T*oW.irtna bhhw v {u(ot1iiL Leto XI«, št. 269 Ljubljana, nedelja 9« novembra 1930 Cena 2 Din Upravmštvo: 'Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Selca« burgovg ul — Tel 3492 m 24V2. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — TeletoD št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ljana št. 11.S42. Praha čislo 78 180- \V-en št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon it 3122. 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št. 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po taruu Ljubljana, 9. novembra Danes prispe v Ljubljano predsednik kraljevske vlade g. Peter Živko-vič v spremstvu odličnih članov svojega kabineta. Njegov obisk je zaključek obširne akcije, ki jo je izvedla vlada v zadnjih tednih io katere cilj je bil, da se vzpostavijo čim najožji etiki med režimom in narodom. Naravno je, da je moral šef vlade, ki je pre obložen z važnimi državnimi posli, izvedbo te akcije v glavnem prepustiti evojim ministrom in da se je mogel neposredno angažirati le v izrednih primerih. Znak posebna pažnje naši banovini in njeni prestolnici Ljubljani je, da prihaja predsednik Živkovid k nam osebno in da želi osebnega kontakta z ljudmi in osebnega spoznanja razmer v naših krajih. To ne znači le odlikovanja za našo ožjo domovino, temveč dokazuje tudi, koliko važnost pripisuje vodilni državnik Jugoslavije razvoju in napredku jugoslovenske misli in narodne konsolidacije med slovenskim delom jugoslovenskega naroda- Vest o prihodu g. Zivkoviča ie bila v vseh narodnih krogih sprejeta z velikim veseljem in zadoščenjem. Najširši sloji prebivalstva, ki iskreno narodno čutijo, se radujejo prilike, da pozdravijo v svoji sredi moža, v katerem spoštuje in čuti vsa Jugoslavija prvega pomočnika našega velikega kralja pri izvrševanju dela za preporodi rev in konsolidacijo naroda in države, državnika, katerega udanost veliki ideji in katerega živa energija sta najboljša poroka srečne izvršitve Kraljevega jugoslovenskega programa. Predsednik Zivkovič ostane v naši narodni zgodovini ena najmarkantnej-ših osebnosti. Ko ga je kralj 6. septembra poklical, da mu poveri ogromno, odgovornosti polno nalogo, se je general Zivkovič odzval ne le kot discipliniran vojak, temveč kot človek moraličnega poguma, ki se je v onem u~ 'dnem trenutku zavedal, da prevzeli a nase historično odgovornost in da bo od njegovega dela v mnogem odvisna usoda vsega naroda. Ta njegova odločnost mu ostane nepozabljena in uspešno delo, ki ga ie že dosedaj izvršil, mu je ustvarilo med ljudstvom zaklad zaupanja, ki je najbolji porok, da bo velika kraljeva zamisel izvedena do srečnega konca. Slovenski del naše domovine je bil od nekdaj po svojih najboljših možeh domačija jugoslovenske misli. Občutek, da nam le državno in narodno edinstvo more osigurati življenje in napredek, je tu pri nas od nekdaj globoko zasidran v srcu naroda. Nobeni separatistični atavizmi niso mogli trajno nadvladati nad instinktom naroda, ki se vedno znova zmagovito prebije skozi vse ovire. Navzočnost predsednika prve jugoslovenske vlade, obisk izvrševatelja čistega jugoslovenskega programa se bo — to mirno rečemo v naprej — pretvoril v občo narodno manifestacijo za narodno idejo in bo dal vsem poštenim narodnim ljudem priliko, da izrazijo s svoiim pozdravom g. Zivkoviču svojo odločno voljo za složno sodelovanje pri velikem delu prerojenja. Narodno in državno edinstvo niso le lepe besede in niso le predmet za tso-retične diskusije. Bistvo je njihova realna vsebina. Jugoslovenski narodni program znači enakost in enakopravnost ne le vsakega inclividua kot državljana, temveč enakost v pravicah in dolžnostih vseh deiov naroda, pa naj se razlikujejo po plemenu ali po kraju ali po veri. Jugoslovenstvo znači solidarnost v gospodarskih, socialnih in kulturnih težnjah, solidarnost, ki edina more ustvariti zadovoljstvo malega človeka, to je ogromne večine našega naroda. Jugoslovenska ideja nas končno na zunaj druži v neraz-rušno enoto, ki edina more biti garancija zmagovite obrambe naše narodne eksistence in ki edina nam daje dostojen prostor med ostalimi narodi sveta. Zato je od zmage te ideje odvisna vsa naša bodočnost in delo za popolno uresničenje jugoslovenskega programa je najvišja dolžnost vsakogar, ki se zaveda zgodovinskega časa. v katerem živimo Strankarska in kulturna raznolikost v naši ožji domovini je v prošlih dobah onemogočala sistematično delo za narodni napredek O raznih več ali mani pomembnih gospodarskih, kulturnih ali socialnih vprašanjih ne bomo nikdar vsi enega mišljenja. Toda danes ni čas za take diference, danes je doba. Ic o je treba vsa druga vprašanja postaviti na stran in zbrati vse sile za izvedbo osnovne ideje našega naroda in njegove države Edina stranka je narod — eius res agitur. Iskreno želimo, da bi navzočnost pred- Predsednik vlade g. Peter Živkovič v svoji uniformi kot komandant kraljeve garde sednika vlade in njegov svetel primer bila odločilnega pomena za združitev vseh iskrenih narodnih ljudi tudi v naši banovini, da se Slovenci v polni meri uveljavimo kot pozitiven in konstruktiven faktor pri izgradbi Jugoslavije in da s tem tudi zasiguramo legitimne interese naše ožje domovine. Pod vodstvom predsednika Zivkovi-ča se zbira danes okrog vzvišene osebe ljubljenega kralja in vrhovnega voditelja naroda vse, kar dobro misli in hoče. Njegova oseba je Srbom, Hrvatom in Slovencem garancija nanredka vseh delov naroda, ker mu je zvezda vodnica absolutna vdanost kralju, domovini in jugoslovenski ideji, ki jo globoko umeva kot idejo narodne solidarnosti, gledajoč z enako ljubeznijo na vse kraje in na vse sloje naroda in stremeč k visokemu cilju, da vsak Slo- venec, Hrvat in Srb s ponosom in zadovoljstvom more reči: vsa Jugoslavija je moja, vsak jugoslovenski kraj mi je domovina, vsemu narodu sem sin! Uverjeni smo, da smejo posebne težnje in težave naše banovine, povzročene po njeni socialni strukturi, računati na polno razumevanje predsednika Zivkovica, ki se v naših krajih počuti kakor med svojimi in ki dobro ceni vrline slovenskega dela naroda in njegovo sposobnost v gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu Izrekajoč predsedniku Živkoviču v naši beli Ljubljani iskreno dobrodošlico vemo, da dajemo izraza čuvstvom vsega naroda, ki ga poln zaupanja in spoštovanja pozdravlja v svoji sredi kot moža, s katerega imenom bo trajno vezana velika era preporoda Jugoslavije. ©slavi Po naših vaseh so lepši časi. Na obrazu kmeta, obrtnika in trgovca vidiš zadovoljstvo, da v naše lepe domačije prihaja politični mir, da se sovraštvo umika prijateljski ljubezni in medsebojnemu spoštovanju. Do veljave prihaja tradiconalni smisel naše vasi za lepo vzajemno skupnost, v kateri je kmet kmetu brat, vedno pripravljen pomagati, svetovati, tolažiti. Stara sovraštva, ki datirajo iz časov politične nervoznosti in nestrpnosti, se izglaju-jejo, sklepajo se trdnejša prijateljstva. V mirno razpoloženje duš po naših va-ves je vsajena ponosna zavest: vsi smo eno. hočemo biti eno. neposredno z nami je kralj in on nam bo storil samo dobro! Verna vdanost, zaupljivost in politična razsodnost našega selskega prebivalstva je notorična. Zato morda kraljev manifest in vse. kar je njemu sledilo, ni nikjer učinkovitejše in pri- srčneie vplivalo kakor ravno po naših vaseh. Glas src in tihih skritih davnih misli je dobil zvočen izraz: hvala Bogu, da pride mir, ker le v miru je možno trezno in uspešno delo! Naš kmet. podeželski trgovec ali obrtnik niso borbenih narav Naravni smisel za svobodo izzove v našem podeželskem človeku krepko borbenost šele takrat, ko zasluti, da je nad njim izvajan pritisk te ali druge narave Pri takih lastnostih so kmet. trgovec in obrtnik v vaseh in v podeželskih trgih in mestih težko nosili breme politi« nih borb, polnih nedemokratičnih izrodkov, demagogije in izrabljanja najnižjih instinktov. Ponos zdravega podeželskega človeka je sila trpel. ko_ je le prepogosto moral kloniti pred moralnim ali materialnim nasiljem onih, ki so se v političnem boju posluževali teh metod in hoteli v podeželskem človeku imeti slepo pokorno ovco proti njegovemu lastnemu prepričanju. Dasi je naš človek dela in trpljenja po polju, v delavnici ali trgovini poln smisla za javno življenje in rad uveljavlja svoj vpliv pri ureditvi javnih zadev, je vendar v temnem ozračju preteklih let izgubljal smisel za vse, kar se ni neposredno tikalo njegovega lastnega interesa. Celo smisel za ureditev državnega življenja je gineval, kar so demagogi zopet izrabljali in tirali človeka, ki je bil po svojem zdravem prirodnem instinktu sicer verno vdan državi, stran od države v partikularizem. Pri tem je trpela enotnotna državna misel, popuščala je požrtvovalnost za državo in za enotne skupne interese. Zlasti naš kmet je skrajno državotvoren element, njegova vera v potrebo enotne in močne Jugoslavije je neomajna ter je kljub vsem političnim viharjem, ki so se v to enotnost zaganjali, vedno ostala živa na dnu srca. Naš kmet je bil vržen v duševno razdvojenost: v srcu je ljubil državo, a to ljubezen so mu kvarili oni, katerim je ureditev države zaupal. Skromnost diči našega kmeta. Ta skromnost je njegov ponos. Skromen je naš obrtnik in trgovec. Zavest, da žive skromno in pošteno, da je trdo delo njih vsakdanji kruh, je priznan ponos naših ljudi. Ta ponos je svet in nedotakljiv. Gorje mu, kdor bi ta dragoceni zaklad značaja našega človeka le z rahlo senco zatemnil! Človek zre vse, postane tih in si ustvarja sodbo. Naš človek hoče, da je priznano njegovo delo. hoče videti resno brigo, da mu skromno in težko življenje ne postane neznosno. On hoče biti državljan v najčistejšem pomenu besede. Biti državljan v tem pome- nu besede je za nas najvišji ponos. In ta ponos se v našem kmetu utrjuje, ker mu je dano upanje, da bodo njegove socialne in gospodarska neprilike stalno predmet največje pozornosti države in vlade. S kmetom živi naš obrtnik in trgovec; ti interesi so medsebojno tesno povezani, zato je tudi njih upanje skupno. Ne smemo varati samega sebe in priznati moramo: naš kmet preživlja strašno krizo! Cene poljskim pridelkom padajo, živina nima cene, gozdovi kažejo svojo izsekano goloto, denarja nikjer. Industrijski predmeti pa so stalno v visoki ceni. Odvisne kmečke delovne sile ne dobe delovnih prilik. Obrtnik in trgovec sta v svojem materialnem položaju odvisna od gospodarske moči kmeta. Kmet slab, vsi trije slabi. Naravno je zato. da vsi trije s skrbjo čitajo plačilne naloge davčnih uradov in se tolažilno zanašajo na uvidevnost vlade, da davčna bremena olajša. To olajšanje je najučinkovitejša pot k ublažitvi krize v našem podeželskem gospodarstvu. Tu je skrita duša podeželja. Jugoslavija hoče imeti duše, ker le duše so vdane in zveste. Deset tisoči in deset tisoči oči skrbnih in v delu osivelih očetov po deželi gledajo v belo Ljubljano in upajo, da se v Ljubljani, ko se v njeni sredi mudi predsednik vlade, govori o ljubezni podeželja do države in kralja, pa tudi o trpljenju in skrbeh tega podeželja. To upanje kuje iz src in duš našega kmeta, trgovca in obrtnika jekleno moč ljubljene nam Jugoslavije. Vemo, da bo upanje postalo resnica. Kraljeva beseda in velika volja ter energija njegovega prvega zaupnika sta jim porok za to. Tudi delavstvo hoče močno državo Pozdrav delavstva predsedniku vlade ob njegovem prvem službenem prihodu v Slovenijo V svoji sredi pozdravljamo ored« sednika vlade. To je prvič, da .SI' ve« nijo službeno poseti najvišji predstavnik državne uprave; sedaj je v osebi tega predstavnika združena tudi državna zakonodajna moč. Zato je ta vi* soki poset dvojne važnosti v pc^Iedu potreb državne administracije in za« konodaje z ozirom na posebno social« no«gospodarsko strukturo dravske ba= novine. Državno krmilo vodi krepka in ore> vidna roka kralja; duh vseh, katerim je usoda države in naroda izročena v obrambo in varstvo, je prež?t odločne volje, ustvariti v državi mise-no. no» tranje duševno edinstvo, naslonjeno na gospodarski napredek ter na bou= alno=materijelno zadovoljnost naroda Visoki obisk gospoda predsednika vlade je eden zunanjih zniKov te volje, podčrtanje zavesti odgovornih in odločilnih činiteljev, da je treba vzporedno z vzgajanjem jugoslovanske du= ševne miselnosti budno pazi:: na socialne, gospodarske in kulturne potre* be naroda, ter narod tako utrjevati v močnem prepričanju, da mu je k'juč do rešitve nujnih življenjskih problemov le v jugoslovenskem duši i nem občestvu, izraženem v enotnosti naro= da in države, v socialni pravičnosti in v enakopravnosti vseh drža Ijanov in vseh pokrajin. Gospod pr.Jdi-.dnik ro; če s svojimi ministri videti in slišati naše srčno občuteno veselje nad zrr a* govitim pohodom jugoslovenske misli — prišel pa je tudi, da vidi naše to« trebe in želje in da sliši nredloge, ;šte» nost in vestnost uradnika, skromnost in udanost malega kmeta. Življenjske potrebe ljudstva zahtevajo industna« lizacijo zemlje ter živahnost prometa in trgovine. V tej množici .r.al-h eksi« stene prevladuje element delavstva katero mora zato biti objekt posc-bie skrbnosti in pažnje. Naš delavski pro« blem prav tesno sega v probleme na. ših kmetskih družin, v gosp-darsrvo kmetskih občin Naše delavsko vpra« sanje zato ni razredno vorasnrje nr vzorcu industrijskih držav Soca.na zaščita delavca meče svojo blnv.deino senco tudi na zaščito kmeta Omenim samo, da morajo danes bremena sta« rostne preskrbe delavca v pretežni meri nositi kmečke občine, v kareie se od starosti oslabel delavec, ki-' .ja pristojen, vrača iz mest in rova .-en Ko je naš krali s svoiim nan;*e stom od 6. januarja pretrgal s pivfek« lostjo in nam prižgal nove zarje lepše bodočnosti, je bilo zlasti delavstvo upravičeno, da je ta zgodovinski čin pozdravilo s srčno simpatijo. Kij ti ko« rupten in nesposoben pariamentari« zem z divjimi političnimi strastmi, ka» tere so se izražale v brezobzirnem uveljavljenju močnejšega in to v vseh panogah in prilikah življenja, je naj« nevarnejše ogražal ravno delavske so« cialne pridobitve, potrebe in žči,t Za« to je delavstvo pozdravljalo dan. ko so njegove socialne potrebe prišle pod zaščito samega kralja. Delavstvo mo« ra danes z zadovoljstvom ugoioviu. da so ostali brezuspešni vsi poskusi ki so hoteli oslabiti delavsko socia;i.o-za« ščitno zakonodajo. Delavska zaščitna zakonodaja je ostala, ker je bila kra« Ijeva beseda ne samo sveta, ampak tu« di premišljena in v stvari sami ute« meljena. Spominjamo se, kako je bilo v raznih resolucijah in predlogih pod« črtavano, da treba delavsko zaščitno zakonodajo reformirati na slabše, češ da ona v znatni meri ovira gospodar« ski napredek. Kakor da bi pravična zaščita človeka mo^Ia ovirati napre« dek človeške družbe! Izvrševatelji kra« Ijeve volje so se v teku let prepričali, da je bil gospodarski napredek brez poslabšanja socialne zakonodaje mo> goč, saj je ta napredek vsepovsod vi« den, v kolikor rimajo nanj škodljive« ga vpliva izven volje in moči države ležeči splošni pojavi gospodarskega življenja. Mi hočemo, da so duše naroda uda« nc zdravi jugoslovenski misli. Besede hitro v zraku izzvene. To naše hotenje je našlo razumevanje in podporo pri« zadevanj vlade, da bodi narod notra« nje duševno zadovoljen s tem, da vidi dobro, krepko in efektivno voljo, iz« boljšati njegov gmotni položaj, utrje« vati pravno sigurnost, dvigati njegovo samozavest na ta način, da so vsi sloji in stanovi enakopravni in istočasno vsi enako vredni, da se dvigajo na« vzgor po lestvi materijeinega blago« stanja in kulturne iznopolnitve. Delavstvo more svoje težnje uve» ljavljati le preko svojih strokovnih organizacij, preko svojih zbornic; nje« govim interesom služi samo eno mini« strstvo. Privreda ima močnejša sred« stva uveljavljanja zahtev in njenim neposrednim interesom služi nebroj materijelno močnih organizacij in ustanov, ona ima v vseh smereh jačia sredstva inicijative. obrambe in zašči« te. Zato je delavstvu zelo na tem le« žeče, da mu njegova obrambna sred« stva ostanejo neokrnjena, da pridobe na avtoriteti in na možnosti inicijativ« nega uveljavljanja. Moč delavstva zla« sti leži v moči in vplivu delavskih •^ornic, v volji in v možnosti ude j« -tvovania ministrstva za socialno po« litiko. V uspehih uveljavljanja teh ustanov in tega ministrstva vidi de« PnHfcnfita oMmi ▼ wtofttL Leto XI., št. 260 Ljubljana, nedelja 9. novembra 1930 Cena 2 Din Upravmštvo: 'Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125 3126 laseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul — Tel 3492 in 2491 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842: Praha čislo 78 180 VV-en št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št. 