 1 _ < PARIZ, 18. oktobra. — Ko so < počili streli v Marseillesu, pod ' katerimi sta padla jugoslovan- 1 ski kralj Aleksander in fran- ] coski zunanji minister Barthou, i je nad vso Evropo legla svinče- 1 na atmosfera, v kateri se je zde- i lo, da se pripravlja nov vojni vi- ; har, baš kot ob priliki atentata 1 v Sarajevu pred dvajsetimi leti. i Sedaj, deset dni po atentatu pa 1 izgleda, da je vojna nevarnost ] minila, oziroma vsaj na zunaj iz- . gleda tako. Diplomatski krogi 1 govorijo le o ohranitvi miru. S 5 posebnim zadovoljstvom se opa- ' zuje samozatajevanje Italije, : kajti Mussolini je navzlic so- 1 vražnim demonstracijam v Jugoslaviji obdržal mirno kri in ni storil absolutno ničesar, kar bi 1 ogrožalo mir in sporazum z Ju- 1 goslavijo. Koliko je to zunanje mirovno razpoloženje vredno, pa je seveda težko reči. Nekateri opazovalci so mnenja, da utegne biti le tišina, ki običajno vlada pred viharjem. Vsekakor je še prezgodaj, da bi se bilo mogoče vdajati misli, da je vsa nevarnost minula in da dogodek v Marseillesu ne bo izzval še bur-nejših posledic za evropske narode. 1 - 1 List v Youngstownu : priobčuje Adamičevo knjigo [ V tekoči izdaji "Zajedničarja" 1 elasila Hrvatske Bratske Zajed- : > . nice, citamo "Dnevnik "Youngstown Tele- ! \ gram" je začel priobčevati Ada-* mičevo knjigo "The Native's Re-i turn". Predno se je začelo s pri-, občevanjem te knjige, je omenjeni Ust podal tozadevno na--znanilo na radio postaji WKBN ^ i dne 12. oktobra. V tej zvezi sta 2 ; govorila v radiu Jos. Kraja, ki ; je govoril v imenu starejših Hr- 5 vatov, in Fred Zamary iz Camp- 1 1 bell, Ohio,, ki je govoril za tukaj • 'rojeno generacijo. Razložila sta I razmere, ki danes vladajo v Ju- ! goslaviji. Publikacija te knjiga : v časopisu daje priliko onim Jugoslovanom, ki knjige niso mogli kupiti. V stanu bodo slediti težkim razmeram, v katerih se nahaja ljudstvo v Jugoslaviji, kot jih je podal pisatelj, ki je spisal knjigo na podlagi osebnih opazovanj." Grozdje in mošt Ako si še niste naročili grozdje ali mošt, ga dobite po zmerni ceni pri John in Ted Mandel, L 15312 Waterloo Rd. ter Frank - Marinčič, 15012 Sylvia Ave., kot t tudi pri drugih slovenskih roja-I kih, ki prešajo ter vidite njih o-1 glase v "Enakopravnosti." Tudi plačane laži ne ( rešijo advokata Clyne __ ( Včeraj je bil zadnji dan za j 35-letnega advokata William 5 Patrick Clyne, ki se nahaja pod , obsodbo v zapor od enega do ; deset let radi ubojstva rojaki- \ nje Mrs. Mary Kovačič, ki je , bila 20. marca ubita od avtomo- £ bila, da vloži priziv za novo o- 1 bravnavo. Obsodba je bila potr- i jena tudi že na prizivnem sodi- c šču, in Clyne je poskusil še eno t desperatno igro, da se reši ječe 1 ter izgubil. Stvar je sledeča: \ Včeraj popoldne je prihitel r na okrajno sodnijo odvetnik Spooner, ki je Clynov zagovor- j nik ter sodniku Skeelu predlo- c žil zapriseženo izjavo neke 20- i letne Mrs. Marije Nickoletti, v 1 kateri mlada ženska pravi, da je g ona na večer 20. marca vzela 1 Clvnov avtomobil brez njegove 1 vednosti ter tekom vožnje zade- j la Mrs. Kovačič ter jo ubila. Na 1 podlagi te izjave bi sodnija Cly- 1 nu seveda takoj dala novo o- 1 bravnavo, oziroma bi odredila 1 njegovo oprostitev, ampak vmes i je posegel okrajni prosekutor ] Cullitan. On je dal privesti Mrs. 1 Nickoletti v svoj urad ter žen- < sko trdo prijel glede njene "iz- < povedi". Dolgo je ženska vztra- f jala, da je ona ubila Mrs. Kova- c čič, končno, po sedmih dolgih u-rah, in potem ko jo je zečel rotiti še neki moški, ki je menda njen bivši ljubimec, da naj vendar pove resnico, se je podala, ] ter med jokom priznala, da je ] vse skupaj zlagano in da jo je , Clyne pregovoril, da je podala ] dotično "izpoved". Ženska pa tr- ., di, da tega ni storila radi de- ^ narja, pač pa da Clyna "visoko 1 spoštuje" kot znanca, razen te- . ga pa jo je tudi zagotavljal, da } nji, kot ženski, se ni treba bati, , da bo sodnija tako strog* z njo. , Rekel ji je, da bo dobila kveč- j jem tri mesece zapora, kar na- , vsezadnje ni tako huda reč. Kakor hitro je Mrs. Nickoletti priznala, da je njena izpoved zlagana, je policija takoj odhitela na Clynov dom, da ga aretira, ampak tam ga ni bilo, nakar je policijski radio alarmiral policiste širom mesta, da se ga takoj prime, če bi se kje pojavil. Razen zapora vsled uboja revne Mrs. Kovačič, ki je bila na relifu, ko jo je dohitela smrt na ulici, se bo moral Clyne sedaj zagovarjati še radi tega, ker je Mrs. Nickoletti pripravil h krivi prisegi. - 1 S. N. Čitalnica 1 Vodstvo S. N. Čitalnice na St. r Clair Ave. javlja, da se v nedeljo , 28. oktobra ob 3. uri popoldne ' ■t vrši v avditoriju S. N. Doma za- ] . nimiva komedija "Štiri tedne v : . nebesih", katero priredi dramsko društvo "Ivan Cankar" v korist Čitalnici. Iz prijaznosti i sodelujeta pri predstavi tudi ] zbor samostojne "Zarje" in "Slovenski Sokol". Nastopili bodo telovadci na drogu in naraščaj. Na ta dan se torej obeta prvovrsten užitek za posestnike prireditve. Vstopnice so v predprodaji pri Mrs. Kushlan v S. N. Domu in pri članih Čitalnice. Sezite po njih! Seja balincarjev V soboto, dne 20. oktobra ob • 7:30 zvečer se vrši seja balin-, carskih klubov iz St. Clair, West c Park, Holmes in Prince Ave. v b Slovenski Delavski Dvorani na - Prince Ave. Člani klubov so u- - ljudno vabljeni, da se udeleže te seje. Coughlin napoveduje nove stranke DETROIT, 18. okt. — Rev. Charles E. Coughlin, znani radio pridigar, je imel danes na banketu demokratske stranke govor, v katerem je prerokoval, da Zedinjene države v bližnji pri-nodnjosti doživijo popolnoma novo politično orijentacijo. Obe sedanji veliki stranki, demokratska in republikanska, bosta izginili, na njih mesto pa prideta ena liberalna in ena konserva- < tivna stranka, je izjavil Cough- , lin. Radio pridigar je preroko- ^ val