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu T PREDSEDNIKA VLADE PETRA ŽIVKOVIČA Predsednik vlade g. Peter Živkovič t svoji uniformi kot komandant kraljeve garde Tudi delavstvo hoče močno državo Pozdrav delavstva predsedniku vlade ob njegovem prvem službenem prihodu v Slovenijo Ljnbljana, 9. novembra Danes prispe v Ljubljano predsednik kraljevske vlade g. Peter Živkovič v spremstvu odličnih članov svojega kabineta. Njegov obisk je zaključek obširne akcije, ki jo je izvedla vlada v zadnjih tednih in katere cilj je bil, da se vzpostavijo čim najožji stiki med režimom in narodom. Naravno je, da je moral šef vlade, ki je pre obložen z važnimi državnimi posli, izvedbo te akcije v glavnem prepustiti evojim ministrom in da se je mogel neposredno angažirati le v izrednih primerih. Znak posebna pažnje naši banovini in njeni prestolnici Ljubljani je, da prihaja predsednik Živkovič k nam osebno in da želi osebnega kontakta z ljudmi in osebnega spoznanja razmer v naših krajih. To ne znači le odlikovanja za našo ožjo domovino, temveč dokazuje tudi, koliko važnost pripisuje vodilni državnik Jugoslavije razvoju in napredku jugoslovenske misli in narodne konsolidacije med slovenskim delom jugoslovenskega naroda. Vest o prihodu g. Živkoviča je bila v vseh narodnih krogih sprejeta z velikim veseljem in zadoščenjem. Najširši sloji prebivalstva, ki iskreno narodno čutijo, se radujejo prilike, da pozdravijo v svoji sredi moža, v katerem spoštuje in čuti vsa Jugoslavija prvega pomočnika našega velikega kralja pri izvrševanju dela za prepo-roditev in konsolidacijo naroda in države, državnika, katerega udanost veliki ideji in katerega živa energija sta najboljša poroka srečne izvršitve Kraljevega jugoslovenskega programa. Predsednik Živkovič ostane v naši narodni zgodovini ena najmarkantnej-ših osebnosti. Ko ga je kralj 6. septembra poklical, da mu poveri ogromno, odgovornosti polno nalogo, se je general Živkovič odzval ne le kot discipliniran vojak, temveč kot človek moraličnega poguma, ki se je v onem usodnem trenutku zavedal, da prevzema nase historično odgovornost in da bo od njegovega dela v mnogem odvisna usoda vsega naroda. Ta njegova odločnost mu ostane nepozabljena in uspešno delo, ki ga ie že dosedaj izvršil, mu je ustvarilo med ljudstvom zaklad zaupanja, ki je najbolji porok, da bo velika kraljeva zamisel izvedena do srečnega konca. Slovenski del naše domovine je bil od nekdaj po svojih najboljših možeh domačija jugoslovenske misli. Občutek, da nam le državno in narodno edinstvo more osigurati življenje in napredek, je tu pri nas od nekdaj globoko zasidran v srcu naroda. Nobeni separatistični atavizmi niso mogli trajno nadvladati nad instinktom naroda, ki se vedno znova zmagovito probije skozi vse ovire. Navzočnost predsednika prve jugoslovenske vlade, obisk izvrševatelja čistega jugoslovenskega programa se bo — to mirno rečemo v naprej — pretvoril v občo narodno manifestacijo za narodno idejo in bo dal vsem poštenim narodnim ljudem priliko, da izrazijo s svoiim pozdravom g. Živkoviču svojo odločno voljo za složno sodelovanje pri velikem delu prerojenja. Narodno in državno edinstvo niso le lepe besede in niso le predmet za teoretične diskusije. Bistvo je njihova realna vsebina. Jugoslovenski narodni program znači enakost in enakopravnost ne le vsakega individua kot državljana, temveč enakost v pravicah in dolžnostih vseh delov naroda, pa naj se razlikujejo po plemenu ali po kraju ali po veri. Jugoslovenstvo znači solidarnost v gospodarskih, socialnih in kulturnih težnjah, solidarnost, ki edina more ustvariti zadovoljstvo malega človeka, to je ogromne večine našega naroda. Jugoslovenska ideja nas končno na zunaj druži v neraz-rušno enoto, ki edina more biti garancija zmagovite obrambe naše narodne eksistence in ki edina nam daje dostojen prostor med ostalimi narodi sveta. Zato je od zmage te ideje odvisna vsa naša bodočnost in delo za popolno uresničenje jugoslovenskega programa je najvišja dolžnost vsakogar, ki se zaveda zgodovinskega časa, v katerem živimo Strankarska in kulturna raznolikost v naši ožji domovini je v prošlih dobah onemogočala sistematično delo za narodni napredek O raznih več ali manj pomembnih gospodarskih, kulturnih ali socialnih vprašanjih ne bomo nikdar vsi enega mišlienja. Toda danes ni čas za take diference, danes je doba, ko je treba vsa druga vprašanja postaviti na stran in zbrati vse sile za izvedbo osnovne ideje našega naroda in njegove države Edina stranka je narod — eius res agitur. Iskreno želimo, da bi navzočnost pred- sednika vlade in njegov svetel primer bila odločilnega pomena za združitev vseh iskrenih narodnih ljudi tudi v naši banovini, da se Slovenci v polni meri uveljavimo kot pozitiven in konstruktiven faktor pri izgradbi Jugoslavije in da s tem tudi zasiguramo legitimne interese naše ožje domovine. Pod vodstvom predsednika Živkoviča se zbira danes okrog vzvišene osebe ljubljenega kralja in vrhovnega voditelja naroda vse, kar dobro misli in hoče. Njegova oseba je Srbom, Hrvatom in Slovencem garancija nanredka vseh delov naroda, ker mu je zvezda vodnica absolutna vdanost kralju, domovini in jugoslovenski ideji, ki jo globoko umeva kot idejo narodne solidarnosti, gledajoč z enako ljubeznijo na vse kraje in na vse sloje naroda in stremeč k visokemu cilju, da vsak Slo- Po naših vaseh so lepši časi. Na obrazu kmeta, obrtnika in trgovca vidiš zadovoljstvo, da v naše lepe domačije prihaja politični mir, da se sovraštvo umika prijateljski ljubezni in medsebojnemu spoštovanju. Do veljave prihaja tradiconalni smisel naše vasi za lepo vzajemno skupnost, v kateri je kmet kmetu brat, vedno pripravljen pomagati, svetovati, tolažiti. Stara sovraštva, ki datirajo iz časov politične nervoznosti in nestrpnosti, se izglaju-jejo, sklepajo se trdnejša prijateljstva. V mirno razpoloženje duš po naših va-ves je vsajena ponosna zavest: vsi smo eno, hočemo biti eno, neposredno z nami je kralj in on nam bo storil samo dobro! Verna vdanost, zaupljivost in politična razsodnost našega selskega prebivalstva je notorična. Zato morda kraljev manifest in vse. kar je njemu sledilo, ni nikjer učinkovitejše in pri- venec, Hrvat in Srb s ponosom in zadovoljstvom more reči: vsa Jugoslavija je moja, vsak jugoslovenski kraj mi je domovina, Vsemu narodu sem sin! Uverjeni smo, da smejo posebne težnje in težave naše banovine, povzročene po njeni socialni strukturi, računati na polno razumevanje predsednika Živkoviča, ki se v naših krajih počuti kakor med svojimi in ki dobro ceni vrline slovenskega dela naroda in njegovo sposobnost v gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu Izrekajoč predsedniku Živkoviču v naši beli Ljubljani iskreno dobrodošlico vemo, da dajemo izraza čuvstvom vsega naroda, ki ga poln zaupanja in spoštovanja pozdravlja v svoji sredi kot moža, s katerega imenom bo trajno vezana velika era preporoda Jugoslavije. srčneie vplivalo kakor ravno po naših vaseh. Glas src in tihih skritih davnih misli je dobil zvočen izraz: hvala Bogu, da pride mir, ker le v miru je možno trezno in uspešno delo! Naš kmet. podeželski trgovec ali obrtnik niso borbenih narav Naravni smisel za svobodo izzove v našem podeželskem človeku krepko borbenost šele takrat, ko zasluti, da je nad njim izvajan pritisk te ali druge narave. Pri takih lastnostih so kmet. trgovec in obrtnik v vaseh in v podeželskih trgih in mestih težko nosili breme političnih borb, polnih nedemokratičnih izrodkov, demagogije in izrabljanja najnižjih instinktov. Ponos zdravega podeželskega človeka je sila trpel, ko( je le prepogosto moral kloniti pred moralnim ali materialnim nasiljem onih, ki so se v političnem boju posluževali teh metod in hoteli v podeželskem človeku imeti slepo pokorno ovco proti njegovemu lastnemu prepričanju. Dasl Je naš človek dela in trpljenja po polju, v delavnici ali trgovini poln smisla za javno življenje in rad uveljavlja svoj vpliv pri ureditvi javnih zadev, je vendar v temnem ozračju preteklih let izgubljal smisel za vse, kar se ni neposredno tikalo njegovega lastnega interesa. Celo smisel za ureditev državnega življenja je gineval, kar so demagogi zopet izrabljali in tirali človeka, ki je bil po svojem zdravem prirodnem instinktu sicer verno vdan državi, stran od države v partikularizem. Pri tem je trpela enotnotna državna misel, popuščala je požrtvovalnost za državo in za enotne skupne interese. Zlasti naš kmet je skrajno državotvoren element, njegova vera v potrebo enotne in močne Jugoslavije je neomajna ter je kljub vsem političnim viharjem, ki so se v to enotnost zaganjali, vedno ostala živa na dnu srca. Naš kmet je bil vržen v duševno razdvojenost: v srcu je ljubil državo, a to ljubezen so mu kvarili oni, katerim je ureditev države zaupal. Skromnost diči našega kmeta. Ta skromnost je njegov ponos. Skromen je naš obrtnik in trgovec. Zavest, da žive skromno in pošteno, da je trdo delo njih vsakdanji kruh, je priznan ponos naših ljudi. Ta ponos je svet in nedotakljiv. Gorje mu, kdor bi ta dragoceni zaklad značaja našega človeka le z rahlo senco zatemnil! Človek zre vse, postane tih in si ustvarja sodbo. Naš človek hoče, da je priznano njegovo delo, hoče videti resno brigo, da mu skromno in težko življenje ne postane neznosno. On hoče biti državljan v najčistejšem pomenu besede. Biti državljan v tem pomo- V svoji sredi pozdravljamo ->red-sednika vlade. To je prvič, da SI' ve* nijo službeno poseti najvišji predstav* nik državne uprave; sedaj je v osebi tega predstavnika združena tudi dr* žavna zakonodajna moč. Zato je ta vi* soki poset dvojne važnosti v pogledu potreb državne administracije in za* konodaje z ozirom na posebno social* nosgospodarsko strukturo dravske ba* novine. Državno krmilo vodi krepka in jre» vidna roka kralja; duh vseh, karerim je usoda države in naroda izročena v obrambo in varstvo, je prežet odločne volje, ustvariti v državi mise-no. no* tranje duševno edinstvo, naslonjeno na gospodarski napredek ter na so<-i* alno*materijelno zadovoljnost naroda Visoki obisk gospoda predsednika vlade je eden zunanjih znakov te vo> lje, podčrtanje zavesti odgovornih in odločilnih činiteljev, da je ireba vzpo* redno z vzgajanjem jugoslovanske du* ševne miselnosti budno paziti na so= cialne, gospodarske in kulturne pv be naroda, ter narod tako utrjevati v močnem prepričanju, da mu je ključ do rešitve nujnih življenjskih problemov le v jugoslovenskem dušsi nem občestvu, izraženem v enotnosti naro* da in države, v socialni pravičnosti in v enakopravnosti vseh drži Ijanov in vseh pokrajin. Gospod pr-jm-clnik po; če s svojimi ministri videli in slišati naše srčno občuteno veseije nad znra* govitim pohodom jugoslovenske misli — prišel pa je tudi, da vidi naše co* trebe in želje in da sliši predloge, ] kona je izdelan in priznati je treba, da vsebuje mnogo koristnih modernih socialnih določb. V Sloveniji je poseb* no važna ureditev rudarskega zavaro* ▼anja za starost m onemoglost ter v očlgied stalnim krizam v rudnikih ditev zavarovanja rudarjev za brez* poselnost Novi rudarski zakon ima tudi te probleme premakniti z mrtve točke. Mednarodne socialno*politične konvencije predstavljajo en del naše« ga izseljeniškega problema. Tem konvencijam mora biti posvečena prav in* tenzivna pažnja. Vsi važnejši sloji imajo svoje lastne privilegirane ban* ke. V korist delavstva bi bilo, ako bi se sredstva, ki se zbirajo od delavstva v njegove socialne svrhe, skoncentri« rala, da bi bilo tako olajšano krepkej* še in smotrenejše ustvarjanje social* nih dobrin za delavstvo. Problemi so važni in različni. Poleg dobre volje je potreben jasno začrtan sistem reševa« nja. Delavstvo pozdravlja predsednika vlade. Ono hoče močno državo, ima vero v Jugoslavijo, ter v njej vidi vo* ljo in jamstvo za svoj socialno*gospo* darski in kulturni napredek. Razorožltvena komisija odklonila nemške predloge Predlog za določitev datuma sklican ia splošne razorožitvene konference odklonjen - Zasedanje gospodarskega odbora DN Ženeva, 8. novembra, s. Pripravljalna razorožltvena konferenca je danes odklonila nemške predloge za sklicanje splošne razorožitvene konference in določitev datuma sklicanja ter za zni-žanje kotuigenta rekrutov pri vsakoletnih naborih. Nemški predlogi so bili po daljši diskusiji odklonjeni od razorožitvene komisije, v kateri je zastopanih 32 držav. Za predloge so glasovali Nemčija, Rusija, Kitajska, Holandija, Švedska in Norveška Grof Bernsdorf je nato izjavil, da pri nadaljnjih glasovanjih nima več interesa na tem, da bi se ločila aktivna tn rezervna službena doba. Konvencija v tej obliki ne bi bila vredna črnila, s katerim bi bila napisana. Lord Cecil je pristal na nemški predlog glede razlikovanja aktivne in rezervne službene dobe, izrazil se je pa proti določitvi letnega rekrutnega kontingenta. Italijanski zastopnik general de Marini se je skliceval na to, da je že spomladi odklonil določitev letnega rekrutnega kontingenta in vključitev iz-vežbanih rezerv. Ženeva, 8. novembra, p. Gospodarski odbor Društva narodov, ki se je sestal preteklo soboto, je sprejel nekaj važnih sklepov o veterinarskih vprašanjih, ki pa vendar niso taki, kakor so se pričakovali v raznih državah. V bistvu povsem prizavajoč potrebo, da se čim prej ustvarijo mednarodne konvencije o trgovini za živino, je komite smatral v zvezi s sklepi, navedenimi v poročilih svojih veterinarskih, strokovnjakov. da še ni napočil trenutek za revidiranje načrta o tem vprašanju. Po mnenju komiteja je prej potrebno bolje organizirati posamezne nacionalne veterinarske službe. Komite je bil soglasnega mnenja, da je ta organizacija v večjem številu držav še pomanjkljiva m daleč od tega, kakršna bi morala biti. Aretacija predsednika sovjeiov Rikova Na zahtevo pristašev Stalina je odložil predsedstvo ter bil pretekli teilen aretiran Berlin, 8. novembra, s. O dejstvu, da so dosedanjega predsednika sveta ljudskih komisarjev Rikova nenadoma postavili popolnoma na stran, doznava »Vossische Zeitung« rz zanesljivega vira, da je pred 14 dnevi več vodilnih osebnosti desničarske ln levičarske opozicije skupno poslalo Stalinu peticijo, v kateri zahtevajo radikalno izpre-membo gospodarskega kurza sovjetske nniie, ker bi sicer izbruhnila taka lakota, kakor je ni bilo niti v najtežjih časih vojnega komunizma. Duševna povzročitelja te peticije sta bila baje Ri-kov in Buharin. Ta korak desničarske m levičarske opozicije je v Kremlju vzbudil veliko vznemirjenje, zaradi česar so nastopili zelo ostro ter pri tem niso prizanesli niti Rikovu in Buharinu. London, 8. novembra, d. Tu so se razširile vesti, da je bil Rikov, bivši predsednik sovjeta boljševiških narodnih komisarjev aretiran. To vest je objavil emigrantski list »Rulj«. ki izhaja v Berlinu. Potrjuje pa jo tudi drugi vir. Baje je poskušal Rikov še preteklo soboto zagovarjati svojo politiko na nekem velikem komunističnem zborovanju v Moskvi, kjer pa so ga pristaši Stalina izžvižgali. Na tem shodu je bila tudi z veHko večino sprejeta resolucija, da naj Rfkov odloži predsedstvo sovjeta narodnih komisarjev in da naj ga vlada zaradi desničarskega delovanja aretira in pošlje v prognanstvo. Resolucija je bila poslana tajništvu komunistične stranke in izročena tudi Stalinu. Aretacija Rikova je razumljiva, če se pomisli, da so bili doslej že aretirani njegovi najožji pristaši kot bivši odlični funkcionarji komunistične stranke, Buharin in Totnski. Sovjetska vlada še ni potrdila vesti o aretaciji Rikova- vendar pa je bil v komunističnih listih objavljen komunike, da je Rikov podal ostavko na predsedstvo sveta komisarjev in da je to mesto zasedel Sirzof, bivši pomočnik komisarja za železnice. V zvezi s temi vestmi tudi poročajo, da je GPU preiskala stanovanje Buharina, Rikova in Tomskega. Kmetje se upirajo Varšava, 8. novembra, č. Dva sefja-ka iz Bele Rusije, ki sta včeraj pobegnila preko meje, pripovedujeta strašne stvari o borbi seljakov s sovjetskimi oblastmi zaradi kolektivizacije zemlje. V selu, iz katerega sta pobegnila, je 300 kmetov preteplo oddelek policije, ki Je došel, da izvede reforme v poljedelstvu. Seljaki so nato sklenili, da pobegnejo preko meje. ustavil pa jih je močan oddelek GPU. ki jim je to preprečil. Samo omenienima dvema kmetoma se je posrečilo, da sta ušla. Carigrajski patrijarh pozdravlja jugosloven-ske pravoslavne vernikt Rezerviranost vrhovnega poglavarja grških pravoslavnih vemfkov v vprašanju grško-katoliškega sporazuma — Visoko mnenje o patrijarhu Varnavi agencije Avala o razmerju do bolgarske cerkve, je njegova svetost odgovoril, da Je to razmerje povoljno. Na koncu svoje Izjave Je NJ. svetost B posebnim poudarkom rekel: »Veliko spoštovanje ln velik ugled uživa pri nas poglavar srbske pravoslavne cerkve Nj. svetost patrijarh Varnava, ki Je pravi varuh pravoslavnih tradicij In predstavnik duhovne moči. Pozdravljam tem potom Nj. svetost ln obenem želim s tem izreči pozdrav vsemu pravoslavnemu delu jugoslovenske-ga naroda, k! nas z njim vežejo čustva verske enotnosti ln skupnega trpljenja.« Carigrad, 8. novembra, AA. Dopisnik agencije Avala je bil sprejet v avdijenco pri njegovi svetosti patrijarhu Fociju II. Njegova svetost je odklonila vsako izjavo o grško-turškl prijateljski pogodbi, in je odločno zanikal, da bi bil on pozdravil ta pakt kot poCetek nove dobe v razmerju med obema državama, ln to ne zaradi tega, da bi on tako mislil ali čutil, nego zato, ker vobče ni imel prilike o tem govoriti. Zavedajoč se svojega položaja kot duhovni poglavar pravoslavne cerkve, misli da nI umestno niti taktično, niti politično meSa-ti se v vprašanja, tičoča se razmerja med Turčijo In Grčijo. Na viprašanja dopisnika Polet »Do X(( London, 8. nov. AA. Zaradi slabega vre» mena je veleletalo »Do X« odgodilo svoj polet iz Amsterdama v Calshot pri Sout« hamptonu. Za prihod »Do X« vlada v Am gliji veliko zanimanje. Danes popoldne si bo ogledalo letalo po prihodu v Calshot približno 500 oseb, med temi tudi waleskl princ. Vihar ©pustošil ves otok Salgon (Cochinchlna), 8. novembra s. Strašen vihar je popolnoma uničil otok Pulo Oondor. Do sedaj je približno 100 mrtvih. Angleško nemško zbliževanje London, 8. novembra AA. Snoči }e bil nemški general Kress von Kressenstein, ki je v svetovni vojni poveljeval turški armadi v bojih proti angleški waleški diviziji v Palestini, gost častnikov te divizije. V svojem govoru je Kress naglas!!, da smatra povabilo na ta banket za dragocen prispevek k obnovitvi prijateljstva med Anglijo in Nemčijo. Vsa nemška armada in ogromna večina nemškega naroda z vese-I.iem in hvaležnostjo sprejema ponujeno roko svojega bivšega sovražnika. Wa!eški princ obisce Južno Ameriko London, 8. novembra. AA. Wale3ki princ odpotuje dne 15. januarja is Liverpoola v Južno Ameriko. Potoval bo ■ parnikom »Oropeso«. Po posetu Bermudov in Hava-ne bo parnik nadaljeval pot skozi Panamski prekop do Valparaisa v Cilu. Od tu se princ odpelje v Buenos Aires z železnico, kjer bo otvoril britsko trgovinsko razstavo. Iz Argentine odpotuje v Brazilijo z motorno ladjo »Alcantara« hi dospe 25. novembra v Rio de Janeiro, kjer ostane dva do tri tedne. V tem času bo princ posetil kraje, ki jih ni videl pri svojem zadnjem potovanju. Iz Rio de Janeira se vrne v An clijo s parnikom »Arlanza«. Dospel bo v Southampton 28. aprila. Poplave v Franciji Angert, 8. nov. AA. Reka Lofre je zdo narasla in poplavila dolino med Saomurom in Montjeanom. Prebivalci so bili prisilje* ni takoj zapustiti domačije. Istotako poro* čajo, da je narasla reka Mama, poplavila obrežje, vdrla v kleti in »e pojavila pone» kod tudi v ulicah. Poljski pravoslavni sabor Varšava, 8. novembra. AA. Dne 6. hi 7 t m. so bile pod predsedstvom pravoslavnega metropolita v Varšavi seje Članov pripravljalne skupščine za svet cerkvenega sabora poljske pravoslavne cerkve. Vlado je zastopal načelnik oddelka za vere, ki se je udeležil debat. Po dobljenih poročilih. Je materijal za sklicanje sabora že pripravljen in bo kmalu delo končano, tako da bo sabor mogel začeti z delom ▼ decembru. Komunistične demonstracije v Bndimneiti BudimpeSta, 8. novembra. AA M T! poroča, da je o priliki obletnice boljševiške revolucije skupina komunistov protestirala proti gotovim listom. Demonstranti so raz* bili nekaj oken na nekaterih tiskarnah. Po* licija je dortienstrante razpršila in aretira* la 32 mladeničev. Zopet potres v Italiii Rim, 8. nov. s. V Bariju in v več krajih Apulje so sinoči občutili močan potresni sunek, ki je trajal tri sekunde. V Sninazzo« li je več hiš dobilo razpoke. Tudi v Ce* rignoli so občutili potresni sunek, ki pa nI napravil nobene materijelne škode. Norveška znižala obrestno mero Oslo, 8. novembra AA. NorveSka narodna banka Je znižala obrestno mero od 4 ln pol na 4 %. To Je najnižja obrestna mera od L 1898. španske volitve Madrid, 8. novembra AA. Predsednik vlade Berenguer Je najavil za torek sejo ministrskega sveta, na kateri bo deftal-tlvno določen termin za volitve. Po ameriških volitvah Washlngton, 8. novembra AA. Sedem vodilnih članov demokratske stranke, med temi bivši kandidat za predsedniško mesto Cox, bivši poslanik Dawes, bivši predsednik senata Pobinson, bivši predsednik poslanske zbornice Oarner, predsednic nad-jonalnega odbora Paskov. so objav!!! sočasno izjavo, o tem da hočejo sodelovati z republikanci. Ta kooperacij naj bi veljala rednemu noteku poslov. Hkrati se obvezujo, da se bodo zavzeli za revizijo nove carinske tarife. Aretacija komunistov v Rumnniii Bukarešta, 8. novembra s. Poskusi komunističnih agentov prirediti ob priliki obletnice ruske revoluclle demonstracije, so se Tx>vs;od Izlalovlli. PoHclIa je, da prepreči demonstracije, arotfrala več oseb v Besarablfl, približno 100 v Cernovicah ln 47 v Bukarešti. Aretacije v Braziliji Rio de Janeiro/ 8. novembra AA. Bivši minister za zunanje zadeve Mangabeira je bil aretiran. Tudi ženske bodo morale v vojno T^ondon, 8. novembra s. V senzacionalni publikaciji Kannworthvja »Nova vojna* se poudarja, da generalni Stab že sedaj pripravila vse, da se bodo v bodoči volni nritesnile tudi ženske v vojaSko službo. Publikacija nravi, da so ženske zlasti sposobne za zračno vojno. Obsodbe Indijskih nacionalistov KaraSI, 8. novembra AA. Sodišče le obsodilo 28 prostovoljcev civilne neposlušnost!. vsakega na 4 mesece zapora. Bombay, 8. novembra AA. Redarstvo Je zaprlo prostore omladinske lige, ki Je biia včeraj razpuščena. Kuhanje žgranja h koruze Sarajevo, 8. novembra n. Nekateri seljaki so pričeli v okolici Sarajeva kuhati žganje iz koruze, čeprav je trošarina precej velika. Lotili so se tega posla zaradi nizke cene koruze. Slovo f?e. Balatkove od I jubl lanskega odra Včeral, v soboto zvečer se je v opereti »Grof Luksemburški« poslovila od našega odra ga. Balatkova, ker odhaja k svojemu soprogu g. Balatki, dirigentu brnske opere. Prepričani smo, da bo tudi tam prav kma» lu s svojo prikupnostjo in svežostjo pri« dobila publiko zase. Vloga Julije Vermomt Je bfla torej, re» clmo za «edaj, niena zadnja na domačih deskah. Kot naivka uporabna kot živosre* brna igralka in mala, a prijetna pevka nam je v opereti vedno izredno ugaiala ter nam podarila silno mnogo vesele zabave m prf» jetne ubranosti. Težko bo najti za njo na« domestila. Po prvem aktu »o ji tovariši In prijatelji na oder prinesli celo goro cvetja in daril Vedno tenova se ie morala živo ploskajočemo občinstvu zahvaljevati, ka? naj ji ho na njeni nndalinii noti v bodrilo in dokaz, da fe zamerila v Llublfani mno> ffo oboževalcev njene gledalske umetnosti Želim 'i tudi j*z v prijateljski državi na novem mestu, obilo uspeha! ■—C, Vaugoin priznava • • • Zanimiv uradni komunike o oboroževanju socialističnega Schutzbunda — Ni res, res pa }e .. • Dunaj, & novembra, d. Kakor je bilo jav-ljeno, je na nekem shodu v Simmeringu socijalno - demokratski poslanec dr. Julij Deutsch trdil, da je bila spomladi L 1926. nameravana kooperacija avstrijske zvezne vojske i republikanskim Scbutzbundom, zaradi česar je tudi tirolski Schutzbund dobil orožje iz zalog zvezne vojske. Sedaj Je objavila avstrijska zvezna vlada komunike, v katerem trdi, da sedanji kancelar Van-goin kot vojni minister ni nikdar odredil dobave orožja tirolskem« republikanskemu Sehutzbnndn in da se taka dobava tudi ni nikdar izvršila. Kar se tiče sodelovanja Schutzbunda z zvezno vojsko, navaja uradni komunike pismo tedanjega vojnega ministra Vaugoina od 31. maja 1927 takratnemu zveznemu kancelarju dr. Seiplu, ki mu je bilo povod poročilo policijskega predsednika dr. Schobra o razgovoru s posl. dr. Deutscbem v zadevi sodelovanja republikanskega Schutzbunda. V' tem pismu na dr. Seipla pravi Vaugoin kot takratni voini minister, da so bili razgovori referentov vojnega ministrstva s posl. dr. Deutschem In generalom Koraerjem informativnega značaja za parlamentarne komisar je, ki ima'o po zakonu pravico do vpogleda v vojno ••.Dravo. Taki razgovori so se vršili na njegovo pobudo 18. in 23. februarja 1926, m sicer o vojaškem položaju na Tirolskem ter Gradiščanskem, pri čemer pa ni bilo govora o pritegnitvi republikanskega Schutzbunda za kakšne vojaške namene. Uradni zapisnik ni bil sestavljen. Nadalje pravi Vaugoin da se sestanek, ki je bil meseca decembra leta 1925., ne more prištevati k običajnim orientacijskim informacijam stalne parlamentarne komisije. Takrat se le mnogo govorilo o ogrožanju Tirolske s strani Italije. Tirolska deželna vlada, ki se Je resno bala fašističnega vpada, je izdelala sporazumno i vsemi tirolskimi strankami načrt, po katerem bi se pritegnile Heim-wehr in sllčno organizirane formacije, med njimi tudi tirolski republikanski Schutz-bnnd, v srrho obrambe. Deželna vlada Je zahtevala celo it vojaških skladišč potrebni materijal. da bi mogla oborožiti vse civilne formacije. Vangoin pravi, da je moral v sporazumu i zveznim kaneelariem dr. Rame-kom pristati na načrt deželne vlade, ker ni hotel še bolj povečati vznemirjenja, in da nI mogel iz političnih razlogov zahtevati, naj se opusti pritegnitev republikanskega Sfhntibnnda. Vaugoin pravi nadalje, da je dopustil razpravo o uporabi teh organizacij, obvezni dogovori pa niso bili sklenjeni ln stvar tudi ni zabeležena v uradnih aktih. Razgovor o tej zadevi bi se imel nadaljevati v narlamentu. Da se je pa razpravljalo o tem tudi v socijalno - demokratskem domu. Je izvedel šele iz dr. Seiplovega pisma. V nadaljnjih Izvajanjih pravi Vaugoin, da se vojaška vrednost republikanskega Schutzbunda, v kolikor se tiče discipline In oborožitve. ne more previsoko ceniti. Z notranjepolitičnega stališča pa povzroča republikanski Schutzbund toliko težkoč, da malenkostna prednost, ki bi jo nudila uporaba takih formacij pri kakšnih obmejnih raplet-Ijajih. gotovo ne more opravičiti obstoja republikanskega Schutzbunda. Končno poudarja Vangoin, da kot vojni minister absolntno ne oporeka racpnstn republikanskega Scbntrbnnda, ki bi ga nasprotno samo po-zdra «i1. Uradni komunike zaključuje, da so s tem pismom zveznega kaneelarja Vaugoina ovr-žene trditve dr. Deutseha. Zlasti je neresnično. kar Je dr. Deutsch trdil o dozdevni oborožitvi tirolskega Schutzbunda iz voja- ških skladiič. Kar ps Je resničnega v njo- govih izvajanjih, je dr. Deutsch zvedel ▼ svoji lastnosti kot parlamentarni komisar. Odgovor posl. Deutseha Dunajski listi objavljajo tudi odgovor dr. Deutseha na ta komunike. Med dru* gim pravi: Ko je imel Mussolini svoj pro* sluli groziln' govor proti Avstriji, se je moralo računati z vpadom fašističnih tolp. Seveda »o sc vsi odgovorni krogi za* vedali, da bi bila majhna m slabotna ti« rolska dežela proti kakemu vojnemu pod* jetju velike Italije brez obrambe. Obsto* jalo pa je mnenje, da se more v enaki mo« ri braniti proti vpadom tolp, kakor se je svojeeasno branila proti vpadom tolp n« Gradiščansko. Vodia vojaške uprave na Tirolskem pol* kovnik Hirsch se je prišel pogajat x vse* mi samoobrambnimi formacijami, da bi si zagotovil njihovo sodelovanje pri obram* bi pred vpadi fasističnih tolp. Doktor Deutsch je 14. decembra 1925 »poroča zveznemu ministru Vaugonru o tem nkro* pu polkovnika Hrrscha, kakor tod i, d* j® tirolski Schutzbtmd izjavfl. da je n vod* stvo takih pogajanj pristojna samo njogo* va centrala. Zato nai bi vojno ministrstvo imenovalo svojega zastopnika, ki naj M se pogajal • predsednikom Schntrbunda, a/ko računa s sodelovanjem pri kakem eventualnem vpadu fašističnih tolp. Nato se je vršil 21. decembra 1925 v prostorih republikanskega Schutzbunda o« Dunaj« razgovor med oficirji, določeni« od voj« nega ministra In zastopniki republikanskega Schutzbunda. Dr Deutsch poudarja, da o stvari z generalom Schnellerjem nfkoK ni govoril, temveč samo s »veznim mini« strom Vaugoinom. Vojno ministrstvo ita zastopala pri razgovorih v republikanskem Schutzbundu general Wittas in polkovnik Cless. Osrednje vodstvo republikanskega Schutzbunda pa so zastopali poslane« dr. Julij Deutsch, general v p. Teodor Ker* ner m Mihael Virtler it mombo Je bilo včeraj zjutrad v severnih področjih tk>V oblačno ln splofino vedro, dočim Je bilo vi južnih predelih pretežno povsem oblačno, Vetrovi so bili včeraj zjutraj v Južnem Prl-morju s severa, dostfl Jaki na Južnih otokih, drugače pa slabi, deloma pa Je bila tudi tl-Sina. Morje Je bilo včeraj zjutraj v Južnem Pri morju okoli otokov nemirno, ob obali ta gornjem Prlmorjn pa valovito aH mirno Dun3>sV?i vremenska napoved za nedeljoi V Južnih Alpan malo izpremembe. 1 »JUTRO« it 200 3 Nedelja, 9. XI. 1930 INISTBOV ¥ LJUBLJANO Včera$ S3 prispeli v Ljublfano gg. ministri dr. Srškič, švegel in Serass — Minister švrlf uga pride danes skupaj s predsednikom vlade Ljubljana, 8. novembra d. Z današnjim beograjskim brzovlakom ob 8-30 so prispeli v Ljubljano gg. ministri dr. Milan Srškič, inž. Dušan Sernec in dr. Ivan Švegelj v spremstvu g. dr. Sve- Dr. Milan Srškie, minister pravde fistm Hodžere, Šefa kabineta pred- eedništva ministrskega sveta, g. To-doroviča, sekretarja kabineta predsed-ništva ministrskega sveta, in Nikole liadoviča, predstavnika centralnega prssbiroja. Ministre so na postaji sprejeli rršilec dolžnosti bana dravske ba- nov. S postaje so se gg. ministri odpeljali na bansko upravo. Tam se je dopoldne vršila konferenca, ki je bila v glavnem posvečena pripravam za obisk predsednika vlade. Opoldne je priredil minister Sernec na svojem domu intimen obed, na katerega se je poleg ministra dr. Srškiča udeležilo več uglednih ljubljanskih oseb. Popoldne so ministri napravili kratek izlet v okolico, zvečer pa so se od- Dr. Stanko Šverljuga, finan^nj minister ttvvine dr. Otmar Pirkmajer z načelniki oddelkov, predsednik občine dr. Dinko Puc, direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Jakob Borko, bivši ministri Ivan Hribar, dr. Albert Kra-mer, Ivan Pucelj in dr. Anton Sušnik, predsednik višjega deželnega sodišča Ilogina in višji državni tožilec dr. iGrasselli ter mnogo uglednih mešča- Dr. Iran minister brez zvali povabilu župana dr. Ptica, ki Je v hotelu >Slon< priredil intimno večerjo. Danes dopoldne se ministri udeležijo sprejema predsednika vlade, s katerim ostanejo do ponedeljka v Ljubljani. Minister dr. ŠverljUga prispe danes skupno z g. Zivkovičem v Ljubljano. Kakor znano, odpotujejo ministri v torek v Celje, odkoder se podajo v Maribor, Ptuj in Varaždin. Istočasno s predsednikom vlade pozdravlja Ljubljana v svoji sredi tudi člane njegovega kabineta gg. ministra pravde dr Milana Srškiča, ministra financ dr. Stanka Šver'iugo, ministra za šume- in rudnike inž. Dušana Serneca in ministra dr. Ivana Švegla. Ime ministra dr. Srškiča je že davno popularno. Potomec stare bosanske rodbine je bil med vojno delavec v naši emigraciji, od uedinjenja sem pa ga skoraj stalno vidimo na vodilnih političnih in državniških mestih. Posebno odlično vlogo igra minister Srškič v novem režimu, kjer je najožji sotrudnik predsednika vlade. Veliko delo reformacije in izenačenja našega zakonodajstva je še posebno vezano z njegovim imenom. Minister Srškič je že od nekdaj tudi dober poznavalec naših slovenskih prilik, za katere kaže vedno kar največ razumevanja. Njegovo prisotnost v Ljubljani pozdravlja naša javnost s posebno simpatijo. Minister financ dr. Šverljuga je znan Ministra dr. Srškič In dr. Švegel pred kolodvorom. St * * širom domovine kot prvovrsten finančni strokovnjak. S svojim dolgoletnim delovanjem na čelu enega prvih denarnih zavodov v Zagrebu si je pridobil največji ugled v gospodarskih krogih, ki so s posebnim zadoščenjem pozdravili njegov vstop v vlado. Njegovo delo za ureditev državnih financ je v polni meri utemeljilo zaupanje, ki mu ga je izkazal vladar, ter je tudi v širokem svetu dalo gospodarstvu naše države novega ugleda. Minister Šverljuga je izvrsten poznavalec naših krajev in ljudi, mož širokega obzorja in izredne delavnosti. Ministra dr. Švegel in inž. Sernec sta naša ožja rojaka. Dr. Švegel je gorenjski rojak, katerega dolgoletno bivanje v diplomatski službi po vsem svetu m zlasti v Ameriki mu je dalo posebno širino pogleda in katerega energija je dragocena pomoč pri mnogih težkih in obsežnih poslih vlade. Inž. Sernec je rodom iz zelene Štajerske, bil je že opetovano minister, po 3. ok- lllllllf IliPPiff ™" Sprejem gg. ministrov na ljubljanskem glavnem kolodvoru Inž. Dnšan Sernec, minister za šume in rudnika tobni je bil postavljen za bana Dravske banovine, pred kratkim pa je postal naslednik dr. Korošca v resoru za šume in rudnike. Predsednik vlade na potu Beograd, 8. novembra, č. Nocoj Je odpotoval z brzovlakom v Ljubljano predsednik vlade general Peter Živkovič v spremstvu finan. ministra dr. Sver-ljuge. Prvo odlikovanje našega prestolonaslednika • Beograd, 8. nov. M. Kakor se dozniTt, bo 11. t m. na dan velikih svečanosti od» kritja spomenika hvaležnosti Franciji spre« jet v avdijenci od Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. prestolonaslednika Petra francoski ml» nister za pokojnine Montplesier, ki bo pri« šel na čelu večje francoske delegacije na beograjske svečanosti. V tej avdijenci bo minister Montplesier izročil prestolonasled« mku Petru veliki križ legije časti, s kate« rim ga je odlikovala francoska vlada. To bo prvo inozemsko odlikovanje, ki ga bo prejel naš prestolonaslednik. Napredovanje učiteljev Beograd, 8. novembra p. Z odlokom ministra prosvete so