tudi velike socijalne refor- , me. Rekel je: j "V prihodnjih 12 letih bomo priča popolni odpravi otroškega dela, stradalnih delavskih mezcl, izkoriščanja in nečloveških de- V lovnih ur. Dobili bomo brezpo-selnostno zavarovalnino, sta- j rostno pokojnino ter vladno lastništvo vseh javnih potrebščin. Delavske plače bodo te- s meljile na letni podlagi, ne pa na J urni. Valuto se bo preuredilo ta- 1 ko, da bo dolar imel nespreme- 1 njeno nakupno moč in vlada bo i imela kontrolo nad kreditom. '■ Delničarske dividende bodo o-mejene, korporacije, ki bodo 1 odslovile delavce, pa dividend f sploh ne bodo smele izplačevati, 1 dokler delavcev zopet ne pokli- ; če jo na delo." ' - ] "Roža anarhije" i ^ j NEW YORK, 18. oktobra. — 1 Poznani dr. William Wirt, rav- ' natelj javnih šol v Garyju, Ind., ' ki je pred meseci zaslovel vsled 1 trditve, da je odkril v Roosevel- ' tovem "možganskem trustu" boljševiške elemente, ki hočejo Zed. države izročiti komunistom, in da ti elementi gledajo na Roosevelta kot na "Keren-skija v ameriški revoluciji", bo imel še opravka s sodnijo radi svoje bujne domišljije. Tožbo za $400,000 odškodnine je namreč vložila proti njemu Miss Rose Schneiderman, ki je uradnica v vladnem delavskem svetovalnem odboru. Miss Schneiderman pravi, da jo je dr. Wirt i-menoval "rožo anarhije", vsled česar trpi njen ugled. Ko so vprašali dr. Wirta, kaj misli glede tožbe, je odgovoril, da tega ni govoril on, pač pa da je le rekel, da je Miss Schneiderman znana med svojimi prijatelji kot "roža anarhije". Sicer pa tožbo lahko dobi, le tistih $400,000 ne bo nikoli dobila od mene", je pri stalil dr. Wirt, "ker jih nimam." j "Krišpin in Fridolin" « Igralci dramskega društva i "Adrija" vabijo občinstvo, da poseti v nedeljo ob 7. uri zvečer j • njih predstavo v Slov. Društvenem Domu, kjer bodo videli, ka- t ' ko se bosta Krišpin in Fridolin s i norca brila s policijo. Po igri bo 1 ples. 1 1 m« 1 j Železničarji za McMastra ] David B. Robertson, predsed- j nik organizacije železniških ; strojnikov in kurjačev, je včeraj izjavil, da bo storil vse, kar je ' v njegovi moči, za izvolitev Wm. A. McMastra šerifom v Cuyaho-ga okraju. Obenem je bilo naznanjeno, da so neodvisni državljani v 28 wardah širom mesta organizirali klube za McMastro-» vo izvolitev. Na operaciji : Operaciji na slepiču se je pod-r vrgla Miss Emily Turk, stanujo-i; ča ha 1098 E. 66 St. Nahaja se - v Lakeside bolnici. Prijateljice 5 jo lahko obiščejo, želimo ji sko-1 rajšnjo okrevanje! _ , ---—-m DAVKI IN OTROCI. BERLIN, 18. okt. — Vlada je odredila, da so prosti dohodninskega davka vsi glavarji družin, v katerih je najmanj šest otrok. Za otroke se smatra sinove in hčere do 25. leta. ..Praznovanje 30-letni-ce SNPJ Tri collinwoodska SNPJ društva bodo v nedeljo popoldne in zvečer praznovali 30-letnico S. N. P. J. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Društva, ki so so zavzela za skupno slavnost so: društvo "Mir" št. 142, društvo "Vipavski Raj" št. 312 in angles ko poslujoče društvo 'Loyalites' št. 590. Za proslavo se je sestavilo zanimiv program, ki vsebuje različne točke, kot petje, govore, deklamacijo, godbo, umetni ples, živo sliko in kra£ko i-gro "Zdrava naša kri". Podan bo tudi komični prizor "Kranjski Janez v New Yorku". Po zaključku programa se zabava nadaljuje s plesom v obeh dvoranah. Svirala bosta godba "Bled" in Frank Jankovičev orkester. Slavnost bo tudi posetilo več zunanjih gostov, med njimi gl. odborniki SNPJ, ki se tu nahajajo na konferenci Jugoslovanske bratske federacije. Cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno, da v čim večjem številu poseti to prireditev. OPIČJI JEZIK Ameriški profesorji Hughes, Waerhouse in Garner so pra\ -kar izdali obsežno knjigo, v k? -teri sporočajo javnosti rezultate svojega dolgoletnega pror-čevanja opičjih glasov. Posneli so opičje glasove tudi na gramofonske plošče in so prišli d.) zaključka, da govorijo opic 3 svoj jezik. Prof. Garner je zaradi proučevanja opičje govorice živel pol leta v kletki z op> j cami kapucinskega rodu in >e odkril pomen posameznih opi j-jih glasov. Baje ima ta vrsti opic besedišče, ki šteje petdeset besed. i i PRASTARA LOBANJA. \ t V strugi Arune v angleški ' • grofiji Sussex so odkrili v glo- 1 - bini več nego 1 m pod ilovnati: i 1 - dnom človeško lobanjo, ki ji ' l strokovnjaki prisojajo 100,00 ) 3 j let starosti. Kaže vse tipične ] lastnosti takšnih prastarih lo- < banj, na desni strani pa im i luknjo. Domnevajo, da je lobanja pripadala nekemu pred-i niku današnega človeštva, ki g v 1 je nekdo drugi ubil s kamenito' sekiro. Ljudje niso bili prelj 100,000 leti pač nič boljši nego; danes. i Banket Collinwoodske Slovenke, št. j 22 SDZ, priredijo jutri večer; banket v Slov. Domu na Hol-; mes Ave., na katerega prijazno; i vabijo vse članice in njih prija-s telje. Večerjo se bo pričelo ser-[virati ob 7:30 uri, za ples bo i-gral Krištof trio. » WASHINGTON, 18. okt. — Popularnost predsednika Roosevelta je pričela padati. Poskusno glasovanje, katero je pravkar zaključil tednik "Literary Digest", izkazuje, da je New Deal v teku zadnjih par mesecih zgubil na popularnosti v 43 državah izmed 48. Najnovejše poskusno glasovanje se je vršilo med 65,000 reprezentativnimi osebami, ki so j se vdeležile obširnejšega poskusnega glasovanja glede sedanja administracije v marcu in aprilu tekočega leta. Takrat je bil izid zelo ugoden za New Deal, kajti 69.03 odstotkov od vseh vprašanih oseb, je glasovalo, da se v splošnem strinjajo z delom Rooseveltove administracije. V avgustu in septembru je o-m cA jeni tednik razposlal vprašanja na 65,000 oseb, ki so se vdeležili prvega glasovanja, in to širom Zed. držav. Izid je bil objavljen danes. Iz objavljenih številk je razvidno, da je 50.97 odstotkov vprašanih še vedno zadovoljnih z New Dealom, oziroma za