napredovali učitelji in učiteljice: v 1/2 Angela Soršak z Bleda, Albin Lajovic iz Tržiča, Ana Neubauer iz Gaborja (srez Dolnja Lendava), v n/2 Marija Učakar od Sv. Križa (srez Krško), Kristina Pinterič iz Trpkova (srez Murska Sobota), Greta Tut iz Zaloga (srez Kamnik), Terezija šušterič iz Starega trga (srez Logatec), Marija Pepelnik-Pet-kovšek od Sv. Jurija (srez Senj), Angela Vode iz meščanske šole v Ljubljani in Sabina Meglič-Mešiček z Jesenic. Podelitev državljanstva Beograd, 8. novembra p. Z odlokom notranjega ministrstva je bilo podeljeno na-Se državljanstvo dijaku Vladimirju Rizlju iz Ljubljane z domovinsko nravico ▼ Beogradu. Upokojitve v carinski službi Beograd, 8. novembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta upokojena s pravico na prejemke, ki jima pripadajo po letih službe, višji carinski kontrolor v Ljubljani Ivan Gamulin in glavni skladiščnik v Ljubljani Franc Jelen. Upokojitev Beograd, 8. novembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je upokojen načelnik ministrstva za trgovino in industrijo g. Stein-metz-Sorodolski. Konferenca tekstilne industrije Beograd, 8. novembra. AA. Centrala Industrijskih korporacij je sklicala za 13. t m. konferenco predstavnikov tekstilne industrije kraljevine Jugoslavije. Na tej konferenci bo predložila uprava konkreten predlog o vprašanju skupnega davka na poslovni promet, kolikor se tiče tekstilne industrije. Standardizacija jajc za izvoz Beograd, 8. novembra AA. V ministrstvu za kmetijstvo skupno z zavodom za pospeševanje zunanje trgovine intenzivno dela komisija za zbiranje podatkov za standardizacijo jajc za izvoz, če se bo pokazala potreba, bo sklicana v tem vprašanju tudi konferenca interesentov. Zahvala Jugoslavije Franciji V Beogradu se vrše zadnje priprave za odkritje spomenika hvaležnosti Franciji - Slavnosti se udeleže številni :nozemski gostje Beograd, 8. novembra p. V Beogradu se vrše zaključne priprave za svečanosti, ki bodo v torek 11. t m. povodom odkritja spomenika hvaležnosti Franciji. Napovedano je že veliko število udeležencev iz vseh krajev naše države in pri svečanostih bodo zastopane tudi večje mestne občine, med niimi Zagreb, Ljubljana in druga mesta. Na Kalemegdanu, kjer se bodo vršile glavne svečanosti, neprestano Zpostavljajo tribune za kraljevski dvor. vlado, diplomatski zbor in ugledne goste. Iz Francije bo došlo na svečanost okolj 300 najodličneiših osebnosti. Pričakuje se tudi večje število pariških novinarjev, od katerih je že dospel Henry Barby. glavni urednik »Journala«. ki je izdal več lepih knjig o naših zmagah v svetovni voini. Beograjski trsrovcj so okrasili svoje izložbe razen z iugoslovenskimi tudi s francoskimi troboinicami. Teraziie in druge glavne ulice bodo posebno slovesno okrašene. Svečanost odkritja spomenika zahvale Franciji bo spontan izraz iskrene hvaležnosti Jugoslavije do Francije. Beograd, 8. novembra AA. Program svečanosti o priliki odkritja spomenika hvaležnosti Franciji ie za ponedeljek 10. t. m. sledeči: Ob 8.20 sprejem francoskih gostov na postaji. Ob tem času pridejo delegati »Poilus d' Orient*. Ob 10.3S sprejem uradnih delegatov francoske republike. Ob 11.55 sprejem ostalih gostov. Pri spreiemti nred postajo bodo sodelovale kornoraciie, ustanove in meščanstvo. Ob 14.45 bo komemo-racija na francoskem, nato pa na našem vojaškem pokopališču. Ob 20.30 bo priredila kraljevska vlada svečan banket v gardnein domu na čast gostom. Beograd, 8. novembra. AA. Ministrstvo za promet ie dovolilo 50 odst. popust na železnici za vse udeležence proslave. Udeleženci naj vzamejo na odhodni postaji cel vozni listek, ki nai ga v Beogradu ne oddajo, temveč dato 11. in 12. žigosati na beograjski občini, kjer bo uradno potrjena udeležba na proslavi. V od v občinsko zgradbo bo z Uzunmirkove ulice. Nadaljnji francoski gostje Pariz, 8. novembra AA. Podpredsednik medzavezniške unije Beaumont, Ki nadomešča predsednika Julesa Cambona. dalje direktor kluba medzavezniške unije in predsednik društva za visoke šole so odpotovali v Beograd, da se uradno udeleže proslave odkritja spomenika hvaležnosti Franciji. Zadružni mlini oproščeni zgradarine Beograd, 8. nov. AA. Na pritožbo občin« skega poglavarstva v Gospiču o odmeri zgradarine od zadružnih mlinov na dve ko« lesi je ministrstvo za finance razposlalo vsem davčnim upravam okrožnico, v kateri veli, da v zmislu § 32 zakona o neposred« nih davkih zadružnih mlinov z dvema ko« lesoma ni smatrati za pridobitno podjetje, ki bi bilo podvrženo zgradarini. V kolikor je bil ta davek odmerjen, ga morajo davč« na oblastva odpisati Ta sklep je utemeljen s § 30, kjer je jasno povedano, da zgradbe, ki niso trajno izkoriščane, niso podvržene zgradarini Društvo prijateljev Amerike fn Velike Britanije v Jugoslaviji Beograd, 8. novembra. V navzočnosti velikega števila članov ameriško-jugoslo-venskega kluba in prijateljev Velike Britanije in Amerike v Jugoslaviji se je vršila 6. t. m. skupna seja imenovanih društev pod predsedništvom bivšega našega poslanika v Londonu Jovana Jovanoviča, podpredsednika udruženja prijateljev Velike Britanije v Jugoslaviji. Seja je soglasno sprejela nova pra dla, da se osnuje udruženje pod imenom Društvo prijateljev Amerike in Velike Britanije v Jugo-slavijL Sestanek komisije za evropsko poštno službo Beograd, 8. novembra AA Nacionalni odbor mednarodne trgovinske zbornice je bil obveščen, da se bo kmalu vršil sestanek komisije za evropsko poštno službo. Zato poziva vse gospodarske organizacije, naj mu stavijo konkretne predloge o poštni službi. ZEPHIR Trajno goreče peči za kurjenje z dr vrni so zadobile i 86 SVETOVNI SLOVES. V vseh državah Sred. Evrope jih je več kot 30.000 v uporabi. *" Greje eno sobo . io kg drvml nad tir. Brezplačni cenik pošlje: »ZEPHIR« D. D., TOVARNA PECI IN EMAJLA, SUBOTICA. Čuvajte se ničvrednih potvorb! Samoprodaja u Ljubljano- BREZNIK & FRITSCJ Samoprodaja ta Celja: D RAKUSCH Samoprodaja sa Maribor: PINTER & LENARD Nacionalni sindikat za kontrolo izvoza kmetijskih pridelkov Izvajanje sklepov konference agrarnih držav Beogradu Važna konferenca v Beograd, 8. novembra. 6. Na konferenci zastopnikov agrarnih držav v Bukarešti je bila osnovana posebna komisija z nalogo, da se bavi s proučevanjem uporabe praktičnih ukrepov za racionalno eksiploatacijo kmetijske produkcije. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da se v početku novembra vrši v Beogradu sestanek zastopnikov zavodov za zunanjo trgovino. Po doseženem sporazumu bo ta sestanek v Beogradu 10. in 11. t m. Na beograjsko konferenco so pozvani strokovnjaki in zastopniki zavodov za zunanjo trgovino Poljske, Rumunije, Madžarske in Bolgarije. Doslej so se odzvali predstavniki zavodov za zunanjo trgovino iz Varšave, Eudimpešte in Bukarešte, dočim iz Bolgarije še ni odgovora Po privatnih vesteh bo na čelu bolgarske delegacije do-šel v Beograd direktor bolgarske agrarne banke. Jugoslovensko delegacijo tvorijo univ. prof. dr. Miran Todorovič, načelnik ministrstva za kmetijstvo dr. Velimir Stoj-kovič, šef oddelka za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu Milivoj Pilja, člana ti/pravnega odbora Privilegirane izvozne družbe Milivoj šičarevič in generalni direktor te družbe Lav GottLieb. Na čelu poljske delegacije bo direktor poljskega zavoda za zunanjo trgovino Turški. Poljsko delegacijo bodo tvorili šefi raznih poljskih izvoznih sindikatov. Na čelu madžarske delegacije bo bivši državni tajnik t ministrstvu za kmetijstvo Taub z direktorjem zavoda Fodorjem, rumunsko ŠT.32 ,ivv VZORCI ZASTONJ! delegacijo pa bo vodil čian uprave romunskega zavoda za izvoz Marianu. Konferenca ima nalog, da v soglasju s bukareškimi sklepi predvsem določi praktične ukrepe, ki bodo omogočili, da uporabijo agrarne države pri prodaji svojih proizvodov gotova sporazumna sredstva, t svrho vplivanja na določevanje cen. Nadalje bi se imeli sprejeti sklepi o skupnem zavarovanju in plasiranju agrarnih proizvodov zainteresiranih držav v razmerju proti industrijskim državam in o uvozu industrijskih proizvodov v prizadete agrarne države. Prvi pogoj je, da se v vsaki agrarni državi osnuje nacionalni sindikat, ki bo mogel kontrolirati izvoz kmetijskih proizvodov, predvsem žita. Zato se bo beograjska konferenca bavila predvsem z vprašanjem osnovanja teh sindikatov. Bodoči sestanek zainteresiranih zavodov za zunanjo trgovino bo določen naknadno. Jugoslovenska delegacija je izdelala za konferenco ekspoze, ki bo služil za podlago dela te konference. Zopet jugoslovenski parnik poškodovan od italijanskega Dubrovnik, 8. nov. n. Ko je v marseiski luki vozil jugoslovenski parnik »Napred«■, ki ima nosilnost 2400 ton, iz luke, je za• vozil vanj neki italijanski parnik s 14.0()0 tonami. »Napredi je dobil lažje poškodbe ter so ga mogli kmalu nato v doku popra* viti. Položaj po ameriških volitvah VPashington. 8. nov. s. Po dosedaj znanih rezultatih volitev bo v obeh zbornicah šte« vilo mandatov republikancev in demokra« tov približno enako. Jeziček na tehtnici bo» do republikanski disidenti, ki bodo skupno z demokrati sodelovali v opoziciji proti vladi. Venizelos prebije počitnice na Bosporu Stambul, 8. novembra AA. Da se dosežejo čim ožje prijateljske zveze med Grčijo in Turčijo, je sklenil predsednik grške I vlade Venizelos prebiti prihodnjo pomlad ! na Bosporu na odmoru. Zanj bo priprav-i l-jeno stanovanje v neki vili ob Bosporu. Sklep grškega premiera prisrčno pozdrav-' Ijajo vsi grški in turški krogi. Georg Bernhards Aktivizem Ko se je nemški zunanji minister dr. Cnr- tius vrnil ix Ženeve ▼ Berlin, Je nadel po volitvah docela izpremenjeno Nemčijo. Domneval Je, da prinaša od Društva narodov uspehe za svojo domovino, toda moral je doživeti razočaranje, da so ga obtožili, da ni bil dovolj aktiven. Očitalo se mu je, da v razpravah s tujimi ministri ni dovolj izkoristil izrednega aktiva, ki ga predstavlja 107 nacionalističnih poslancev. Pred vsem je nacionalistični tisk udarjal na te strune, a spremljal ga je tisk vseh struj vse tja do demokratskih organov. Splošna zahteva je bila: več aktivizma ▼ nemški zunanji politiki. Razumljivo Je, da Je ta parolalzzvala v inozemstvu vznemirjenje zlasti ker J« Mussolini spretno Izkoriščal to ra^oloženje v Nemčiji za svoje svrhe. Se pred nedavnim časom je v daljšem razgovoru z glavnim urednikom »Berliner Tagblatta« temu izrecno izjavil, da fašizem ni izvozni pred-m* Ko pa so fašisti dosegli v Nemčiji ve-ST uspeh, je bil takoj pripravljen pribiti na vsak novi sedež hitlerjeve stranke v nemškem parlamentu reklamni lepak »Ma-de in Italvc. Mussolini je mnogo prepame-ten, da bi smatral *aj takega za resna Je pa obenem predober propagandist, da W izpustil katerokoli priliko, ki mu omogoča istočasno vzbujati občudovanje v Italiji in vznemirjanje v inozemstvu. Zaveda se tudi, da se s tem dobrika gotovim nacionalističnim krogom v Nemčiji. Kako je razumeti v resnici željo po več-j,m aktivizmu v okrilju nemških strank? kaj je razumeti pod aktlvizmom ? Politika mednarodnega sporazumevanj^ ki so Jo priporočali nemški pristaši politike sporazuma, Je prinesla Nemčiji v zadnjih letih velike uspehe. Inozemstvo pozna te uspehe. «ovek bi mislil, da so znani tudi v Nemčiji. A niti Streseman si ni upal teh pridobitev vselej predstaviti kot uspeh. Njegovi nasledniki so Toungov načrt v državnem zboru branili le mlačno in ga predstavljali zgolj kot najboljše, kar se je v danih težavnih razmerah dalo doseči. S tem so opoziciji olajšali njeno delo. Kajti narod veruje vselej onim, ki govore glasno in razločno, ne pa onim, ki so bojazljivi in molčeči. Zaradi tega se je v velikih masah nemškega naroda utrdilo prepričanje, da bi se bilo dalo doseči mnogo več, morda celo uničenje versajske pogodbe, če bi bili na mednarodnih konferencah Junaki v oklepih in šlemih udarili na mizo, namesto da so se modri državniki skušali sporazumeti diplomatskim potom. Deloma je zaradi tega klic po večjem aktivizmu istoveten z zahtevo po močnejši gesti v zunanji politiki. Utelešenje tega ideala predstavlja bivši predsednik državne banke dr. Schacht, ki Je krenil preko Oceana in brez vsakega uradnega pooblastila izkoristil povabila k predavanjem za to, da sporoči Zedinjenim državam, da bo nemški narod v kratkem zahteval moratorij za plačila po Youngo-vem načrtu. Ledeno hladni oficielni odgovor Washtagtona pomeni fiasko te »velike g jste«. So cilji, o katerih moraš molčati, če jih hočeš doseči. Zlasti Nemčija mora biti v reparacijskih vprašanjih dvojno in trojno previdna. Za njo bi bilo Cesto bolje, <*a ne lzpregovori niti takrat, kadar bi Btvarna vsebina njenih besed povedala to, kar Je samo obsebi razumljivo, kajti obstoja nevarnost, da se v kontraverzah, ki Jo Izzovejo nemške zahteve pri nacionalistih drugih držav, vedno znova politično pobarva materija, ki mora ostati ▼ docela gospodarskih sferah. Toungov načrt predstavlja pravtako kakor njegov prednik, Dawesov načrt, poskus depolitizacije reparacijskega vprašanja. Je to eksperiment, za čegar nadaljni razvoj so že v Youngovem načrtu samem ustvarjeni poizkusni laboratoriji. Ne samo Nemčija, marveč tudi vsaka druga država, ki je deležna na reparacijah, lahko vsak čas zahteva, da se sestane odbor mednarodne banke in razpravlja o položaju Nemčije in o vsaki izpremembi mednarodnega položaja ki bi nastala kot posledica reparacijskih dajatev. Na te reparacijske dajatve trenutna kriza svetovnega gospodarstva ne more ostati brez upliva. Cene surovin so v zadnjih letih padle. Sledil bo padec cen izdelkov. To znači, da bo morala Nemčija v prihodnjih letih bržkone za 20 odstotkov več eksportirati, če bo hotela z lastnimi sredstvi kriti reparacijska plačila, ali pa bodo morale Zedinjene države nemškemu gospodarstvu dati na razpolago večje kredite. Ali pa bodo druge države trpele po-\ ečano nemško konkurenco ? Ali morejo fl-rančni krogi Zedinjenih držav dati Nemčiji večje kredite? To je problem, ki se tiče vseh, ne samo Nemčije. Drugih morda še bolj, kakor Nemčije. V najkrajšem času bi se morale Zedinjene države baviti s tem problemom, ki se jim vedno bolj vsiljuje. Francija, Anglija in druge evropske države bi morda morale to sprožiti v Washingto-nu. Ali je bilo potrebno, da Je storil baš Nemec? V resnici bi bila v tem primeru re-zerviranost največji nemški aktivizem. Vse to kaže, da »politika močne geste« ni naperjena morda proti interesom sveta, temveč da prej škoduje interesom Nemčije. Dr. Schacht je postopal kakor oni švicarski junak Winkelried, ki je dosegel zmago v bitki pri Sempachu s tem, da je z rokami zajel sulice sovražnikov v snop in si jih pognal v lastna prsa. Winkelriedi so hrabri vojaki, toda ne dobri državniki, niti takrat, ko si domišljajo, da so postopali zelo diplo-matično. V takem primeru se namreč povzdigne prekanjenost za državniško modrost. To se kaže posebno jasno na polju, ki bi se naj poleg reparacijskega vprašanja po nacionalističnih volitvah v Nemčiji aktiviralo: razorožitveno vprašanje. V tem vprašanju je bila že doslej vsaka nemška vlada v veliki meri aktivna. Ni bilo nobene mednarodne konference, zlasti pa nobenega zasedanja Društva narodov, da bi se ne bila Nemčija sklicevala na smisel versajske pogodba, ki predvideva nemško razorožitev kot uvod v splošno razorožitev. Ce sedaj levičarske stranke zahtevajo od vlade, naj odločneje zahteva razorožitev, potem ni to zahteva, ki bi po versajski pogodbi in zlasti pc smislu pakta Društva narodov ne bila moralično in nravno upravičena. Nemškim pacifistom vseh struj bo pač le dobrodošlo, če se v tem vprašanju zahteva še odločnejši nastop. Toda ravno v tej stvari ekstremni nemški nacionalisti niso za aktivizem. Njim je docela všeč, da svet še ni razorožen. Oni ne zahtevajo izravnavo sedanjega, za Nemčijo nepravičnega razmerja na ta način, da drugi izpolnijo svoje zamujene dolžnosti, marveč hočejo iz tega izbiti drugačne koristi. Zahtevajo nemško oborožitev. Zavedajo se, da tega ni mogoče doseči ne od Društva narodov, ne potom kake splošne mednarodne pogodbe. Zaradi tega zahtevajo popolnoma v smislu stare politike zvez in sil zopet nove zveze. Gospod Hitler drži v ognju dvoje želez. Da jih segreva, podpihuje ogenj s tem, da zažiga svoje lastne ideale. Hitlerjev program Je negativen, ker njegov nauk vsemu, kar ni arijsko germansko, odreka pripadnost k nemškemu narodu, in pozitiven, ker hoče vse, kar pripada germanskemu plemenu, združiti in iztrgati k dilafiilh tvorb, —tmjuiift s mirovnimi pogodbami. Toda Nemce, ki prebivajo ▼ masah po tirolskih planinah, hoče kulturno in jezikovno prepustiti Mussoliniju, če pristane ta na zvezo, ki bi omogočala oborožitev in borbo. Njegov program je razen tega re-vanža proti Franciji. Pripravljen pa je prodati to revanžo, če bi mu bilo mogoče s pomočjo francoske težke industrije skleniti s Francijo vojaško zvezo, ki bi omogočila Nemčiji oborožitev in borbo. Ta aktivizem je nevarnst ne samo za Nemčijo, ki drvi po tej poti v prepad, marveč je nevarnost za Evropo in za ves svet. Ta aktivizem ni