malenkost več kot polovica, da pa je odstotek takih, ki se več ne strinjajo z administracijo, narastel na 49.03. To pomeni, da je sentiment za new Deal v teku šestih mesecev nazadoval za 18.06 odstotkov. Dočim se je to poskusno glasovanje vršilo v omejenem obsegu, pa obstoji vtis, da precej točno izraža spremembo senti-menta med ameriškim ljudstvom v splošnem. V zadnjih mesecih se je bizniški sentiment; v splošnem precej definitivno izkristaliziral proti administraciji v Washingtonu, na drugi strani pa je tudi med ljudskimi masami izginilo nekdanje navdušenje za New Deal. » ! Sulzmann v škripcih Šerif John Sulzmann, ki je i letos zopet kandidat za šerifa . na demokratskem tiketu, je i strašno hud na elevelandske ča-b sopise in urednike, ki agitirajo proti njemu ter priporočajo McMastra. Pred dnevi je zlil svoj žolč proti časopisom v govoru, v katerem je rekel, da so listi, ki i vodijo boj proti njemu, tudi na-hujskali ameriško ljudstvo v l vojno proti Nemcem. "Rečem vam," je rekel Sulzmann, "da sd i nahujskali Ameriko za vojno i proti najbolj plemenitemu naro-. du, iz katerega sta prišla tudi l moj oče in moja mati." Sulz- - mann je namreč po rodu Nemec - in skuša s takimi apeli pridobiti glasove državljanov nemške 'narodnosti, čeprav je drugače j velik ameriški patri jot in se je ; za časa svetovne vojne zelo navduševal za "naše fante v Fran-! ciji." j ' - t Dobrodelna prireditev ? Community Welfare klub pri-'; redi jutri večer veliko plesno ve« ■ selico v Slov. Nar. Domu, St > j Clair Ave. ob priliki svoje 5. ob--; letnice. Ples se vrši od 9. um - zvečer do 1. ure zjutraj. Vstop« - nina bo 50c. Za ples bo igral Don Anthony orkester. Rooseveltova popularnost je pričela padati Poskusno glasovanje new-yorškega tednika kaže, da se je sentiment za "New Deal" v zadnjih mesecih ohladil za 18^4%. Pomemben govor novega predsednika visoke šole Baldwin - Wallace V današnji družbi je preveč, "izobraženih lopovov," pravi predsednik kolegija. Poživlja na boj proti izkoriščanju, druhalski psihologiji in plemenskemu sovraštvu. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 19. oktobra, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published bj TH> AMERICAN JUGOSLAV PTO. * run. DO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 iMued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor te raznaialcu v Clevelandu, za celo leto ........ 15.50 ta 8 mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ 11-50 Po požtl v Clevelandu za celo leto .............. 16.00 te 6 mesecev ...... $3.25 za 3 mesece ........ $2.00 Ea Zedinjene države ln Kanado za :elo leto ____ »4.50 te S mesecev ....... $2.30; za 3 mesece ........ $1.50 te Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske države ■a 6 mesecev ....... $4.00 &a celo leto ........ $8.00; ___\ fJR^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at ^jUrthe Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Congrese of March 3rd, 1879.. Samomor kapitalizma Kadar postane življenje tako težko breme, da je smrt najboljši izhod iz njega, tedaj posameznik izvrši samomor. Kadar pa hočejo cele mase človeštva iti prostovoljno v smrt,, tedaj je to dokaz, da stoji pred samomorom celotni družabni red, pod katerim je kaj takega mogoče. To mnenje — in docela pravilno — je izrazil te dni William F. McDermott, dramski kritik clevelandskega jutranjega dnevnika, z ozirom na gladovni štrajk 1,200 premogarj^v v ogrskem mestu Pecs. McDermott piše: "Ti ogrski premogarji, ki so pripravljeni pokončati sami sebe kot protest proti okrutno nezadostnim mezdam, utegnejo ostati zapisani v zgodovini kot simbol nekega drugega samomora — samomora e-nega celega ekonomskega in političnega reda. Kar je pri tragediji na Ogrskem najbolj duhomerno, je nazor teh delavcev, ki je tako daleč od običajnega evropskega ali ameriškega načina mišljenja. Beda med temi rudarji je bila očividno tako silna in tako dolgotrajna, da so izgubili vsak pogum in voljo do življenja, in da so pri volji žrtvovati svoja življenja kot nem protest iyoti neznosnim razmeram. To je sicer neke vrste junaštvo, ampak nečloveških razmer in. krutih socijalnih krivic ne bodo odpravili ljudje, ki so pripravljeni mirno umreti, temveč to bodo dosegli le ljudje, ki hočejo živeti in se boriti proti njim." v v x *r Poljska, črn oblak Zgodovina uči, da poljski politiki niso bili prav modri, žlahta se je vedno prepirala in ponovno zapravila svojo svobodo. Tudi v sedanji situaciji, ko bi bilo treba posvetiti vse moči evropskemu miru in naprednemu razvoju, se Poljska upira vzhodnemu paktu, to je sodelovanju z malo antanto in vzhodom. Splošno je mnenje, da je to politika Pilsudskega. Njegova politika išče zveze z Nemčijo in Ogrsko. Prav v tem trenutku pa ponuja tudi Nemčija svoje prijateljstvo Italiji, kar ni brez pomena. Poljska zahteva, da se Nemčija pridruži vzhodnemu paktu, v varstvo proti Litvi nočs- prevzeti nobenih obvez, tudi ne mara sovražnosti s podonavskimi državami, niti braniti čehoslovaških mej. Obenem izjavlja, da popolnoma zadošča-' jo sedanje bilateralne pogodbe med posameznimi državami. Socialistični "Populaire" (Paris) pravi, da je temelj sedanje poljske politike pogodba z Nemčijo. Pač pa utegne po obisku Gombosa v Varšavi preiti Poljska popolnoma v tabor revizionistov/ Politika držav pa, ki so načele reševati srednje in vzhodnoevropsko vprašanje, se bo nadaljevala neglede na Poljsko, ki vrši sedaj namenoma in demonstrativno j propagando za Nemčijo. Očividno se pri- j pravlja Poljska tudi za izstop iz Društva j narodov..—Del. Politika. K Zarjini prireditvi "II Trovatore" Kdo si more misliti pristno Slovensko zabavo brez harmonike in petja? Da Slovenec ljubi petje že od nekdaj, nam pri-'čajo mnoge naše narodne pesmi, od katerih so ene že tako dolgo znane, da so jih še našr dedje, in pradedje prepevali. Od nekdaj je že Slovenec navdušen in kolikor toliko nadarjen za petje, in kdo si ne želi slišati lepe melodije slovenske pesmi? Nimamo Slovenci milijonskih mest, nimamo z zlatom in bogastvom založenih gradov in palač, nimamo diktatorjev na katere z veliko pozornostjo gleda cel svet, imamo pa lepo našd slovensko pesem in petje na katero smo toliko bolj ponosni, katero je neminljivo in kar nam ne more nihče vzeti. V teških časih živimo, ko človek neobhodno potrebuje duševnega razvedrila, katerega ne moremo nikjer dobiti toliko kot v mili melodiji naše pesmi. Samostojna Zarja je zbor, kateri že več let z vso vnemo in z vsem navdušenjem prav pridno goji našo pesem. Sam. "Zarja" nam je dala že toliko lepega in, zanimivega, da je obrnila nase pozornost Ameriških kritikov. Dne 11. novembra t. 1. nam bodo vprizorili Opero "II Trovatore". katere bi se moral udeležiti vsak zaveden elevelandski Slovenec. Ta svetovno znana opera je lepa skladba povzeta iz starodavnih časov, ko so bili cigani še bolj zaničevani kot so danes, toda vkljub temu se jih je ljudstvo balo, ker vsem je bilo znano kako grozno je cigansko maščevanje. Opeva nam grofa, kateri je dal usmrtiti staro ciganko. Ta je imela hčer, katere dolžnost je bila maščevati smrt svoje matere. Z v :;rce segajoči-mi melodijami nam opera opeva žalostno usodo grofovega otroka, katerega je ukradla ta ciganka in iz njega vzgojila pravega cigana. Opeva nam romantično njegovo ljubezen, in na koncu spoznanje z bratom grofom. Kakšen je kor.ee ljubezni in maščevanja, bomo videli in slišali samo tisti kateri posetimo to prireditev. Vsem nam je znano kakšne meči ima samostojna "Zarja" in ni potrebno omeniti, da so vse vloge v najboljših rokah. Ne smemo pozabiti, da ima samostojna "Zarja" dosti tukaj rojenih pevk in pevcev, katere je gojenje in učenje slovenske pesmi privedlo do tega, da se popolnoma zavedajo, da so Slovenci in da spadajo k slovenskemu narodu, kateri bo vedno ljubil svojo pesem. Pomislimo usodo naših bratov pod Italijo. Kako radi bi oni slišali in peli našo pesem, pa jim ni dovolje::o. Zavedajmo se, da živimo v svobodni deželi, katera še podpira in z veseljem sprejme pesem našega naroda. Zatorej na vse načine podpiraj-mo vzgojo našega petja in s tem izkažimo hvaležnost za priznanje. Naši "Zarjani," so nas že mnogokrat presenetili s kaj novim in še bolj lepim in lahko smo prepričani, da nas tudi sedaj čaka presenečenje. , Da vsi Slovenci ljubimo in spoštujemo našo pes.em, če tudi! živimo daleč od naše domovine,! bomo pokazali dne 11. novem-; bra, ko se bomo mnogoštevilno udeležili opere "II Trovatore," katero vprizoii samostojna "Zarja" v Slovenskem Narod-i nem domu na St. Clair ave. V. M. Schneller1 Brezposelnim po širnem Clevelandu Zadnji torek se je vršil sestanek v Slov. domu na Holmes Ave. za organiziranje brezposelnih v Collinwoodu. Rezultat jej novi klub brezposelnih. Izvrše-valni uradniki novega kluba so sledeči: Anton Pire, predsednik, Valentin Pire, podpredsednik, Paul Modic, tajnik in blagajnik. | Druge odbornike se bo volilo na prihodnji seji, ki se vrši prihodnji torek 23. oktobra v Slov. Domu na Holmes Ave. Pričetek ob 2. uri popoldne. Kot je bilo že poročano se vr- • ši sestanek za organiziranje <■ brezposelnih na West Side v pe-< tek večer 19. oktobra v Slov. ■, Nar. Domu na West Park. ' j Westsidčanje so vabljeni, da ! se omenjenega shoda udeleže. Na programu bo več dobrih govornikov, ki bodo pojasnili, zakaj je potreba, da se brezposelni organizirajo. Razumeti je treba, da se brezposelnim obeta črna bodočnost. Vladni organi nakazujejo vedno manjše svote za podpiranje ! brezposelnih. j St. clairski pritožbeni odbor ■j je bil informiran od County Re-| lief Administracije, da za ta i mesec nimajo več fonda iz katerega bi nakazovali za obleko. Kaj bo prihodnji mesec, je bilo povedano, da niso še na jasnem, : dokler bodo brezposelni tiho in . se ne bodo brigali kaj se godi za . kulisami v Washingtonu in Co-. lumbusu, kjer se igra tragična . igra, za boljše življenje ali po-. pašen pogin brezposelnim. Zadnje je neizogibno ako se brezpo-. solni ne zdramijo in organizira-. jo. Še je čas, da preprečimo po-. časen pogin, samo če združeno : nastopimo in zahtevamo življen-. sko eksistenco, ki bo vredna , človeka. • V septembru mesecu se je v Chicagu ■ vršila konferenca organiziranih brezposelnih. Konferenca je reprezentirala nad 700,000 članov. Konferenca je sklenila pozvati vse brezposelne po širnih Združenih državah na demonstracije v soboto 24. novembra, ki naj zahtevajo sledeči 1 program: 1. Vlada naj takoj prične z večjim programom javnih del v svrho uposlitve brezposelnih, ki zahtevajo 30-urni tednik in $30 na teden. 2. Sprejetje Lundinovega zakonskega načrta za socialno zavarovanje. 3. dokler vlada ne sprejme brezposelnega zavarovanja, naj plačuje brezposelnim direktno v , gotovini in sicer po $10 na teden samcem in po $15 oženje-nim in štiri dolarje več za vsakega otroka. 4. Pravica relifnih in drugih delavcev pri javnih delih do or- iganizacije in kolektivnega pogajanja . 5. Priznanje zastopnikov organiziranih brezposelnih po re- jlifnih oblastih in v svrho reševanja pritožb. 