državniški, marveč preva-rantski. Gre tu za zvijačo prekanjenih tepcev. Toda tudi od tepcev se da učiti. Nauk, ki ga daje Hitler svetu, je, da je prvi pogoj za garancijo mednarodnega miru splošna razorožitev. Samo razorožitev izključuje zveze proti miru. Senator F. I. Krojhen Pogledi čsl agrarcev na gospodarske odno-šaje med Jugoslavijo in češkoslovaško Senator F. J. Krojher, kato« liški svečenik, predsednik zve ze čeških rajfajznovk in eden izmed voditeljev čsl. agrarne stranke, je sprejel našega poro« čevalca in mu dal o gospodar» skih odnošajih med Češkoslo« vaško in Jugoslavijo naslednjo izjavo, ki označuje obenem sta' lišče agrarne stranke in opozav ja na težkoče, ki ovirajo tes> nejši gospodarski sporazum med obema državama. H. Praga, 6. novembra. Po varšavskih pogajanjih pišejo časopisi o nekem »zelenem Ddruštvu narodov«, pod čemer naj bi bilo razumeti sporazum agrarnih držav srednje Evrope. Mod tem moramo vsekakor šteti tudi Češkoslovaško, dasi je njen Izvoz industrijskih izdelkov tako znaten, da ji daje na prvi pogled značaj industrijske države. Naše intenzivno poljedelstvo pa pomeni za državo tako silno gospodarsko in politično postavko, da ga ni mogoče prezreti in da njegovih želja ni mogočeč omalovaževati. Mi vemo, da je pri nas še močan ostanek starega pojmovanja, ki vidi in priznava pomen samo tovarnam, dasi te lahko procvitajo Ie tam, kjer industrija uspešno sodeluje s poljedelskim gospodarstvom. Vendar skoro vse stranke danes že priznavajo, da se poljedelstvo ne more zadovoljiti samo z lepimi besedami, marveč da mora biti deležno globokega interesa vse javnosti. Ravno v tem je del uspeha republikanske stranke, da s svojim pravilnim in organično napredujočim porastom sili ostale stranke, da tudi one posvečajo globlje zanimanje interesom kmetovalca. V tem je gotovo velik napredek, vendar to še da-leko ni zadosti, kajti poljedelec primerja programe strank in jih ocenjuje po meri, kakor se zanj zavzemajo. Pri tem je prirodno, da daje prednost republikanski stranki, ki ima zanj največ razumevanja in se tudi krepko poteguje za njegove koristi. Republikanska stranka se je preje imenovala agrarna in je šele po prevratu privzela k staremu programu svoje novo ime, da s tem dokaže svojim nasprotnikom, da je njena naloga v prvi vrsti, sodelovati na gradnji države, v drugi vrsti pa pride šele obramba stanovskih in strankinih interesov. Njen velik vodja Švehla, ki se na žalost zaradi svoje hude in dolgotrajne bolezni ne more udeleževati političnega življenja, je mnenja, da pravi državni interes ne more biti v nasprotstvu z resnično potrebo 45 odstotkov prebivalstva, ter znatnih nadaljnih odstotkov, ki so zopet zainteresirani na tem, da bi kmet lahko kupoval m plačeval delo njihovih rok in glav. Po švehlovem nauku poljedelec nikoli ne more izgubiti interesa na državi, marveč si mora prizadevati, da dobi vpliv na nje upravo in da je zastopan v vladi čim močneje. Kmet ne more povezati svojih stvari v culico in oditi s trebuhom za kruhom v tujino, marveč je privezan na zemljo, na svoj dom, na svojo državo. Zaradi tega nazora mora poljedelec nujno podrejati svoj osebni interes državnemu interesu, ki ni vedno istoveten z interesi ostalih slojev in strank. Stare navade često ovirajo sporazum med posameznimi stanovi in strankami, ki skušajo postaviti svoj interes nad državni interes. ali ga vsaj istovetiti ž njim. Nesporno je v interesu države, da ima redne trgovske stike na temelju dogovora z vsemi državami, v prvi vrsti pa z državami Male antante. Vendar pa ni v interesu države, da se sklene tak trgovski dogovor, kakor si ga predstavlja industrijec, da bi izgube na eni strani plačeval naš gospodarsko močni zemljedelec, na drugi strani, to je v Jugoslaviji, pa tamkajšnja gospodarsko slabša industrija. Trgovski dogovor je stvar sporazuma na temelju treznega računa, ali k temu računu je treba trgovskega svinčnika, ne pa peresa, ki je vajeno pisati pesmice ali proklama-cije. Tukaj naj velja geslo: »Zvestoba za zvestobo, blago pa za denar.« Trgovski dogovori se med enakimi pogodbeniki na vsem svetu sklepajo tako, da prinašajo obema strankama tiste ugodnosti, ki jih rabita, in da jih obvarujejo nepotrebnih izgub. Praktično rečeno, gre pri tem za to, da bi naša industrija lahko izvažala v Jugoslavijo svoje izdelke, tamošnji kmet pa k nam svoje pridelke. Pri tem bi seveda ne smela biti oškodovana niti naše poljedelstvo, niti jugoslovenska industrija. Načina, s katerim se to da doseči, ne bo našel nikak političen shod ali ljudski tabor, marveč edino mirno, stvarno, morda tudi dolgotrajno delo posameznikov, ki bodo ugotovili, na kak način se da doseči za obe stranki čim večja ugodnost in čim manjša škoda. V tem je moč naših republikancev, ki jim bo zelo prijetno, ako bodo tudi interesenti na drugi strani poskušali najti primerne predloge za rešitev tega važnega vprašanja. Taka je pravilna pot k sporazumu, ki je mogoč le tedaj, ako obe stranki nastopita s praktičnimi predlogi in tehtnim utemeljevanjem, kajti v gospodarskih vprašanjih ni mogoče nikako ukazovanje. Ako je v Sinaji prišlo do sporazuma ta ako bodo pogajanja v Varšavi v resnici imela uspeh, naši republikanci zato ne bodo ljubosumni, marveč bodo radi sodelovali pri delu sporazuma, ker imajo živo državno in agrarno zavest. Ne samo voditelji stranke, marveč tudi njeni podrejeni pristaši vedo prav dobro, da moramo nekatero blago— pred vsem pšenico m koruzo — uvažati, ker tega blaga naša tla ne rode zadosti. Res je sicer, da bo pridelovanje pšenice in koruze pri nas raslo, res pa je tudi, da bo takisto rasla, tudi njih potrošnja. Potrošnja rži že pada v prospeh pšenice m mi tega ne moremo ubraniti, kajti ni ga razumnega človeka, ki bi hotel zadrževati poviševanje življenskega standarda prebivalstva Češkoslovaške. Dalje je prirodno, da se raje obračamo na svoje politične prijatelje in na odjemalce naših industrijskih izdelkov, kadar že moramo kaj kupovati. Zato nam ne more biti v škodo, ako pride do pametnega sporazuma. Republikanci nimajo namena onemogočati sporazum, pač pa je v njih živ-Ijenskem interesu, da bi jim trgovski 2°f°vor ne onemogočal obstoja ta ne tlačjl cen pod nivo, da bi tukajšnji poljedelec za take cene več ne ne mogel prodajati svojih pridelkov. Pri nas vlada že splošno prepričanje, da naše intenzivno poljedelstvo dela dražje ter je obremenjeno z večjimi javnimi in soci-jalnemi davki, kakor je to običaj v drugih agrarnih državah. Zato ni vprašanje v tem, da-li bo sklenjen trgovski sporazum, marveč v tem, da-li bo mogoče urediti uvoz tako, da bi naš poljedelec ne plačeval izgub naše industrije m biLfa,Irizke cene silile na ekstenzivno obdelovanje svoje zemlje. Republi-Kanska stranka je gotovo pripravljena sodelovati pri iskanju pota k praktični agrarni internacionali. NI dvoma, da se bo tak način našel, ako bo dovolj vzajemne volje in potrebnega razumevanja na resnični m trajni interes obeh pogodbenih strank. Uspeh Brunningove politike Berlin, 6. novembra. V okolici Reichstaga je zopet nastopil mir. Po Leipzigerci so že zamenjali po tr-govskih hišah o priliki zadnjih narodno, socialističnih nemirov pobite Sipe z no vimi, za katerimi se blešče najrazličnejši vabljivi napisi za priložnostne nakupe. Na Potsdamskem trgu upravlja promet zopei en sam stražnik na prometnem stolpu. Cez noč so izginile policijske patrulje, blin» dirani avtomobili, po cestnih križiščih po. stavljene strojnice in močni kordoni okoli Reichstaga. Z odgoditvijo državnega zbora do 31. decembra je nastopil v nemškem politič« nem življenju odmor in z njim mir, ki ga uživajo m izrabljajo ne samo politiki, temveč tudi nemlki narod, ki je živel po« slednje mesece v neki mrzlični nestrpno. stL Vlada dr. Bruninga ni samo ohranila svoje pozicije, temveč izdatno ojačila svdj ugled ter se preko noči prelevila iz manj* šinske v večinsko vlado. Odbila je napad desničarskih in levičarskih ekstremistov na parlamentarizem in demokracijo ter usnela zbrati okoli sebe vse razumne tn trezne politike, ki se zavedajo, da se ne rešujejo gospodarska in politična vpraša« nja z besedami, nego s preudarnimi de» j-.n ji. Dr. Briining je po 14 septembru do» kazal z dejanji, da je dober politik in 5e boljši državni. Z odločnostjo je načel vprašanje nemških državnih financ in iz» delal načrt za novi, znatno reducirani dr» žavni nroračun, ki dosega še vedno lepo vsoto 145 milijard dinarjev. Poznavajoč pravo stanje nemškega narodnega gospo« daTstva je energično zavrnil mnenja des« ničarskih in levičarskih črnogledov, da Je to gospodarstvo na robu katastrofe. Najzanimivejši pa je način, s katerim je periral dr. Briining akcijo desničarjev VSE RADIO-V SVET SPREJEMA In OJAČUJE TELEFUNKEN ELEKTRONKA TELEFU ZA VSAK NAMEN PRIMERNA ELEKTRONKA I proti pobtiki izpolnjevanja prevzetih re» paracijskih obveznosti, namreč s tem, da je vlada prevzela v svoj program postop« no revizijo Youngovega reparacijskega na« črta in zvezala svoj sanacijski program % zunanjo politiko. Po mnenju dr. Bruninga mora Nemčija izpolniti najpreje vse pred« pogoje za redno plačevanje reparacij in pokazati svetu, da v resnici želi izpolniti prevzete obveznosti. Cim pa se bo poka« zalo, da ni mogoče teh obveznosti izpolnjevati kljub najboljši z dokazi podprti volji, potem bo Nemčija lahko brez pre« mišljevanja javno načela vprašanje revizi« je Youngove pogodbe. V tem primeru bo lahko računala na razumevanje držav« upnic, kakor se je to že zgodilo pri revi« ziji Dawesove pogodbe in se pri tem lah« ko sklicevala še na protireparacijsko giba« nje desničarskih ekstremistov. Ti bodo na ta način nehote koristili državi in vladi pri novih reparacijskih pogajanjih. Briinin« gova vlada pa bo lahko izvedla tako zami« šljeno postopno revizijo Youngove pogod« be le tedaj, če bo uživala podporo držav nega zbora in Prusije. Po dosedanjem po« teku glasovanja v Reichstagu je skoro t»o« tovo, da bo tudi v bodoče podpiral politi« ko Briiningove vlade. Povsem gotov p« si je Brunfng lahko f« sedaj podpore Prusije, ki je postala po delu velike koalicije v pruskem deželnem zboru glavni branik demokracije in parla« mentarizma v Nemčiji. Vpliv Prusije na razvoj nemške državne notranje in zuna« nje politike je znan. Zato je velika zaslu« ga voditelja pruskih socialistov in pred« sednika pruske deželne vlade dr. Otona Brauna, da ni razbil v času najhujše nape« tosti med centrumom in socialisti velike koalicije v pruskem deželnem zboru ter odšel v opozicijo, kar so tako vroče želeli desničarji. V dobi najhujših borb je znai s spretno taktiko ohraniti dobre odnošaje s centrumom ter vzdržati vlado velike ko« alicije do trenutka, ko so bili spričo nepr!« čakovanih uspehov narodnih socialistom socialni demokrati i centrum prisiljeni znova ubrati skupno pot za obrambo wei* marske ustave in ogrožene demokracije. Zaman so bili vsi napori desničarjev zru« šiti režim velike koalicije v Prusiji ter do« seči razpis novih volitev. Računali so namreč, da bodo dobili pri teh volitvah toliko mandatov, da bi lahko sestavili z desni« čarsko usmerjenimi strankami desničarsko vlado brez socialistov. Njihovi napori so bili razumljivi, če se pomisli, da ima pru« siri notranji minister na razpolago s pru« sko deželno policijo večjo eksekutivno moč, kakor sam državni notranji minister. S padcem socialistov v Prusiji bi prešla ta policija v roke desničarjev, ki bi jo po že izdelanem načrtu prepojili s svojimi idejami ter jo porabili za glavno udarno silo v primeru desničarskega državnega prevrata. Po sporazumu med dr. Brunmgom te Otonom Braunom pa je baš v Prusiji za« vel poslednje čase Se ostrejši repuolikan« ski in socialistični veter, s tem, da je pre« vzel prusko notranje ministrstvo bivši dr« žavni notranji minister Severing. Ta mož je danes gotovo pri nemških desničarjih najbolj osovraženi človek, ker je nemala njegova zasluga, da je z dolgo« letnim delom organiziral nemško državno in prusko deželno policijo v docela demo« kratskem in republikanskem duhu ter od« stranil iz nje vse ostanke bivše cesarske policije. Znan je pa tudi kot mož železne energije in odločne volje, ki ne pozra šale. Z dejanji je že dokazal, da je vsak hip tmpravljen braniti republiko in deinokra« cijo z orožjem v roki proti napadom z le« vice ali desnice. Njegovo imenovanje za pruskega notranjega ministra je b*!o naj« tehtnejši odgovor na desničarske načrte za izvedbo državnega udara po uspehu, ki so ga dosegli 14. septembra pri državn^zbor« skih volitvah. Pozicija Severinga pr je še pojačena z imenovanjem Grzesinskrga za predsednika berlinske policij«, ki 'e po številu in organizaciji nalmočnejša poli« cijska edmica v Nemčiji. S tem. da je za> sedel tako važno policijsko oostojnnko Grzesinski. Je propadla vsaka nadi na iz« vedbo desničarskega državnega p-e^rata v Berlinu. Restavracija Habsburžanov Lčon Blum, vodja francoskih socijalistov, je napisal za glavno glasilo svoje stranke, »Le Populaire«, pod naslovom »La Restau-ration des Habsburg« uvodnik, v katerem z ozirom na današnji notranjepolitični položaj v naš} sosedni državi, Avstrijski republiki, zelo zanimivo razpravlja o možnostih povratka Habsburžanov na svoj nekdanji prestol. Vodji francoskih socialistov se državni udar v Avstriji zdi vedno bolj in boli preteč in se edinole vprašuje, kdaj neki ga iz-vrše. Načrt zarotnikov, pravj Lčon Blum, seveda ni znan, toda da obstoji zarota, Je gotova stvar. Knez Starhemberg, vodja Heimwehra in minister notranjih stvari, k! je kot tak na vsak način poklican, da brani republiko in ima obenem nalogo, da Jo — zruši, že proglaša urbi et orbi, da on in njegov; prijatelji ostanejo na vladi, pa naj bo izid volitev kakršenkoli. Hei*nwehri so dobro oboroženi« nadaljnje Blum. Velesile so zatisnile oči ob priliki šentgothardskega škandala. Niso hotele razumeti naših opozoritev, ko smo jih rotili, da naj avstrijski vladi nalože efektivno razorožitev vseh avstrijskih milic in meščanskih formacij. Danes se more že priseči, kak bo izid. Heimwehri imaio od nog do giave oborožene čete, ki jih je one nedelje pregledoval grof Czernin. To je prava armada«. »Moj tovari? Jules Sauervein od »Matt-na» je vprašal o tem Vaugoina, novega avstrijskega kancelarja. Vaugoin je mož, ki ga je Heimwehr spravi! na vlado po odža-ganju Schobra, katerega so smatrali za preveč pametnega. Vaugoin je bil več let vojn} minister in je v tem svojstvu dal Heimwehru na razpolago vse zaloge redne vojske in je tudi on sam pripravil vse za eventualno fuzijo Heimvvehra in redne vojske. Vaugoin je odgovoril našemu tovarišu ljubeznivo, toda v svojem bistvu njegove izjave niso nič manj razburljive od Star-hembergovih. Tudi on je očividno pripravljen, da uporabi vsa sredstva, da iztrebt »avstrijski marksizem«, kar pomeni zruše-nje avstrijske »republike«. Po mnenju Lčona Bluma je zelo verjetno, da imajo zarotniki v svojem načrtu restavracijo habsburške vladarske hiše v Avstriji. Vse doslej se je splošno mislilo, da poizkusi restavracije Habsburžanov izhajajo iz Madžarske. Pričakovalo se je dospetje nekega usodnega roka. kj je v ostalem zelo blizu, namreč dan 20. novembra, ko postane polnoleten bivši nadvojvoda Oton, poglavar habsburške hiše. Toda restavracija na Madžarskem bi se mogla izvesti edino Ie s kršitvijo mednarodnih oogodb, ki jih je sklenila madžarska vlaaa sama, na kar bi se mogle sklicevati n. pr. države Male antante. Zdi se torej, da se hočejo te težave najprej naprtiti Avstriji. Rezultat b! bil v ostalem isti, ker bi restavraciji v Avstriji sledil takorekoč avtomatično enak pokret na Madža -skem, in države Male antante bi se našle pred isto težko situacijo. Da se odvrne tak usoden razvoj, je mogoče po Blumovem mnenju samo eno sredstvo, da se namreč Heimvvehr spravi k pameti, ln poziva angleško vlado, naj intervenira v tem smislu ne le na Dunajn, temveč tudj v Rimu in Budimpešti. Blum poudarja, da Francija tega ne more storiti, pač pa da morejo angleško intervencijo izdatno in uspešno podpreti vlade Zedinjenih držav. Leona Bluma je za ta članek proti restavraciji Habsburžanov v Avstriji in na Madžarskem gotovo navdihnila predvsem skrb za bodočnost socijalistične stranke v Avstriji. Toda dejstva, s katerimi je podprl svojo trditev, da se restavracija Habsburžanov v resnici pripravlja, so tako tehtna, da ne more priti preko njih politika držav, katerim Je svetovni mir resnično Dri srcn. (Vlivaj Dvoje lepe ar- Ker je bila Kasina premajhna za števil* ne goste, so jo jeli pred 3 tedni podirati. V najkrajšem času bodo pričeli graditi še novo kavarno Kasino, ki bo stala na prostoru stare. Dolga bo 45 metrov ter 27 metrov široka. Glavna dvorana bo velika 27.50 m X 22.50 m. V Kasini bodo še stranske dvorane, kakor čitalnica, igralni* ca, slaščičarna itd. Kot posebnost je ome« niti, da bo imela premikajočo streho, kar bo služilo za naravno ventilacijo in b!a» godejno vplivalo zlasti ob hudi vročinL Kasina bo opremljena s centralno kurjavo. Gotova bo že sredi maja ter bo po kom« fortu in obsežnosti najimpozantnejša T dravski banovini Kaj večja špijonska afera, ki |e svoječasno silno globoko pretresla ves kulturni svet! eicsff niča, deloma pa obratna pisarna Pri kemični tovarni podirajo obe stari apnenici, ker zadostujeta za proizvajanje apna novi pri bivšem Riicklnovem kamnolomu, ki dajeta dnevno 4—5 vagonov žganega apna. Na mestu, kjer sta stali stari apnenici pri tovarni, baje nameravajo postaviti nakladno rampo. V nedeljo je priredilo Hrvatsko planinsko društvo iz Zagreba izlet na Kum. Planinci, katerih je bilo lepo število, so prišli po slovo na naš vršac. Obljubili pa so, da pridejo kmalu kot zimski športniki s smučmi. Kakor vsak tujec, se tudi Zagrebčani niso mogli naCuditi, da nima naša postaja električne razsvetljave. Cuje se baš zadnje čase, da je baje dovoljen kredit za napeljavo električne luči na 11 postajah v območju ljubljanske železniške direkcije. Med temi pa hrastniška postaja zopet ni. Delavcu Pavlu Kastelicu, zaposlenemu v steklarni, sta izginila z stanovanja dežni plašč in sviter. V tistem času je pa izginil iz Hrastnika neki steklarski dninar, doma iz Šenčurja pri Kranju. Takoj je padel sum na njega, šenčurski orožniki so ga doma aretirali in oddali sodišču, ker so ga itak že dalje časa iskali radi suma tatvine koles. Sava je narastla zadnje dni nad nor-malo in se tudi drži v tej višini. To ugodno priliko izrabljajo naši splavarji, ki pa letos nimajo posebne sreče. — Pretečem teden se je razbil splav jamskega lesa splavarju Dolancu, doma z Dobovca pod Živahna gradbena Kumom. Sara je skočil z ostankov splava v valove deroče Save in splaval na breg ter se tako rešil. Les mu je seveda vzela s seboj Sava. Drugi je imel tako smolo v četrtek neki splavar z Gorenjskega. Pripeljal je svoj tovor jamskega lesa srečno do pristanišča Trbovlje. Tovariš je skočil tu s splava in hotel z vrvjo privezati splav na obrežje. Vrv pa ss je odtrgala in močan tok Save je odnesel splav z enim splavarjem vred. Ta je manal in dajal s splava znamenja na trboveljsko postajo železničarjem, da naj telefonirajo na hrastniško postajo po pomoč. Z veliko napetostjo so pričakovali na h.astniškem brodu odtrgani splav z nesrečnim splavarjem. Pripravili so mu čoln, da bi skočil vanj. V veliko začudenje so pa opazili na deroči Savi sam splav brez splavarja. Težkega splava seveda niso mogli radi hitrega tempa ustaviti in je plul naprej proti Zidanem mostu. Kasneje se je zvedelo, da je skočil splavar v prekopu na^ sproti predora med Hrastnikom in Trbovljami v mrzlo Savo in se rešil s plavanjem. Popoln mešan zbor z orkestrom našega Glasbenega društva se poda v nedeljo popoldne v Trbovlje na proslavo 35-letnice »Trboveljskega Zvonac, kjer bo nastopil s tremi točkami. Za danes napovedani in težko pričakovani komisijonelni ogleo za gradbo nove šole je bil iz neznanih vzrok jv odgoden. Jutri v nedeljo popoldne ob<0ol 3. tekmuje na igrišču preko Save SK Hrastnik proti SK Olimp, Celje. sezona na Bledu da Ti vedno ostanejo zdravi in beli kot biser. Vzemi za dnevno nego edino VELESENZACIJA PRIDE V tLITNi KINO MATICA 5, argov Medicinci v boju proti stažu Zagreb, novembra Vsa tri medicinska središča: Beograd, Zagreb in Ljubljana in ves zdravniški naraščaj živijo te dni v nervozi, kako bo rešeno vprašanje staže. Staž se imenuje ona doba prakticiranja, ki jo morajo vršiti zdravniki po dokončanih vseučiliških izpitih, predno se jim dovoli samostojno delo. Eorba za staž ss vleče že 4 leta, sedaj pa bo ta zadeva urejena z zakonom tako. da se uvede dveletni brezplačni staž, pri čemer se vanj vračuna vojaška služba. Tudi se vsa dveletna doba všteje v napredovanje. Zakon velja retrogradno. Zagrebški medicinci so tak staž soglasno zavrnili. Ker študira v Zagrebu večji del medicincev iz Slovenije, smatramo za potrebno, o zadevi s stažem obvestiti zlasti kolego v Sloveniji in vse one srednješolce, ki se nameravajo posvetiti študiju medicine. V Zagrebu, kakor tudi drugje v pogledu hrane ali stanovanja medicinec ne uživa nobene ugodnosti. Ce se nastani v Dijaškem domu ali ne, mesečno potroši za sobo in življenje vsaj 700 Din, ne vštevši taks, knjig itd. Medicinski študij je najdaljši sai je treba obiskovati 5 let predavanja, nakar sledi še enoletna izpitna doba, da pride skupno 6 let študija in stroškov, a to samo tedaj, če gre vse zelo po sreči! Ko diplomira, čaka me-dicinca 9 do 14 mesična vojaška služba. A ko je študent tako preživel ob Knjigah 4 do 5 let v ljudski šoli, 8 iet v srednji šoli, 6 let na vseučilišču in 1 leto pri vojakih, ga naj čaka še 2 leti brezplačnega staža! Mislimo, da je to vsekakor prehudo! Stroški, ki jih medicinec vloži V študij, življenske ugodnosti, katerim se mora odpovedati zaradi študija, vsega tega nihče ne povrne, ker tudi poznejša služba ni toliko donosna! V primeri z juristi, filozofi itd. so medicinci na najslabšem. Filozof dobi službo že kot absolvent in seveda plačano službo, a medicinec, ki ima že v žepu spričevalo, da nekaj zna, on dela brez honorarja, on mora, izčrpan od stroškov študija, še 2 leti stiskati starše ali delati dolgove, da sme pomagati bolnikom. To zelo demo-ralizira v mladih zdravnikih čut požrtvovalnosti. Preden torej pride zakon v navedeni vsebini pred kralja, so se medicinci in profesorji odločili, v avdijenci zaprositi za premembo določil o stažu. Pri tem sta zlasti prof. dr. Smetanka in dr. Prašek iz-nesla simpatičen predlog, da se staž, kakor ga doslej poznamo, sploh ukine, da pa se sedanji študij na medicini podaljša na šest let, pri čemer se stažiranje izvede obenem z izpiti v tem šestem letu, a pod kontrolo profesorjev in na klinikah, želimo, da se ta zadeva uredi v zadovoljstvo medicincev in zdravniškega stanu, in to s složnim nastopom zveze medicincev vseh treh fakultetskih svetov in zdravniških zbornic. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Fran?: Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah . Izredna pastinaka ki jo je pridelala na svojem vrtu gospa Anica Leskovceva, trgovka v Smartnem pri Lrtiji. Pastinaka je petršilju podobna vrtna socivna rastlina Navadno doseže dolžino 30 cm, Smartenski pa ima na koncu še 110 centimetrov dolg vrvičast podaljšek. Pedagoški kurz za defektno deco v Beogradu Lepa požrtvovalnost mladega mornarja Slovenski mornar rešil 8 svojo krvjo življenje Hrvatu. Zdravniki sanatorija dr. Roiča ▼ Splitu bo bili te dni priče velike požrtvovalnosti mladega mornarja naše vojne mornarice Alojzija Završnika iz Ljubljani, ki je s svojo krvjo rešil življenje na smrt bolnega brata Hrvata. V sanatoriju je ležal bolnik po težki operaciji. Zaradi velike izgube krvi je bil v opasnosti za življenje in zdravniki so sprevideli. da ga reši edinole transfuzija zdrave krvi. ki bi osvežila oslabljeno telo. Bilo pa je treba pohiteti in zdravniki so povpra Sevali, kdo bi se hotel žrtvovati za bolnika. Za nameravano transfuzijo krvi se je v Splitu hitro zaznalo, ker to bi bil prvi primer te operacije v mestu. Rodbina bolnika Alojzij Završnik i« Ljubljane, mladi mornar naše bojne mornariee. ■e }e sama potrudila, da bi dobila plemenitega človeka, ki bi žrtvoval svojo kri, da reši življenje svojemu bližnjemu. Na srečo eo naleteli na mladega mornarja Alojzija Završnika, ki je slučajno zaznal, kake pomoči iščejo. Takoj je razumel situacijo ln smrt ki je pretila njegovemu bližnjemu tn odhitel je v sanatorij, da žrtvuje svojo kri za bolnika; bil pa je tudi že poslednji čas. Operacija je bila takoj izvršena in mornai je dal liter svoje mladeniške krvi za bolnika in ga s tem rešil sigurne smrti. Ko so ga v sanatoriju hoteli nagraditi za to plemenito delo, je odgovoril mladi junak s ponorom: nič ne rabim, nič ne zahtevam, dal sem z veseljem svojo kri, da rešim brata Hrvata. Zdravniki so bili zadiv-ljeni nad to nesebičnostjo in človeško plemenitostjo mladega mornarja, ki je daleč od svojega rodnega kraja dal radevolje svojo kri za nepoznanega brata Hrvata, Ta ganljivi prizor nesebičnosti in junaške požrtvovalnosti je treba staviti vsem na primer. Dokler ima naša vojska in mornarica take junaške može, bo mirna in 6rečna naša Jugoslavija. Sokol in občinske uprave ter vesela humorista, priljubljena Ernst Verebes in Albert Paulig. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. popoldne. Telefon 2124 F*~tm Kisa© Matica Svečanost na bohinjskem vojnem pokopališču Sv Janez. 7. novembra Snežilo je pretekli torek, ko so se pričele zbirati množice Bohinjcev na vojnem pokr pališču, da prisostvujejo blagoslovljenju pokopališkega križa ta spomenika borcem padlim na skalovju Krna. Spomenik dosto janstveno gleda s vklesanimi stihi na tihe gomile. Po maši je nagovoril zbrane društveni tajnik Viktor Grobotek v imenu prometnega društva. Toplo jih je pozdravil in se zah valil, da so navzlic neugodnemu vremenu prišli v tako lepem številu. Spominjal se Je trpljenja padlih, nakar je prosil g. župnika Antona Golfa iz Srednje vasi, naj blagoslovi križ in spomenik. Preko gomil, Bohinjskega jezera in proti Triglavu je zavalo-vila nežno ubrana žalostinka. Pevski zbor občine Srednja vas je pod vodstvom orga-nista Jerneja Grma intoniral: >Usliši nas, Gospod« ... Mali zvonček na kapelici je oznanil pričetek svečanega obreda. G. župnik je opravil blagoslovitev, nakar se je v lepili, globoko občutenih besedah spominjal padlih. Tristo mladih življenj je vojna tu položila v grob. Borci, ki tu počivajo so s krvjo branili na Krnu našo zemljo in jo ohranili Jugoslaviji. G ovor g. župnika, ki je povdar-jal tudi globoko ljubezen do vladarja, je marsikoga ganil do solz. Pevski zbor je nato še zapel žalostinki »Blagor muc in >Vig-redc K sklepu je g. župnik pripomnil, da je prometno društvo lahko ponosno na vojno pokopališče, ki ga je tako lepo uredilo. Pokopališče ostane še nadalje v varstvu Prometnega društva, ki bo skrbelo zanj, da bo vedno tako čisto in lepo, kakor na dan blagoslovitve. Zvonček je naznanil konee pietetne svečanosti in množice so se polagoma razhajale. Vsa kapelica je bila okrašena z venet, na grobeh so gorele sveče, okoli Kristusa na križu je visel velik venec, eden pa je bil položen pred spomenik padlim vojakom. Svečanost, ki je najlepše dokazala, kako naše bohinjsko ljudstvo ceni žrtvovanje padlih borcev, so posetili med drugimi: ka-petan opgranič. trupe Mile Maksimovič z nekaj vojaki, postajenačelnik Bizjak, šef šum-ske uprave inž. Rejec, osobje z dvorca kneza Pavla, orožništvo s komandirjem Remi-cem, zastopnik županstva Srednja vas, starešina finančne kontrole Brate in celotni odbor Prometnega društva, ki sasluži toplo pohvalo za ureditev pokopališča in kapele ter za postavitev spomenika, kar vse je zmogel pri složnem delu v tako kratkem času. Beograd, 7. novembra. V prvi polovici oktobra je bil otvorjen na moškem učiteljišču v Beogradu enolet« ni tečaj za poučevanje manj nada-jene, sle* pe, gluhoneme in defektne dece. Za tečaj se Je prijavilo 40 učiteljev iz cele kralje« vine, med njimi 10 Slovencev: 8 učiteljev in 2 učiteljici. So pa Slovenci iz Dravske, Savske m Moravske banovine. S preda« vanji se je v polno pričelo in je snov vr> lo zanimiva. Predavanja vodijo univerzi« tetni profesorji in zdravniki iz klinike. Direktor kurza je dr. Marko Kostič, ki gre vsem slušateljem opetovauo na roko. Izmed predavateljev je Slovenec le refe« rent g. Anton Skala, ki predava metodiko. Učiteljstvo ima svoj reprezentacijskl odbor. Predsedstvo in zastopstvo Dravske banovine ima bivši škofjeloški učitelj go> spod Jelo Janežič. Odbor je opetovano in» terveniral pri merodajnih faktorjih za ure* ditev stanarine, uporabe učilnic v prostem času, za poset knjižnice, za popust pri gle* daliških predstavah itd. Zzaključkom tečaja, bo tudi naša ožja domovina dokaj pridobila, ker se bo šol« stvo za defektno deco še dalje lahko dvig« nilo, izpopolnilo in razširilo. Novice iz hrastniške kotline Hrastnik, 8. novembra. Prazniki Vseh svetnikov so za -nami. Pokojne Hrastničane pokopavajo kar na treh pokopališčih v Trbovljah, v Dragi in na Dolu. Vsekakor jih pa največ počiva na božji njivi na Dolu. Zato je tudi to pokopališče oba praznika bilo obiskano od številnih Hrastničanov, ki so prav lepo okrasili grobove svojih pokojnikov. Pohvalno moramo omeniti, da skrbi pokopališka uprava na Dolu zadnje čase za red in vzorno snago na božji njivi. Želeti bi bilo samo še to, da bi se kdo zavzel za pozabljene grobove. Mogoče bi to prevzela občina s pomočjo šole. — Cerkvene obrede je opravil v nedeljo popoldne duhovni svetnik g. Gorjup. Združeni pevski zbori iz Hrastnika in Dola so pa zapeli pod vodstvom g. Candra dve v srce segajoči žalostinki. Svojcev predragih pokojnih se je kar gnetlo na pokopališču. — Tudi v Dragi — kar ni običajno — so se vršili v nedeljo popoldne cerkveni obredi, katere je opravil profesor g. Pavlič iz Celja. Pretečeni teden se Je raznesla vest, da je umrl od konja brenjeni deček Dominik Zužman v ljubljanski bolnici. Fant pa se je že te dni vrnil domov in hodi sedaj vsak dan z obvezano glavo k tukajšnjemu zdravniku g. dr. Neubergerju. Steklarna je preuredila svojo pletarno v pisarniške prostore. Kjer je bila dose-daj pisarna, bo nastanjena deloma kovač- Marsikje občinske uprave prav rade pomagajo Sokolu. Spet drugje pa je razdalja med občino in Sokolom ogromna. Gotovo ima vsaka občina v svojem področju kaj mnogo socijalno - higijenskih ali kulturnih nalog, morda te naloge celo rešuje. A da bi v to delo pritegnila še Sokole, to noče. ker to nekako kvari njeno tradicijo in njen dosedanji duh. Gotovo ga ni primernejšega faktorja v občini, ki naj sanira higijenske in kulturm-prilike, kot je Sokol. Saj je nesmiselno, imeti v občini le eno, higijensko ureieno stavbo, le Sokolski dom, v katerega ne morejo vsi in ne hodijo vsi, a druge hiše, druga stanovanja pa kažejo baš obratne razmer«-Sokol ima krasen program. Izvaja ga poglavitno v sokolarnah. A kaj pomaga ta kap ljica pomoči, če pa Sokoli, ko iz telovadni ce pridejo zopet domov, tu nalete na mam higijenske prilike! S tem se uspeh sokolar-ne občutno krati. Ze iz tega vidimo, kako blizu sta si in si morata biti: delo v soko-larni in življenje izven nje. kako potrebno je, moderne nazore o socijalni higijeni iri novi duh kakor evangelij razširiti na vse v občini. Gotovo to ni tako malenkostna zadeva, da bi jo naše občine še smele zadržavati. Zato je potrebna ožja vez med upravami občin m Sokola. In, kar je tudi vedno: zdaj. ko se delajo novi občinski proračuni, naj občine s primernimi postavkami podpro sokolsko delo, kjer je že, odnosno naj z njimi ustvarijo pogoje za ustanovitev novih sokol-skih društev, novih glasišč zdravja našega telesa ta vedrosti našega duha. —že Samo še danes oh 3., 5; 7• in 9» uri OPERETA Novo! ognjevite ljubezni, očarljivega petja, muzike in humorja Knegpinja čarclaša V glavnih vlogah junakinja iz filmov »Dvoje src v % taktu«, priljubljena Greti Tfseisner novi Rudolf Valentino, lepi pevec Pasi! Vleesati « i ; t v«, i"vv «i « Cakov^a sciit^,___^u v Logarski dolini Cakovec, v novembru. 2e lani zamišljena poučna ekskurzija v Logarsko dolino se ie letos uresničila. V deževnem jesenskem jutru smo se čakovski ■čiteljiščniki in učiteljiščnice zbrali na kolodvoru in ob neumornem sviranju harmonike odrinili z lukamatijo v Dravsko banovino. Radovedno je ljudstvo na ptujski postaji poslušalo naše petje, saj smo ravno internirali ono lepo medmursko popevko: »Vehni, vehni fijolica«. Nas pa je prevzelo veselje, ko se ie tam za Pohorjem začelo vreme Jasniti. Dež, ki nas je doslej neprenehoma spremljal je deloma prenehal. Razpoloženje mladih Hrvatov ie bilo nepopisno, ko smo izstopili na celjski postaji, kjer pa smo takoj zopet morali prestopiti na vlak, ki nas Je potegnil proti Šmartnem ob Pakl. Tu smo se vnovič izkrcali s težkimi nahrbtniki, plahtami, lonci in tamburicami. Ze naročena dva avtobusa iz Ljubnega sta nas sprejela vase in pogumno smo odrinili proti Gornjemu gradu. Prepevanju in vriskanja ni bilo kraja. Vreme se je zvedrilo in vso pot smo lahko nživali lepote prirode. V Gornjem gradu »mo se ustavili pred Mikuševim hotelom. Medtem, ko nam ie skrbna gospodinja pripravila kosilo, smo si mi lahko ogledal! Gornji grad. Seveda nas ie prvi korak vodil k hnpozantni cerkvi. Po ogledu cerkve nam je bil dovoljen vstop v škofijski dvorec, kjer nam je g. nadškof Jeglič sam razkazal dvorane. Nato seveda nismo pozabili na počastitev pokojnega velikega planinarja Fr. Kocbeka. Hiteli smo na pokopališče in ob pokojnikovem grobu nam je naš profesor Iskra v prelepih besedah orisal zasluge Fr. Kocbeka za SPD. Farni zvon je oznanil poldne, ko smo z Irzklikom: »Slava Franu Kocbeku!