6. Plačevanje zvezne odškodnine delavcem, ki se poškodujejo pri javnih delih, in preskrbo . transportacije na oddaljeno delo in nazaj. I 7. Vlada naj porabi ves denar namenjen v vojne svrhe za pod-i piranje brezposelnih. Medtem, ko se bodo 24. no- • venrbra vršile demonstracije, bo j šla isti dan posebna 'deputacija : v Washington do federalnih ob- Ilasti, katerim bo predložila gor-] nji program. Narodni odbor akcije, katere-1 'ga je sestavila konferenca, jei j izdal manifest, v katerem pra-. vi: "Brezposelni ne morejo in tu-i di ne bodo eksistirali ob obljubah ter bili še nadalje krmljeni z lakotnim relifom. Na delo ali dostojen relifni standard smo čakali pet dolgih in hudih let — I leto in pol v "new dealu". Obojq - nam je bilo zanikano." / 3 "Dobro nam je znano, da je v - deželi zavel val reakcije, ki str- 2 mi za uničenjem še tega mizer- - nega standarda, na katerem ) smo prisiljeni živeti in da sei brezposelnim odvzame volilna pravica." . | "Mi odklanjamo te stvari. Na-i i sprotno zahtevamo delo z živ-. j ljensko plačo, brezposelno zava-. j »ovanje ali pa tako podporo v c j gotovini da bomo lahko živeli do stojno. V januarju bo pričel za-. sedanje nov kongres, ki bo v ve-5 liki meri odločil usodo brezpo-. selnih v prihodnjih par letih." "Mi pozivamo vse brezposelne križem dežele, da v soboto 1 dne 24. novembra demonstrira-, jo za naše zahteve in da na ta dan odločno zahtevajo delo in da se napravi konec pomanjkanju." ,■ Če se čitatelj strinjaš z gornjim programom pridruži se naši brezposelni organizaciji in ^ obenem nagovori svojega prijatelja da postane član. V soboto 20. oktobra se pa vrši sestanek za ustanovitev v kluba brezposelnih v Nevvbur-* " ghu in sicer v Slov. delavski 1 dvorani na Prince Ave. Pričetek ob 2:30 popoldne. Newburčanje. '• pokažite z svojo udeležbo v so- 3 boto popoldne, da ste tudi vi ■> pripravljeni se boriti za boljšo 1 življensko eksistenco. 1 Prihodnja seja St. clairskega " kluba brezposelnih se pa vrši v 1 torek 30. okt. v S. N. Domu. — - Pričetek ob 2. uri pooldne. Pri-" čakuje se zopet veliko število " novih članov. Oorganizacijski odbor. Vabljeni s+e i -- Collinkood, Ohio Kam nameravate pa v soboto '* večer, 20. oktobra? Najboljša zabava se nam obeta v Sloven-' skem Domu na Holmes Ave., * kjer se bo vršil banket s plesom, 3 katerega priredi društvo Collin-? woodske Slovenke, št. 22 S. D. 1 Z. Izbrane so najboljše kuhari-" ce, ki se že zdaj pripravljajo za * omenjeni večer. Začetek bo ob, 7:30 uri, ko bo zaigrala izvrstna! j godba Krištof trio, da se boste; j! lahko prav pošteno zavrteli. Ob i 9. uri se bo pa servirala okusna ) večerja in kdor si želi zares prav fine kapljice od lanskega . leta in tudi druge vrste pijača, . bo na razpolago. Posetite torej našo zabavo vsi ; cenjeni glavni in drugi odborni-j ki, kakor tudi celokupno član-r stvo. da se malo bolj spoznamo , ter poveselimo skupaj kakor' 1 bratje in sestre S. D. Z. Pričakuje se vse naše članice, pripe- j ljite tudi seboj svoje družinice,' ( v slučaju, da to ni mogoče, je pa dolžnost vsake članice, da1 mora vzeti eno vstopnico za banket, ki stane 50c, če se iste-, ga udeleži ali ne. Če ostane kaj čistega dobička, gre v blaga j-! no, da se s tem pokrijejo dru- j Štveni stroški. Torej, še enkrat ne pozabite priti v soboto večer' na to prijetno zabavo. K. Eržen, j v T • Smešna igra Euclid, Ohio Jesen se je približala in ž njo sezona raznih prireditev. Člani j in članice društva "Adrija" sd sklenili, da priredijo igro, ki je celo zabavna in smešna ter se i-! menuje "Krišpin in Fridolin", j katera se vrsi v nedeljo, 21. ok-'tobra v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave. Zače- mmiiiiiiiismiiiniiiiimiDiiiiiiiiiiimm« j j Ona: "Ali me boš imel rad tudi potem, ko bom dobila sive lase?" On: "Seveda! Saj veš, da ti še nikdar nisem odpovedal lju-! bežni, če si si prebrala barvo za lase!" _ "Priznati moram, da ti, odkar , j si oženjen, ne manjka noben gumb več." "Da, da, že v prvem tednu me . je naučila, kako se prišijejo j gumbi." Izletnik: "Ali imate dovolj dežja v tem kraju?" Kmet: "že, ampak ne preveč. Moj sosed na primer je imel te , dni mnogo več dežja." .( "Kako to? Vajini posestvi sta i vendar drugo poleg drugega!" j "In vendar je imel on več de-; žja; njegovo posestvo je velika v . t« , i večje. i PRVA LASULJA V EVROPI. Prvo lasuljo v Evropi je nosil i francoski kralj Ludovik Sveti. | V križarskih vojnah je izgubil svoje lase, njegova mati Bian-1 ka Kastiljska je potem vsakemu I vitezu na dvoru, ki je imel njegovim podobne lase, odrezala ,koder in dala napraviti iz teh ' kodrov nadomestek za izgubljeno lasovje svojega sina. Ludo-| vik Sveti je postal pozneje pa-jtron lasuljarskih cehov. | tek bo ob 7:30 uri zvečer. Cenjeni prijatelji našega društva, prav prijazno ste prošeni, da sežete po vstopnicah, ki se ^ prodajajo po 35c. Upam, da bo-| ste vsi zadovoljni in da se boste še dolgo potem spominjali kaj ste videli pri "Adriji", ker to bo res nekaj finega, smeha bo na koše. Kdor ne verjame, naj se pride sam prepričati, ker Krišpin in Fridolin sta ga ptička od fare, da malo takih. Po igri bo pa še ples in to sa-, mo za 35c vstopnine za vse sku-! pa j. Godba bo izvrstna. Torej, i upam, da se vidimo v nedeljo zvečer, dne 21. oktobra, v Slovenskem Društvenem Domu, na Recher Ave. Članica "Adrije". Pri Naprednih Slovenkah Ravno na pravi večer se bo i vršila naša domača zabava, kaj-i ti jutri bodo v mestu gostje Chi-j kažani kot gg. Vincent Cainkar, naš predsednik, William Rus, j tajnik SSPZ; Mirko Kuhel in drugi, ki bi nam izkazali čast s . svojim posetom, ako bi se malo i ustavili tudi pri Naprednih Slovenkah jutri večer v sokolski j dvorani S. N. Doma. Vedeti mo-I rate, da je to domača zabava, kjer se vsakdo lahko zabava pol mili volji. Zanesite se, da bomo dobre gostiteljice. Vi in naši prijatelji Clevelandčani ste prav vljudno vabljeni k nam. Članice, ki ste rade vesele, pridite gotovo. Pripeljite tudi svoje dr užine seboj. Vstopnina je prosta. Vas pozdravlja Tončka Simčič, tajnica Dramsko društvo "Ivan Cankar" vprizori igro izključno v prid S. N. Čitalnici v nedeljo, 28. okt. Škandal v mednarodnem spor+u Maskiram mladeniči namestu žensk Pred štirimi tedni se je v Londonu -i čila ženska olimpijada, na kateri so d05 ^ najboljše rezultate Angležinje, Švedinje, ponke in Američanke. Zdaj, ko je sPortnadaie: reditev minila, pa so razkrili velike skan izkazalo se je, da so izvojevali več znjajjeIli. ženske, ampak v ženske preoblečeni m a udeležb Tekem na ženski olimpijadi so se u ^ tekmovalke 32 držav. Manager prireditve J Artur Unterberg. Neka oseba, ki je bila n ča, takole opisuje svoje vtise iz Londona-^^ Splošno se je opažalo, da imajo ]e 1 ke, Angležinje in Japonke, ki so se 1 tekem, nenavadno moški tip. Že med so se pojavili dvomi, če so tekmovalke \ ali moški. Zato so nekateri dvomljiv« P t čili, naj se tekmovalke neposredno Pretekn,0- s tom zdravniško preiščejo. Nekatere , valke so se podvrgle preiskavi, druge so klonile. ravn" Jj Po tekmah pa se je izkazalo, da s med. "zmagovalkami" takšni tipi, ki so ^ p, * protestirali proti zdravniškemu Pre» ^ ne bi prišlo do javnega škandala zara ^ . ^ so tekmovalke molčale, toda vprašanj^ ^ ^ prav zaradi tega še močnejše zaostrilo^ ^ ^ se slišijo prav zdaj upravičene zahte ^ ^ ^ treba stvar naknandno razčistiti. V ^ ^ ^ terih udeleženke so na olimpijadi ^^js« V; zale, se kajpada zavzemajo za čim rJultati n« „■ preiskavo in upajo, da bodo vsi ie,.epj. ]jj ženski olimpijadi v Londonu razvelja .. Tajno oboroževanje He^- .! Pred novo nemško gonjo proti ^ ^ miru. ,e te ^ fc„ Na knjižnem trgu v Londonu se J pojavila iz peresa bivšega nemskeg ^ finskega častnika, sedanjega ermgran ^ ^ »o mutha Klotza, zanimiva publikacija n vam "Tajno oboroževanje NemciJ • uje, k ki razpolaga z zaupnimi podatki, nap -< tej knjigi, da bo Nemčija v kratkem^ j. raZ-presenetljivo kampanjo z namenom, ^f ^ bila versailsko mirovno pogodbo, v ^ ^f nji bo imelo najmočnejšo vlogo zrac ] to se pravi letala. Dr. Klotz pripoveo*i ^ ^ Letos v maju je imela nemška2 ^ nad 2500 modernih letal in nad ^ a, motorjev. Osebni stalež je znašal' ^ JI vrstno izurjenih pilotov ter 60.000 ^ ^ e rezervnih voditeljev aeroplanov, ki v oktobru lahko uvrste v armado. JHI Nadalje ima Nemčija po KlotZflotiijo F: , 1 kih namero, da začne graditi novo ^^ J raornic. Že cfones razpolaga s 24 P^. ^jo ^ čolni najmodernejše konstrukcije, * Še brzino 24 vozlov nad morjem aRa teh ^ vozlov pod morsko gladino. ^ za K, mornic je opremljena z osmimi ce ^^ nanje torpedov ter z dvema 12 c» . , J nima topoma. Poleg tega, pr»vl ' &ero®*. JJ ma Nemčija že danes več podzems U mov, ki so popolnoma'varni Pf ^ napadi. k\ ----- # ( Maščevanje nacM«^ ; ^ Huda suša je okrog jezera . Afriki povzročila, da so levi zaceli ^ ^v | padati človeška naselja. Samo v o^..^ teJ danija so žejne in lačne zveri v ^nia£jiii raztrgale 30 zamorcev. Nato s0 a g j^pji °eJ)! ^o, nili maščevanje. Večinoma samo ^^^ ^ roženi so se odpravili na lov. ' ° nevarnem zasledovanju jim je uSP }l 6pra , ■j, čredo več nego dvajset levov m ^ M v past. Takoj so to obgradih z v gQ za t6| ograjo in pod divjimi bojnimi P1 j>s živali počasi ubijati. Večina zvelpre^le' ^o, žrtev kopij in lačnih soujetniko^ ^ ^ zamorci počasi umorili z gladovanj Obleka iz stekla!^ ^ Nekatere angleške tekstilne ]0 začele izdelovati blago iz stekla. tf^ I šano z volno in bombažem da na ^^ je ^ trpežno in praktično blago. Poleg jz(jel°v ^ blago tudi prozorno in se ne me^^agtavn0, tf v h^ steklenega prediva je dokaj ell£) piip1^J- ** klena snov se s pomočjo brizgal111^^ vročem stanju razprši in sprede v gp^ VjO. Tako blago je trpežno in ogle la- « in zdrava. Poleti je hladna in PP23^^ »ia je steklo slab prevodnik toplote. z lahkoto operemo z obleke. gtr0^0,^' Pred nekaj dnevi je angleška^ komisija v Sheffielau pregledala P obleke in se izrazila o njih ze -e ' Problem izdelovanja oblek iz stekla ^d0^-uspehi angleških tvornic so pa tak0 e jJi vi. da utegnejo pospešiti razvoj te stri je v tej smeri. w«Hninitffaniii.iiiiiiii»»)iiiiiii»ii»ii;iiiiiiii:i::»i»iiiiii)immum) urednikova pošta 19' oktobra, 1934. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. | I ! i Sosedov sin i x •*• t ? % * | ROMAN l m K:'' " ' • X | SPISAL JOSIP JURČIČ t i S 6-na pokima in zamišljena o-\ na3 bo * ter naj ima povsod oči. i wi!rCa je tiho opravljala < *Manja dela. Stregla je ma- i Btjo m °Četu 2 večJO skrbljivo-rnal.ne§0 Poprej, a govorila je i obra m V6Sela ^ bila nikdar- Z i i ^laactt°d dT d° ^ b0lj:< dost etoca- zdravje in mlaje biia0ZnanjuJ0Ča barva- žalost 11 MafraZUta P° n;ienem obličju. 1 ?loje !Je P0znala črva> ki jo ! deti g tV Srcese ^ Je smililo i je fekušlln °n° malorečj° 3oU ^joirT razvesehti, molila |1 £ama " JOkala se- kadar je bila c Proste 1 Se ^ Je mož zdel I t Vsobo/:.a casih je bila ženicah 1jen0 ki se 3e iz hčere v S ^ materino srce stakala, iz- i bil Mo do - Štefana, ki je § HbiikJ kraljevalo vedno na 1 KarJevem domu. ' 50 bili s,fedeljo Popoludne, ko 2 ' 'nnmrJS1Vcerkevk nauku ' S sed iariCa sama doma Pri ' ' %ikovela ter bukve vseh ' ' % vjd ln. letnic v roki dr- ' iti t"" Je Štefana mimo o- ' ' Wltro ga pokliče v hi- r : s stai-začne ga \ > biti I, U1 zmerJati da ; r Se« it1tako hudoben ter brez ; S v lP5emisIeka zdražbo * %tu ?"Uzmi. Pa nevednemu obiu ' £ga ne more nikdar' T^jot011' 2 premišljeno! v ^kl* fce težiti. rS'e, 1)e ,mati Smrekarica 1 ;VSendei0d^varjaštefanniJf 161 kl°Pi in z eno- v i' S e vprto rokQ glavQ d_ J *> 0;° se žena umiri, spre- J ■ <. ^es ^ LViuWjazn!premišlJeM; i h bo w Jaz nisem mislil, , ' ^ Mefa'da bi kaj bilo , f>i J« moraš izbiti, pa !keI' da te ustreli, i ! v v anja" J '^ebnosti Z\ nt?1 ----------is<= i ' Si«, S°---------10c ;; 4c " r«^ za f, --------19c , H, v L lan,e-----10c Ssk , du7rik-- 16= ---------14c --------- ~ M„bvave t- e» 6 za_____ 25C ; brata 1621ST- cLAIR AVE. v l^l^RCADE AVE. H. O. L. C. vpliva na zemljiški trg Aktivnosti Home Owners Loan korporacije so takorekoč vzele na stotišoce parcel in v obupanem stanju se nahajajočih posestev iz trga ši-rom dežele. To je stabiliziralo in povečalo vrednosti. Pretkani investorji se tega zavedajo in kupujejo sedaj za investicije. Kupite si dom sedaj in prihranite si dobiček investorja. Zglasite se pri nas ali pri vašemu broker-ju glede nakupa dobro situiranega doma. Zmerne cene za gotovino, ali na majhno takojšnjo vplačilo in ostalo na lahka od- Tke City &) Suburban Co. 308-318 Anisfield Building, vogal E. 9th.