« zapustili pokopališče. Pri skupnem kosilu pri Mikušu je bilo opažati veliko r.ervoznost, saj je vsak izmed mladih izletnikov hrepenel samo po Logarski dolini in planinah. Kako radostno smo se odzvali profesorju Iskri, ko nam je zopet dal s svojo piščalko znak za odhod. V par trenutkih je že vsak sedel zopet na svojem mestu v avtobusu. Še kratko pesem za slovo Gorniegrajčanom in že zopet hitimo po poti tja, kamor nas kliče ln miče in vabi srce... Kakor v filmu se nam menjavajo slike! tu ob cesti bistra Savinja, gozdovje, dalle zadaj visoke planine. Kako se žurita avtobusa, da nas čimprej dovede.ta v pravo planinsko kraljestvo! Od daleč ogledujemo Oljševo, astavimo se ob Igli in presihajo-čem studencu. Po kratkem ogledu in izpre-hodu okoli Igle se naša pot nadaljuje. Ustavimo se naposled pri Logarjevi gostilni In izstopimo. Peš jo ubiramo po Logarski dolini do Piskernika. V četveroredih stopamo ob koračnici harmonike kakor mladi voj-ščakL Pri Piskerniku — halo! Obe sobi sta se napolnili ln veselo prepevanje in vriskanje ni hotelo prenehati. Ker nam je bilo vreme še precej naklonjeno smo nadaljeval; po kratkem odmoru pot na Okrešelj. Malo težavna je sicer bila za sinove in hčerke hrvatske ravnine, toda ko so spotoma uzrli krasoto slapa Savinje, so takoj pozabili na utrujenost ter prav krepko stopicali naprej proti vrhu. Mrak je že objemal Frischaufov dom, ki je stal ves osamljen. Nas ni motilo, da je bila koča brez oskrbnika, saj smo Imeli ključ s seboj, za prehrano pa nabasane nahrbtnike. Hitro smo se udomačili, vsak je prevzel svoio funkcijo in tovarišice so se urno lotile kuhinjskih poslov, dočim smo fantje uredili ležišča. Po obilni večerji je sledila »kučna zabava«. Dali smo duška mladostni prešernosti, da se je razlegalo tja do Ojstrice. Toda v skladu s planinarsko disciplino smo tudi mi pravočasno zaključili planinsko rajanje in je ob 22. zavladal popoln mir. Drugi dan bivanja na Okrešljn smo porabili za izlete. V manjših skupinah smo obiskali Savinjsko sedlo, Kamniško sedlo in Brano. Kako hitro so minile te ure v div-nem planinskem svetu! Popoldne smo se zopet vrnili k Piskerniku, kjer smo prenočili. Tretji, zadnji dan naše poučne ekskurzije smo porabili za povratek z avtomobil! do Smartnega ob Paki in vlakom do Celja. Tu smo imeli ravno uro časa za ogled lepega mesta, ki se je mladim Čakovčanom na mah prikupilo in so le obžalovali, da jim čas ni dopuščal obiskati starodavni grad celjskih grofov. Vrnili smo se v Čakovac zadivljeni nad krasotami Slovenije in venomer še obnavljamo spomine na tri lepe dni, ki smo jih preživeli tamkaj. Juro Toplak. Marljivo delo za kmetsko izobrazbo Radeče, 7. novembra Dve nri hoda iz Radeč* tam pod Kumom •amevajo na ostrem skalnatem griču ra*. valine nekdanjega gradu Ostrovrharjev Pod razvalinami na južnem pobočju stoil svibenska župna cerkev, stara 600 let a malo nižje je poslopje dvorazredne osnov, ne šole. Včeraj je poteklo 10 let, kar sluz« buje na tej šoli upravitelj g. Tvo Pečnik Smatramo za umestno, ako ob IMetnici službovanja zaslužnega šolnika kratko obe. ležimo njegovo plodonosno in nesebično delovanje. Ivo Pečnik je po italijanski okupaciji Reke prihitel v Ljubljano ter šel kot pr«> stovoljec z bataljonom ka petana Marnn« Ciča branit Koroško. Po trdovratnih bojih na mostu v Rožeku je padel v uiefrrštvo in je pretrpel oet tednov v Brezah na Ko« roškem. Po odoustu iz vojaške službe '6 dobil mesto učitelja v Sv Jakobu v ftož vsako leto lepo število krasnih drevesc za posestva Mj tisoče drevesc se je posadilo na iniciativo g. Pecnu.*, ki se tudi vzorno oskrbujejo. Pred peti« mi leti je ustanovil sadjarsko in vrtnarsKo podružnico, ki ima 60 članov in svojo po« družnično drevesnico. Vsako leto se dre« vesca brezplačno oddajo članom. Ima pa g. upravitelj zraven šolske drevesnice še svojo, iz katere si lahko nabavijo kmeto« valci drevesc. Vsako leto ob primernem ča> su ima g. Pečnik predavanja o sadjarstvu ter obenem pomaga na vsakem področju dvigniti kmetijstvo. Letos se je vršil tečaj za cepljenje kostanjev v Radečan in > Svibnem. V naši okolici je nekaj vinogra« dov, ki so po vojni popolnoma propidll; na iniciativo g. Pečnika pa so spet oživeli. Cepil in vzgajal je na šolskem vrtu vsako leto po več tisoč trt in jih razdelil vinogradnikom, da je s tem zaprl pot prguboi šmarnici, ki bi se drugače zelo razmnoži« la. Letos je ustanovil kmetijsko podružn;« o, ki šteje 52 članov in so voljni stor.ti vse, kar kmetijstvo dvigne. Kakor ie že do» slej zbiral kmetske fante in jih lvajal v umno kmetovanje, bo otvorjena 'etos ob lOsletnici njegovega vzornega delovanja pr: nas kmetijska nadaljevalna šola. A ne samo gospodarstvo, tudi prosvtta je g. Pečniku pri srcu. Leta 1921 je zgradil s pomočjo učiteljice gdč. Danice Habjano-ve premični gledališki oder. pri čemur so jima pomagali domačini z lesom in deiom. Nekaj iger je priredi! in imele so vse lep moralen uspeh. Videli smo nadalje mia« dinske igre, koncertne in deklamacijske nastope, na katerih so naše kmetske mami* ce in očetje z užitkom in zanimanjem pc» slušali kaj znajo njihovi malčki. Ustano-vil je prepotrebno narodno knjižnico oa šoli, ki ima čez 300 knjig in se izposojuie« io odraslim in domačinom. Vaščani so pod vodstvom g. Pečnika oostavili 5 m visok spomenik v svetovni vojni padlim 32 žrtvam. Pri vsem izven* šolsMm prosvetnem delovanju upravitelja pridno podpira in sodeluje učiteljica gdč Danica Habjanova. katera je že 12 let na tej šoli. Če prideš pomladi ali poleti v Svibno in pogledaš v šolski vrt, moraš ob« čudovati krasno cvetje v raznih barvah 'n niansah. — Prepričani smo. da se bo ?a-početo požrtvovalno delo na naši šoli na> daljevalo s tistim idealizmom, ki ga ima-no Svibčani priliko opazovati, odkar imamo sedanjega upravitelja In naša želja je samo. da bi tako bilo tudi drugod LAH-frl-BAK S TO ZNAMKf Dobi se v lekarnah SS1 Vzemtte samo plombirani zavitek! Eares je preizkušeno dobro sredstvo ea čiščenje želodca, črevesa in krvi. Akvaristika Ljubljana, 7. novembra. Po razpustu ljubljanskega Zoo-a so se ljubitelji prirode, posebno oni, ki so se pečali z akvaristiko, strnili v trdno fronto, da dajo priliko tudi ostalim ljubiteljem prirode. pokazati s pristopom v klub akvaristov, da se ne strinjajo z ukrepi, ki so dovedli do razpusta Zoo-a kot kulturne ustanove. Vsem ljubiteljem prirode, zlasti pa onim. ki so se zanimali za ribice, je dana prilika, da postavijo doma svoje akvarije, ki niso samo v okras dotični sobi, temveč so izvor mnogih interesantmh študij in vsakovrstne zabave. Nemi in hvaležni gostje v akvariju ne dajo gojitelju mnogo truda. V kolikor ga pa vendar ima, mu ga tudi hvaležno priznajo in vračajo s tem, da mu pokažejo na čin svojega življenja v prirodi Odbor in člani akvarističnega kluba v Ljubljani bodo šli vsem akvaristom in začetnikom, ki bi si hoteli nabaviti akvarije, v vsakem pogledu na roko. da morejo z lahkoto priti do onesa prijetnega užitka, ki ga more razumeti samo akvarist. Za informacije naj se akvaristi in začetniki obrnejo na predsednika kluba g. Tom-ca v kolodvorski restavraciji, ali pa na tajnika s. Hočevarja v Dramskega gledališču, ki jim bosta rada postregla, ali jim navedla še druge člane kluba, ki jim bodo šli na roko. — Ker so o akvaristiki razširjena popolnoma napačna mnenja, češ, da je treba vodo menjati, čisti, moramo pojasniti, da se voda v akvariju sploh ne menja. Snaže-nje je tako enostavno, da ga lahko izvrši vsak otrok. t. j. pebrati smeti z dna s posebno pripravo očistiti steklo alg in iztrebiti pregosto vegetacijo. Pridite torej vsi ljubitelji prirode in stopite v klub akvaristov. Letna članarina je 10 Din. Šolski botanični vrt m ene irzije S tem naslovom ie izdal ravnatelj meščanske šole na Viču g. Anion Fakin lično opremljeno, 64 strani obsegajočo knjižico, ki podaja podrobno ureditev šolskega botaničnega vrta. razi asa jedrnato in nazorno življenje rastlin, nudi uspel kažipot za botanične ekskurzije pod smotrenim vodstvom in seznanja učence z rastlinami v pomladnem in jesenskem gozdu, na travniku, na polju in ob vodah. Z dodatkom življenja v mlaki je združil rastlinstvo z živalstvom. Kniižira je značilno delo nove smeri šolskega pouka, ki odločno zahteva: Proč s te-oritiziraniem in golo sistematiko v nižjih šolah! Prirodoslovni pouk se mora otresti vse nepotrebne navlake in se približati življenju. kajti pravi smoter tesa pouka Je. d;t usposobi učence za samostojno opazovanj«; in čutenje narave in življenja v njej. Otrok mora sam opazovati in doživljati, zakaj le doživljeno ostane učencu v glavi, dočim je mehanično naštevanje, koliko prašnikov in oestičev ima cvet in koliko je *obp«»? na listnem robu. učencu samo zoprno in neplodno mučenje. Dai učencu rari1!no v roke in opisal jo bo bolje, kot bi se mogel kdaj naučiti iz knjige! — Samo lastno spi znavnnje življenja rastlin vzbuja zanimanje in snmo praktični pouk odpira oči v tajnori in lepote prirode. Zato priporoča pisatelj ustanavljanje šolskih botaničnih vrtov, kier naj učenci sami oskrbujejo in vzgajajo rastline; vrt naj bo eno najlepših in naiboljših učil! Ekskurzije pa naj dajo priliko, da učenci neposredno spoznajo prave življenske 123 Za vsako polt primerna niansa „Cendre de roses" „Rouge mandarine" in še 12 nadaljnjih rdečih nians za lice imate vedno na izbiro. Zahtevajte od svoje parfumerije, da Vam pokaže prekrasno zbirko teh nenadkriljivih Pastell-Rouges barv. Samo res pravo kvalitetno blago doseže svetovni sloves! Parfumerie Bonrjcis Pariš Edino zastopstvo: Mr. ph. Esla Vary Zagreb Smičiklasova ul. 23. Tellefon 49-99. pogoje in okoliščine ter silno -bogastvo rastlinstva. Ves spis jasno razodeva, da naš pisatelj ni pedagog zaukazovalec, ampak odličen pedagog-prijatelj mladine, ki jo sniotreno z njenim vzdržnim sodelovanjem navaja k samostojnemu delu, daje veselje, pomaga, pojasnjuje in vodi k uspehu. Tako vrši obenem s poukom rastlinstva tudi važno vlogo vzgojevalca socialnih delavcev z napotki v umno gospodarstvo, zemljemerstvo, vzajemno delo in pomoč, vzbuja ljubezen do gnile in odvrača od brezdelja. Da je pouk zanimivejši in uspeh pralctičnejši, onienia uporabo rastlin v gospodarstva, njih škodo in korist Prezreti pa bi se ne smelo, da bi si teb 400 za mlado glavo težko zapomljivih imen mladina mno<*o laže in trajneje osvojila, da bi se jim ljubezen in smisel za naravo le pojačila. če učencu poveš, da se n. pr. lapuh imenuje tudi spodhel zato. ker je list na spodnji strani bel. Zato uživamo vsebino mrtvih črk tudi z zanimivo razlago pomena imen! Knjižica je pisana v jasnem in prikupnem slogu, v zgoščeni besedi. Posebno opozarjam na neke izraze (radič, obrivanje ...). ki jih ima pisec s Krasa in jih je slovenska knjiga že dolgo potrebovala. Delce v vseh ozirih ustreza svojemu namenu in se učencem in njih staršem, učiteljem in vsem ljubiteljem narave sama kar najbolj priporoča. S. B. Pred zimsko sezono Kranjska gora, novembra. V zadnjih dneh so se vremenske prilike tako izprevrgle, da je prišla v gorske kraje zima, še preden je kdo utegnil misliti na« njo. Dočim vprašanja o zimski sezoni ljudje niso niti utegnili spraviti na dnevni red, že jim je zima tik pred vasjo, prišla je tako nepričakovano brzo kakor že dolga leta ne Druga leta se je sezona pričela navadno šele okrog božiča in je trajala po« vprečno slaba dva meseca, a letos kaže vse, da bo zima dolga in zimskemu športu po» vsem ugodna in se bo radi tega tujski pro« met po naših gorskih postojankah razvijal živahno. Drugi kraji so bili oprezni, kakor da so slutili nenadni prihod zime. O pravem času so se lotili vseh priprav za bodočo sezono in so jih tudi dovršili. Prednjači posebno Bled, ki je postal v zadnjem času središče našega zimskega športa in se bodo prav v njegovi okolici letos priredile in vršile vso večje in tudi mednarodne prirčditve. A zaostal ni niti Bohinj, ki ima toliko narav« nih športnih ugodnosti kakor pač noben kraj v naši domovini. Samo v Kranjski gori se opaža, da je prezgodnja zima preseneti« la vse, ki so pri zimskem športu zaintere« sirani. Kljub resnemu prizadevanju, da se naj tod gori v pravem času organizira do vseh potankosti spored letošnjega zimskega športa, se vendar v tem pogledu ni napra« vilo ničesar. Naši ljudje preveč zaupajo zimi in se vse preveč zanašaio na solidne snežne prilike, ki v Kranjski gori ne odpo« vedo nikoli, vsaj v prepričanju vseh Bo« rovcev ne. Toda na solidnost snega bi se nikakor ne smeli zanašati, ker zima nikoli ni podobna zimi, ki more vsak čas prenesti to solidnost tudi na druge kraje, ki imato več ali manj prednosti pred borovško okolico. Kakor je razvidno iz programov naših zimskosportnih organizacij, ni za letošnjo sezono predvidena nobena obširnejša pri« reditev. ki naj bi se vršila prav v Kranjski gori. Torišče športa bo spet preneseno ka» kor lani v Planico, kier vladajo, kakor znano, vso zimo najidealnejše snežene raz« mere. Poleg tega se nahaia v Planici prt« merno zavetišče, ki je oskrbovano vso zt« mo. Naravna posledica vsega tega pa je. da je naš smučarski svet posebno zaintere. siran za Planico in da pusti Kranjsko goro ob strani, dasi ima ta dosti terenov, ki ni« kakor ne zastajaio za Planico in jo v več slučajih celo prekašajo. Toda Kranjska go» ra ima to napako, da ne zna sveta zaintere« sirati zase. temveč pusti, da gre svet mimo nje, gre radi tega. ker ne pozna pravih raz« mer, ki vladajo tod vso zimo in so narav, nost idealne. Kljub temu očividnemu dejstvu pa Kranjska gora še vedno ni prišla do spo. zn^nia, da mora nekai ukreniti, če hoče, da se bo obdržala na oni višini, ki jo je za. vzemala v rimst-em snoriu skoro vsa povojna leta. Lanska zima ii je b:1 resen me. mento in človek ie mHil. da bo znala iz tet»a izvajat? pravilne in toli potrebne koti« sekvence. A ni se zpodilo nič takega, kar bi Min pomembno in kar bi jo "lonlo šota« vi*! ;7 neugodnega poločajn. T<">d se pač vr-; "ivahen šport, a onaža se takoj, da si vrš' brez nravega načrta in brez prave iri« ci'fltive. Tz tega vzroka pa šport nima one smotrnosti, ki jo potrebuje, in ni^m on^ notratrie ravnovesnosti in onega živliepii. ki jih 7"hteva vsak šport, posebno na še rmučarski 7' v""Vrat smo omenili, da zimski šport v Krnnrki gori ni bogve kako nnt»ni';r"> temveč i« popolnoma odvisen n«1 zim^npb v-p"'"'r,T" Pri pas orim^nikuie rlovoka. Vi bi znal vso zadevo vzeti v svoie roke "i Jo usmerit' oravr smer. Ne ""''m da ni pr' t»3s k' b' 1nbko '■»vprlli vse to* » "tvr fp ■ - tislovju z dobo, v kateri se godi »Deset* brat«. Naslovno vlogo je imel br. Petei Kušar, ki je zelo dobro in pravilno 'gral »desetega brata« Tud' tipičnega strica Dol« fa, ki ga je podal br. Sitar, ne smemo po zabiti, tako izvrsten je bil. In Kriave'j br. Novelija. Ta šegav dolenjski tip je prav težka vloga in potruditi se mora oni, ki mu je poverjena. Brat Noveli jo je pogodil iz» redno dobro. Ostali sodelujoč! Da se m >ra-jo še marsikaj naučiti. V splošnem le do« živela igra velik uspeh in želimo le. da bi se popravile še vse pogreške, da bo drugič uspeh še večji. Guštanjski Sokol je priredil na pred« večer češkoslovaškega narodnega ora/nika predavanje o Češkoslovaški in Masarvku. ki je bilo izredno dobro obiskano. Dreda« vatelj br. Simon je orisal veliki boj brat« skega češkoslovaškega naroda za svobodo, podčrtal požrtvovalno delo sivolasega pred« sednika Masarvka med in po vojni. Po predavanju je spregovoril še šolski upravitelj br. Gačnik, ki je apeliral na vse navzoče, naj se trdno oklenejo Sokola, saj ima ravno Soknlstvo na Češkoslovaškem velik de! za. slug. da se je narod že v Avstriji pripravi! in dozorel za osvoboditev. Poslušalci so pazljivo sledili predavateljevim izvajanjem. Zlasti pa naš najstarejši brat delavec«upo> kojenec, ki nikdar kljub šikanam in zupo« stavljenju ni izgub'l svoiega nacijonalnega čutenja ter je vedno stal v sokolskih vr« stah. In tega brata moramo postaviti kot vzgled vsem ostalim delavcem, ki se le pra« več radi izgubiia jo v razne »mednarodne« boljše rečeno »raznarodovalne« organizaci« je, mesto da bi pomagali v strnjenih vrstah krepiti nacijonalni razmah lastnega nar n'a. In seveda, kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti Zato veliajo prej ko slej nase besede tudi bratom delavcem, da stop*io v sokolske vr^te in oiačijo tudi v na";e-n kra« ju one. ki ji-n je domovina vse. In naši sili ne b omoge' kljubovati nihče! Bratje, zdra« vo! — Jijgosloven Sokolski glasnik bo izšel tudi letos na 1. december v povečani nakladi in slav. nostno opremljen na 16. straneh. Vsebovat bo poleg proglasa saveza STC.T na člipstvo ob prilik' -rA7nika uedinienia celo vrsto nrigodnih flmoVv. ki iih bodo napisali za to priliko naš' najboljši sokolski delavci. Jugosiovenska Soknhka Matica je pri« čela z izdajanjem malih brošur <»kolske idejne in prosvetne vsebine, ki se bodo prodajale po 3 Din iztis in bodo gotovo prav dobrodošle vsemu članstvu, rižLsfl pa onim, ki so letos ▼ toliki množini p ris to« pili v Sokola. Zato opozarjamo že sedaj vsa br. društva na naročbo. V par dneh bodo izšli trije zvezki, ki bodo obsegali Tyršev članek: Naša naloga, smer in cilj, Sokolsko misel itd. Nova sokolska društva. Poročali smo, da se je ustanovilo sokolsko društvo v Preddvoru. V župi Maribor je osnovano društvo v Lepoglavi, sušački župi je zadnje dni prirastlo društvo Fužine«Vrata, v Beo« gradu ustanavljajo društvo Sokol V. na Senjaku, s čimer bo štel Beograd šest dru« štev. Pa tudi v območju celjske župe se pojavljajo pripravljalni odbori za osnovanje društev v Kozjem Ponikvi itd. Povsod vlada torej prav veselo življenje po sokel« skih društvih in tudi župe bodo storile vse. da se s pomočjo vaditeljskih tečajev pro skrbi mladim edinicam primerne predn;afce. Nova sokolska društva so se pričela ustanavljati tudi v Črni gori, kjer deluje sokolska župa Cetinje. Njej pripada tudi nekaj društev v Dalmaciji, predvsem v Boki KotorskL Kakor javljajo, se je osno« vala sokolska četa v Njegošu, društvo p& s;j osnovali v Vir Pazaru. Dosedanje dru« štvo Tivat«Lastva se je razdelilo v poseb« ni društvi za Tivat in Lastvo. Nadalje je ustanovilo društvo Ercegnovi svojo četo v Sutorini, obnovljeno pa je društvo v BijelL Za savezno prednjaško šolo v Ljubija> ni oziroma Mariboru se je skupno prija« vilo 42 učiteljev in 44 učiteljic ter 8 bra» tov in 22 sester drugih poklicev. Predvt* deno je, da bo sprejetih v tečaj 42 učite« ljev in 7 drugih bratov ter 34 učiteljic in 15 sester drugih poklicev. Kakor znano, s« bo vršil savezni tečaj za učiteljice v Ljub« ljani na Taboru, za br. učitelje pa ▼ Ma» riboru. Trajal bo polnih šest mesecev. Spomenica o beograjskem zletu bo ?