& Huron MAin 1645 | zdaj ustreli ta ali ta. Tudi mi ne. I more nihče na svetu ukazati, da:-, bi si jo iž glave izbil. Pozabiti je ne bom mogel, dokler bom živ. Tega vendar ne rečem, da se ne! bi s poti umaknil, daleč proč; a ne zaradi očeta in sveta, temveč njej na ljubav. Vi ne veste in nihče ne ve, kaj sem trpel te dni, ko sem slišal, da ji je hudo, j in da sem jaz kriv tega." Smrekarica je videla, da je. Štefan težko solzo v očesu zatiral. To jo je precej omečilo in, dejala je: "Saj jaz ti ne rečem nič. Znam te, da si priden fant. Bog ve, kako bi bilo, ako bi šlo pri naši hiši po moje. Ali to sam vidiš, da k nam ne moreš priti, saj znaš o-četa našega. Jaz le ne vem, kako si mogel tako neumen biti, da si mu celo sam kaj takega pripovedoval ter vprašal ga, kar bi ti bila jaz bolj z lepa po- j vedala! Glej, koliko sitnosti in nesreče bi se bilo odvrnilo. — Iz glave si pa lahko vse izbiješ, a-ko hočeš. Na svetu človek vse pozabi, samo greha ne lahko. Le pameten bodi in sosedje bomo, prijatelji med seboj zmerom, kakor do zdaj." "Zmerom. Do danes mi niste žal besede rekli. Bolelo me je poprej, ko ste mi toliko hudega očitali, a zdaj sem vesel, ker vidim, da ste dobri. — Jaz ne morem in si ne upam misliti, kako se mi ta reč izteče ..." "Tako se izteče, kakor se mora." "Časih sem želel, da bi tega vašega bogastva ne bilo nič, časih sem dejal, da bi se Franica le drugam ne možila, naj jo jaz dobim ali ne, časih pa me popade, da menim: ni mogoče in ne sme biti, da bi jo kateri drugi dobil. Tako mi vre po glavi, vem kaj hočem, in ne vem." "To ni prav; vsega tega ni treba misliti! Kako drugo si izberi, saj jih je dosti, ki te rade in lahko vzemo." "Ljudje govore" — reče Štefan dalje — "da jaz vaše Franice iščem samo zaradi denarja, ki ga bo imela. To je res, denar je lepa reč na svetu, jaz bi se ga ne branil, kakor se ga noben človek ne brani, ali smem povedati vam, mati, in! vsem ljudem, če tudi neče nihče | verjeti, jaz bi vašo Franico vzel, ako bi ji tudi moral kupiti vse, v kar se pred poroko obleče." "Le po umu delaj ter ne se-zaj tjakaj, odkoder ne dosežeš ničesar. — Zdaj pojdi, ljudje bodo iz cerkve šli; nečem, da bi kdo vedel, da sem govorila s teboj." . ■ XVIII. Ko materino upanje, da bo sčasom hči zopet vesela in živahna, od dne do dne se ni hotelo izpolniti, jame ženo skrbeti, da ne bi deklica zbolela. Vse prijazno prigovarjanje ni pomagalo. Razodene tedaj možu svoje skrbi. "Le počakaj, zdravilo se že napravlja. Jaz vidim in vem, kaj manjka dekletu, zato sem že skrbel, da bo naglo konec vsem njenim težavam," reče stari Smrekar. "Kaj misliš?" vpraša žena. "Moža ji dobiti. Vse je navedeno. V nedeljo pridejo snubit,, hitro udarimo v roke in vse bode pri kraju." j i "Za križ božji! ne, le zdaj ne! preplaši se raati. "Zdaj, baš zdaj!" "Bog pomagaj! Ti si časih kakor voda! Ne da bi premislil in počakal, rineš svojeglavno dalje ' in se ne daš ..." < "Nu, kaj bi pa rada? Kaj? ti, : ki si modrejša od mene!" vpra- 1 sa Smrekar malo razdražen. "Dekle naj malo pozabi, kar 1 je bilo, potlej ..." "To že pozabi. Jaz sem s Po-greznikom govoril, obljubil sem, besede ne snem, če se vsi na 1 glavo postavite. Tako je!" 1 Žena previdi, da so vsi ugo- ] i/ori bob ob stena metan in ob- j molkne. Ali skrbi se ne more o- 1 tresti, da bi se utegnila ta pre- : tiagla ženitev čudno raziti. V nedeljo popoludne pridejo j :rije možje v plaščih, znamenje, j :la so snubači, in sedejo- pri Smrekarjevih okrog mize. Bil je ' Pogreznikov Peter, njegov oče n strijc. Domačin jim prinese ] .'ina, kruha in suhega mesa na < iiizo, ter govori nekaj navad- ( lih reči o lepem vremenu itd. ž ! njimi. Videč, da se Franica ne pokaže v hišo, stopi ven. j' Mati je bila v kuhinji, a dekli- ] ( :-a je stala na pragu. Na kame-| nen pokončnik naslonjena je! ;rla na videz brez vseh misli . preko polja. "Gostje so v hiši, dekle!" reče. — "Ni spodobno, da tukaj stojiš. Pridi notri. Ali se hočeš morda malo čedneje obleči"? — Pojdi gori v svojo kamro in naglo naredi. Ali boš?" Oče je govoril prijazno in nekako mehko, hči se ni mogla u-stavljati, pokimala je in šla gori po stopnicah. , Prišedši v sobico počasi od-: , pre predel svitlo olikane omare, j Oblek je bilo tu na izbiranje, - dragih in prostejših, za velike in S male praznike. Časih jih je bila i vesela, a danes je oko mrtvo o i vsej tej lepoti; ne izbira, niti ne i ve, kaj hoče. Pus^i omaro odprto in sede na stol. Kakor trudna položi križem roki na koleni ter j gleda v steno, kjer visi podoba j i žalostne matere božje. Gori po stopnicah se zaslišijo ■ trdi koraki, — oče v sobico sto-, pi, Franica vstane. Približa se ji ter jo prime za roko. "Saj veš, Francika," začne Smrekar, "da te nisem še nikdar napak učil, nikdar ti še ne: ukazal ničesar, kar bi ne bilo prav. Vselej si rada slušala, slu-šaj me še danes. Glej, midva z materjo te rada imava, rajši i ne go vse drugo na svetu, in I storila sva ti, kar si želela, pa ' bi bova še. Ali naju imaš tudi ti toliko rada, da nama danes veselje storiš?" | j Tako Smrekar še nikdar ni s svojo hčerjo govoril. Kaj znači: j rad imeti, ljubiti, to je menda mož pač v srci imel, a na jeziku tega ni nosil. Ta novi glas je hčer čudno genil. Prvič, kar je bila odrasla, oklenila se je zdaj očetovega vratu in položivši mu glavo na prsi začela jokati. Oče Smrekar jo je tako nerodno za ramo prijel, da se baš ni vedelo,1 ali jo hoče nalahko odriniti od sebe ali k sebi pritisniti. "Nu, kaj to? Čemu to? Jokati) 666 tekočina, tableti, mazilo, nosne kapljice (nose drops). Ustavi: prehlad prvi dan, glavobol ali i nevralgijo v 30 minutah. Najhi- i treje delujoče zdravilo, ki je znano. i Posebnos+rza soboto Pot Roast___________14c Sveže zmleto meso, 3 funte za_______25c Prekajene Cali šunke__15c Sveže vampe__________8c 1 Svinjske obisti___________8c Round Steak _________15c j 17 Rib Pork Loin______ 15c Goveja jetra _____^_____10c ;[ | LUDWIG GUSTINČIČ, j 6128 GLASS AVE. __^ _— j rod osebnim spremstvom Božični izlet v STAR O DOMOVINO na svetovno znamenitih exprosnih parnikih (via CHERBOURG) OLYMPIC 1. DECEMBRA j CARL GENTILE, vodja. (Vkrcanje je večer preje) 46,439 ton BERENGARIA 7. DECEMBRA ALFRED MARCUS, vodja 52,100 ton MAJESTIC 14. DECEMBRA M. S. EKEROVICH, vodja Svetovni največji parnik Prejšnje turistične kabine za pot-I nike tretjega razreda. — Pazljiva postrežba. ; Prihranite si denar, s tem, da kupite po znižani ceni listke za vožnjo na oba kraja. Povratni listki veljavni za dve leti. Odplačila na obroke za potovanja na Cunard White Star liniji, ako želite. Za pojasnila se zglasite pri lokalnemu agentu ali pri CUNAR^VWHITESTAR LIMITED 1121 Euclid Ave. Cleveland. O. —m—> i Izjavite svojo izbero | | v volivni skrinji 1 i Kar imate rajši: | da se ohrani šolski sistem, da se da nesrečnim žrtvam prometa zdravniško oskrbo( da se lačne nasiti, da dobe potniki na ulični železnici in drugi davil koplačevalci "square deal;" ali ^ | Da se bo zidalo več cest? | Ako imate rajši prvo omenjeno volite NO na obeh i konstitucijskih predlogah na novemberski glasov- =! nicL S ^ Oba predloga skupaj pravita (1) da gasolinski davek ne bo nikdar §j| % večji kot 3 cente na galono, (2) da gasolinski davek in dohodkov bra aQi od avtomobilskih licenc naj se ne rabi za šole, relif itd., in (3) dla jp oe; so motorna vozila ustavno izvzeta od lastninskega davka. gg 1 The Cleveland Railway Co. | ni treba! Sile ti ni in ti ne bo, če bog hoče. Pogreznikov Peter : je zdolaj, ženit se je prišel k tebi, kakor veš. Jaz sem te obljubil, ker sem vedel, da me rada šlušaš. Obriši solze, pa doli pridi in vesela bodi. Saj potrdiš, kar sem jaz obljubil?" Deklica ne odgovori ničesar, j "Ne bodi neumna ter ne jo-| kaj. Mati je tudi jokala, ko smo |šli k poroki; pa jo vprašaj, če se ji je kedaj hudo godilo? Človek ne more, ne sme biti tako mehak. Pametna bodi in poslušaj nas, ki smo stari ter vemo, kaj je prav. Silim te baš ne, v mesnico te ne vlečem; a tega menda ne storiš, da bi tvoj oče na sramoti ostal in besedo opo-rekel! — Dovolj čedno si oprav- OSWALDOVE CENE Očiščene kokoši_______18c Obisti__________________9c Round Steak __________15c Teletina za ajmoht____10c Sladkor, 5 funtov_____27c Krvave, suhe in sveže klobase po najnižji ceni. Se priporočam louis oswald f 17205 Grovewood Ave. 731 E. 185 St. KEnmore 1971 iiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiminriiiiiMrmimn THE CIMPERMAN COAL CO. 1261 Marquette Ave. Fin premog—Točna postrežba. Se priporočam F. J.Cimperman HEnderson 3113 iiiiiimiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiinmiiiiiniiiiiiii '^wii'iIimwS■■IlSd\W I PAIN^EXPELLER ljena, niti se ne treba preoblačiti. Le takoj pridi dob. Stori mi po volji in verjemi, da se ne boš nikoli kesala. Ustavljati se ne smeš." Oče se obrne in duri za seboj na pol odprte pusti. Kmalu za njim s tiho stopinjo pride mati. Žena ima resen ob-raiz, pa hčeri se zdi, da je po na^ gubanem licu pod očmi sled solz. "Kaj si res taka, da ne pojdeš v hišo? Saj ne greš v pekel! Bodi z ljudmi, govori ž njimi, ker oče tako hoče, reci že kar hočeš!" nagovarja mati. "Precej grem," odgovori hči. "Ta-le rdeča ruta ti dobro pri-stoji. Deni jo za vrat." Dekle mater molče sluša ter se opravi vse po njenem nasvetu. Potlej gre ž njo vred po stopnicah doli v hišo. (Darje prihodnjič) ZAMENJ1TE vašo hranilno vlogo na posojilnici za pohištvo, radio, pralni stroj, peči in grelce na premog, pri The Krichman & Perusek Furniture Co. 15428 WATERLOO ROAD. — Trgovina je odprta vsak večer. pK.«*««^^ VABILO NA ■ \ BANKET katerega priredi DR. COLL. SLOVENKE, ŠT. 22 SDZ 1 V SOBOTO, 20, OKT. 1934 v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 1'ričetek ob 7:30 uri zvečer. Prijazno Vabimo vse občinstvo, člane in članice SDZ. Izvrstnb , zabava—najboljša postrežba z jedjo in pijačo. Igra Krištof Trio. ! = s 1 Tudi letos prešamo ter dobite pri meni najboljši mošt in grozdje. Vedno poštena prvovrstna postrežba. Se priporočam. • frank marinčič p 15012 SYLVIA AVE. ; : i -s *-j ihti nntut. i ii; i mimi ritmiTinm mimi nmr, mu n.innn rmnirtiiigtimii iii miiiiiiiiiiiiiitiii i iifiii*nmu|iiiiini^fmiiii}if yj^ujj in ii iitiiii / iiriiiri m iitiiiitriitiiij«^ 1 "II a PRI NAS SE DOBI NAJBOLJŠE grozdje, mm in sode | Cena moštu je sedaj $14 sod ali 3 sode za $39. V pondeljek bomo imeli tudi dovolj belega grozdja. Se priporočamo starim in novim odjemalcem. — Sprešamo tudi vaše grozdje po nizki ceni. john in ted mandel 15312 WATERLOO RD. J j* - - ■ —---- (t y 30 LETNICE S N P JEDNOTE Odbor skupnih društev vljudno vabi na poset te veselice, katera se ¥ aB1LO —na— VABILO " . * * vrši dne ,, i ■ ■ katero priredijo VESELICO in združena dr. št. 142-312-590 snpj 21. okt. v slov. domu, holmes ave. ^ J; POPOLDANSKI PROGRAM: Govorniki, igre, godba, petje, u- PRIČETEK PROGRAMA OB 2:30 URI POPOLDNE H C T 4 \ nVTl^k CT metni plesi' Živa slika in deklamaciia- Vstopnina 35c. Pričetek plesa ob 7. uri zv. Vstopnina za ples 25c JLjr\ ▼ 1 1 v/O JL ZVEČER: Ples v obeh dvoranah. Svira godba Bled in Mr. Frank Dobra postrežba, okusen gulaš in pristno pivo; ne pozabite vpraša- ^^ _ _Yankovič orkester.__ti še po kaj drugem. ODBOR. STRAN 4. ENAKOPRAVNOSI 19, oktobra^; , M K ^ 1> v ^ J.Sacerich 16005Waterf£^ "Anton Tekanc' Rnklestfn Grf" 814 E. "XTannenb^ 1938 E. " John A l5638 Holee5i^ ~ JohnP^1 — M. Habln® 4059 Payntr^ ~ L. Podp^«. Franl<^u„j 16811 Water'0" , John S 16226 Ar 1193 E .60*^