*» šla v založbi saveza SKJ, ki je o tem vpra» šanju sklepal na zadnji seji izvršnega od« bora v Beogradu. Ker je večinoma ves nia» terijal za knjigo že zbran in so tudi vs« ostale priprave v polnem teku, bo članstvo vsekakor lahko kmalu pozdravilo knjigo, ki bo lep spomin na sokolske dneve v našt prestolnici. Prepotrebna knjiga. V sedanjem £&s« prirejajo skoraj vse sokolske župe pred« n jaške tečaje. Kakor je to zelo hvalevredno nikakor ne zadošča tečajnikom, ki ostane« jo samo 10 do 14 dni v tečaju. Manjka jim nato pripomočkov, ki bi jim omogočali, da ponavljajo predavano snov in se tako pru pravijo temeljito na prednjaški izpit. Ta* ka priročna knjiga pa bi jim zelo dobro služila tudi pri praktičnem poslu, ker b* jim nudila vedno priliko za ponavljanje tvarine. Svoječasno je bila založila župa Ljubljana L brošuro »Priprava za vadi« teljske izpite«, ki pa je že pred leti pošla. Ravno tako pa je zmanjkala tudi knjiga, ki jo je izdala župa v Tuzli v isti namen. Hvalevredno bi torej bilo, da se izda v za* ložbi Jugoslovenske sokolske matice » Ljubljani sličen pripomoček za vaditelj« stvo, kjer bi bilo zbrano vse ono, kar po« trebuje prednjak pri svojem važnem delu. Prepričani smo, da bi se knjiga zelo hitro razprodala. JSM bo gotovo uvaževala naž nasvet Sokolska hipa Suiak*Reka je sklenila na zadnjem zboru društvenih načelnikov, da priredi v decembru na Sušaku prednja« ški tečaj, kamor mora poslati vsako župno društvo vsaj po enega tečajnika. Društev šteje dosedaj župa 32 in se je v tehničnem pogledu izvedla nova razdelitev n« okrož« ja, ki jih bo v bodoče sedem. Zupa se ude« leži korporativno velikega zleta splitske žu« pe v Splitu leta 1931. Istotako pa se bo vršila v decembru tudi trodnevna prosvetna šola na Sušaku. Ali ste že kupili najnovejšo številko flnstrovane tedenske revijo »življenje in svet" Dobite jo ▼ vsaki trafiki za 2 Din. Iz ČOS. Na zadnji seji predsedstva bil izdelan enoten tekmovalni red za vs® slovansko Sokolstvo. V letu 1931. se bo vr» šila za vse moravske župe skupna medžup« na tekma. Dosedanji tajnik moškega načel« ništva br. Vladimir Miiller je odložil svo« jo funkcijo, ki jo je prevzel br. Avgust Pechlat. V Tvrševem domu se vrše sedaj pregledi vseh predlogov za proste vaje na vsesokolskem zletu v Pragi. Zadnja moška prednjaška šola ČOS v Pragi je štela 36 slušateljev, vršila pa se je tudi šola za sod« nike, ki jo je obiskovalo 12 bratov. Pro« svetni odbor ČOS bo izdal poseben seznam vseh gledaliških iger, ki so priporočljive za izvajanje na sokolskih odrih. Iz Fiig« nerjevega sklada za onemogle sokolske de« lavce je bilo izplačanih letos 20.000 Kč podpor. Predsedstvo ČOS tn Jugosloveni. Ka« kor nam poročajo iz Prage, je razposlalo predsedstvo Češkoslovaške sokolske zveze na vse ŽU)*., društva in čete ponatis član« ka »Vprašanje manjšin med Italijo in Jo« goslavijo«, ki je bil tiskan v 2. številki Čc« škoslovaško«jugoslovenske revije, ki jo i v daja v Pragi češkoslovaško«jugoslovanska liga. Namen članka je, da vzbudi med ce« lokupnim Sokolstvom pozornost napram ju« goslovenskim manjšinam in življenju naše« ga naroda izven mej Jugoslavije. Društva bodo porabila poslano snov za nagovore pred članstvom in narašča iem. kar bo v ve« liki meri pripomoglo do dobrega razumeva« nja vprašani, ki se tičejo našega naroda in še bolj poglobilo spoznavanje obeh brat« skih narodov. lz življenja Bosovega Tineta Kamnik, 8. novembra. Marsikdo se bo vprašal, kdo je >Bosov< fine. Ne piše se »Bosovc, ampak Slatnar, ime mu je Valentin. Rodil se je leta 1852. v Bistrile!, v hiši št. 8. Tam se je reklo pri »Bogovih«. Naj nam dobri Tine ne zameri, te ga malo popišemo, kajti on to res zasluži. Ko je bil star 9 let, je postal pastirček tn pasel kravce v romantičnih kamniških planinah. V službi je ostal v osrčju gorskih velikanov do sedaj že 69 let. Njegovo krepko zdravje ga nam bo ohranilo še mnogo iet. Leta 1866. je nastopil službo kot plaveč in drvar. Dobro se še spominja takratne vojne z Italijo. 12 let kasneje ga je nastavil takratni načelnik Meščanske korporacije gosp. Kecel kot lovca na lovišču, ki ga je imel skupno e pokojnini Smoietom v najemu. E Kot izbornega lovca in pravega strahu divjih lovcev, ki jih je pregnal in ukrotil nešteto, ga je vsakokratni najemnik lova rade-volje prevzel v svojo službo. Tako je služil tudi pod Biedelom in knezom Windisch-gratzom. Sedaj služi verno in vdano zakupniku lova gosp. Gorupu, kateremu poteče prihodnje leto zakupna pogodba. Z vsem navdušenjem se veseli novega zakupnika — svojega kralja Aleksandra in dal Bog, naj bi mu služil še dolga leta. Bosov Tine je znan vsepovsod kot izvrsten gorski vodnik, vedno je pomagal ob raznilT nezgodah in neštetim turistom Je s ravo ljubeznijo do rodne grude razkazoval rasote naših alp. Kako krepak je naš Tine, znači najbolj to. da je s svojimi 78 leti bil še pretakli teden trikrat na Mokrici in Komposteli. In kake vam je bil ponosen, ko je pripovedoval, »da mu to nič ne stric. Radi smo ga poslušali. Za zasluge ga je kralj odlikoval z zlato kolajno. Tako se Bosov Tine bliža dvojnemu jubileju, 701etnici službovanja v Kamniški Bistrici in naših planinah in SOletnici rojstva. Bosov Tine se je živo spominjal raznih dogedkov. Spominja se, kako je leta 1878 Kecel postavljal kočo v Kamniški Bistrici. Kočo aa kraljevem hribu je pa postavil leta 1891. pok. gosp. Biedel, prav tako tudi lovske koče v Kamniški Bistrici. Videl je tudi, kako so nosili kmetje iz Solčave, ko še ni bilo poti, čez Okrešelj ln Kamniško sedlo po lestvi čebele na pašo v kamniško okolico. Naše vrhove sta s Frischaufom neštetokrat preplezala in mestoma orala celino. Predno je postavil kočo v Kamniški Bistrici pok. Kecel. je bila tam lesena bajta Matije Uršiča. kateremu je sledil Tine Uršič Hišica Bosovega Tineta je ob lovskih kočah nasproti Planinskega doma v Kamniški Bistrici. Starejši turisti se prav dobro spominjajo gostoljubnega gospodarja Tineta ln njegove zveste ženice Neže. Bosovemu Tinetu želimo še mnogo let krepkega zdravja in zadovoljstva v planinah, katerim je posvetil vse svoje življenje. K poplavam v Savinjski dolini Sv. PaveJ pri Preboldu, novembra. Ponovne poplave kot naravna posledica dolgotrajnih letošnjih jesenskih nalivov tudi nam ne prizanašajo. Med ostalimi pritoki Savinje, ki pridejo glede poplav v Savinjski dolini v poštev, je najbrž pri Št. Pavlu se v Savinjo izlivajoči potok Bolj-ska najopasnejši. Saj niti ni treba dolgotrajnih nalivov, popolnoma zadostuje že en dan zmernega deževja, da sicer neznaten potok naraste ter prestopivši bregove brezobzirno pustoši. Položaj se je za mnoge obvodne stanovalce do nevzdržnosti poslabšal, odkar se je izvedla v Grajski vasi delna regulacija struge, čudimo se, kako je mogla pristojna oblast izdati tozadevno dovoljenje, ker je bilo vendar jasno ko beli dan, da regulacija gornjega toka ne more ostati brez zlih posled:e za. nižje ležeče kraje. Opozarjale se je svoječasno v listih na kvarne posledice takšnega početja ter se priporočalo regulacijo na celi črti. ker le v tem primeru bi prišli vsi prizadeti na svoj račun. Danes je položaj za gotove prebivalce šentpa.velske občine predvsem one iz Kapljevasi, toliko bolj kritičen, da so le-ti ob vsaki poplavi popolnoma odrezani od ostalega sv "ta ter prepuščeni samim sebi. Dostop ao poplavljenih objektov je ob vsaki večji poplavi brez primernih vodno-prometnih pripomočkov absolutno nemogoč. Takšnih pripomočkov pa prebivalstvo seveda nima na razpolago. Znani so primeri, da so bili mnosri ljudje prisiljeni zapustiti svoie stanovanje, prepustiti živino in ostalo premožen,- negotovi usodi ter se umakniti v podstrešne prostore, v kolikor niso pravočasno zapustili selišč in se umaknili izven ogroženega območja. Kakor je torej razvidno iz gornjih vrst, je v primerih nepredvidenih večjih vodnih katastrof resno ogrožena življeiska varnost ljudi ne vštevši ogromne materijalne škode, ki se ne da niti preceniti. Zaradi tega bi bila na mestu takojšnja 'n energična intervencija merodajnih krogov, kateri naj bi z umestnimi ukrepi vsaj omilili sedanji neznosni položaj. k°r so sicer prizadeti v nevarnosti, da utonejo v lastnih domovih. Ako želiš inptf hoe kni5<*ed le pregovorila in služkinji začela prerokov^ srečo. Ko je uganjala Nikolička svoje coprnije, si je paz-no ogledovala tanovanje. Z izgovorom da je tako potrebno pri njenih čarovnijah, je ciganka poslala služkinjo večkrat iz kuhinje in je moralo dekle napravljati ~az-ne naloge tudi v oddaljenejših sobah. Vss take presledke je Nikolička s pridom izrabila. Odprla je kredenco in ukradla služkinji torbico s 500 Din. Kmalu nato pa se je poslovila in služkinji ponovno zatrdila, da jo bo doletela v najkrajšem času — sreča. Opeharjena služkinja je čez čas opazila »srečo«, ki je zadela — ci- j ganko. Za tatico ni bilo nič več sledu... i Naj bo ta zgodba v svarilo vsem našim ljudem, ki se dajo na tako lahkoverne načine skubiti od prevejanih cigank. Po smrti konjača g. Selana, izredno popularnega in šegavega moža, je njego- vo mesto £e dalje časa nezasedeno. V tem pa se je pasja nadloga neverjetno razširila. Psi najrazličnejših pokolenj in kalibrov se nemoteno zaganjajo v ljudi in živali, posebno budo pa je za pasante in prebivalce Frtice, ki prestajajo strašne se-renade štirinožnih ponočnih potepencev. Noč daje litijskim psom še poseben pogum. Značilen dogodek se je primeril nekemu orožniku, ki je dospel s ponočnim ljubljanskim vlakom v Litijo in je s kolodvora nameraval s kolesom nadaljevati pot na dolenjsko stran. Podivjani psi so ga napadli in ga podrli s kolesa, da se je občutno poškodoval, a z zobmi so mu tudi že začeli trgati obleko. Napadeni orožnik se je le z bajonetom rešil pred nevarnimi napadalci. Prijavil je zadevo varnostnim oblastvom. In kaj so ukrenila ta? Psi še vedno nadlegujejo nočne pasante. Nujno potrebno bi bilo, da dobi Litija zopet konjača, ki bo »reduciral« nepotrebne in nevarne ponočne rogovileže. Velik požar v Veliki vasi Leskovec, 8 novembra Komaj se je poleglo razburjenje, ki je bilo povzročeno po zadnjih podtaknjenih požarih v okolici Rake, je danes zjutraj okrog pol 2 Velikovaščane vnovič strašno presenetilo, ko jih je iz globokega sna prebudil klic: »Gori, gori!« • • • Vse je hitelo proti mestu nesreče, ki je bilo začetkoma le slabo razsvetljeno, pozneje pa so razvijajoči plameni razsvetlili vso okolico. Gorelo je pri posestniku Martinu Kopini v Veliki vasi. Iz do sedaj nepojasnjenega vzroka se je ogenj pojavil tik hleva, zajel nato hlev, ki ga ni bilo mogoče več rešiti S trudom se je posrečilo oteti le živino in nekaj kokoši, vse drugo pa je upepelil ogenj, ki se je pričel širiti tudi na bližnjo hišo K sreči so prihiteli na mesto nesreče gasilci iz Velikega Podloga z novo motorko in takoj stopili v akcijo- Ker na rešitev hleva ni bilo več misliti, so vso skrb posvetili hiši, v kateri se je že vžigalo. Posrečilo se jim je, da so jo rešili in posestnika obvarovali še večje škode, ki je zanj itak dovolj občutna! Sumi se, da je bil tudi ta požar podtaknjen. - V znameiim noža Bled, 7. novembra. Kakor je 2e znano, se letos na Bledu zopet mnogo gradi. Za časa sezone je bil Bled napolnjen z letoviščarji, a sedaj je poln delavcev, ki so prišli iz raznih krajev, da si kaj prislužijo. Razni delavci pa žal uporabljajo svoj prosti čas tako, da popivajo po gostilnah in zapravljajo težko prisluženi denar. Tako pride mnogokrat tudi do prerekanja in tudi do pretepov, kjer igra čestokrat nož glavno vlogo, kar nam dokazuje zopet naslednji dogodek: Na praznik Vseh svetih so dobili delavci, ki so zaposleni pri raznih zgradbah, svoje tedensko izplačilo. Skupina delavcev se je, kakor običajno, zbrala v neki gostilni, kjer so seveda veselo popivali. Ko so bili tako v najtjpljšem razpoloženju, naenkrat vstane neki delavec J. P., doma iz štajerskega, češ, da mu je nekdo klobuk izmaknil. Takoj nato 1e stopil med vrata, da bi nihče ne mogel iz sobe. Nekemu delavcu pa je bilo za malo, da bi mu kdo zapiral izhod ter je hotel s silo skozi vrata. Tedaj pa potegne J. P. bliskovito nož in se vrže na nasprotnika. Pri tem spopadu sta padla oba na tli- kjer sta se valjala in ruvala toliko časa, dokler nista posegla v pretep še dva druga delavca, brata A. in F. D., ki s*.« tudi potegnila vsak svoj nož in navalila na J. P. ter ga tako obklala, da je obležal v mlaki krvi. Po odredbi domačega zdravnika, ki mu je nudil prvo pomoč, so ranjanja odpremili v njegovo stanovanje. Napadalce pa so orožniki spravili na varno. Za nov most v Selški dolini Bukovščica, 8. novembra. Od glavne prometne žile v Selški doli« ni napram Železnikom leži od Bukovice vstran dolina, katere zaključek tvori mir« na, podeželska vasica Bukovščica s sede« žem £>ukovške fare, enorazrednice in pro« svetnega društva. Dohod v enostranska naselja je mogoč Ie preko Selščice, ki pa ima uprav ob vstopu v poldrugo uro dolgo bukovško dolino izredno široko, da nad 100 metrov razpleteno strugo. Težka ne« urja preteklih let so dolgo mostovje spro« ti odnašala in treba je bilo vztrajne po« žrtvovalnosti in bnge vaščanov. da s« »i za silo pripravili iznova pot do doma pre« ko brvi m mostičja. Ob vsakem večjem nalivu pa so mogli vaščani v Bukovščico le preko Dolenje vasi, kar je podaljšalo pot za dobro uro, ne glede na okolnost, da je Bukovščanom in številnim okolica« uom ta proga le do nadaljnega prosta, ker je sicer last zasebnika. Nič čudnega zato, da se domačini top* lo zavzemajo za trajno ugodno rešitev te« ga važnega problema, ki bi bil rešen » zgraditvijo novega, trdnega mostu, preko Selščice pri Ševljah par sto metrov nižje od sedanjega, zasilnega prehoda. Pri novo« zamišljenem prostoru je struga Selščice sicer globoka, a ozka in je vrhtega obrež« ni teren dokaj skalnat Da se pereča zadeva pospeši, je posedla namestnika bina tročlanska deputacija predsednika cestnega odbora Janeza To« mažina in članov Aleša Lavtarja in Ma« tevža Bernika iz Ševelj m Bukovščice Za« stopniki ljudskih interesov so dr. Pirkma. jerju vse stvarno pojasnili, nakar se je že tekom enega tedna zglasil v dolini gradbe« ni inženjer. ki si je ogledal položaj na cu mesta Prebivalstvo Ševeli. Bukovšči« ce in številnih okoliških vasic zre z za« upanjem na bansko upravo. Sedanji čas se smatra za realizacijo načrta kot poseb« no prikladen Sestavljajo se proračuni. Naj bi uvideli potrebo mostu občinski odbor Selc nad Skofjo Loko. krajevni cestni od« bor in merodajni faktorii v Ljubljani, da se s primernim* proračunskimi postavkami otvori možnost graditve že s prihodnjim proračunskim letom. Alf ^tp 9.** *»*?»»«» «fov«M»*i**» te- denske revtie - *rpdvJ?an ter nrrt- Je bil ta film nabavljen in predvajan. Vsa navedena dejstva jasno pričajo, da je zardevanie in ieza nad »kulturnim škandalom« v »Slovencu« treba razumeti povsem v drugi luči. Zato smo g. člankariu, ki je odkril gosnodo tudi s te plati, brez-dvoma mnogo bolj hvaležni, kakor mu bodo hvaležni oni, ki so odstopili prostor za članek v »Slovencu«. Za našo javnost pa je zelo poučna ngo-tovitev, da ie isti nlm predvajan pod »katoliškim« protektoratom. izredno poučen in vzgojen, ako ga pa predvaja samo prosvetna ustanova, ki želi nesebično in skromno služiti svoiemu narodu, pa zagreši z njim »kulturni škandal prvega reda«. Dr. Stane Pane tainik ZKD. UllflHI Manufaktura Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. MI VEMO, da potrebujete dobro obleko, eleganten plašč, trpežno perilo itd. MI SLUTIMO. da trenutno morda nimate denarja. ZATO VAM KREDITIRAMO na 6 mesečne obroke! Posetite nas! Zahtevajte potnika! Razširjenje plinskega omrežja v Lmb!jani Ljubljana, S novembra Cestno plinsko omrežje v Ljubljani se že dalj časa ni v večji meri razširilo kljub te« mu. da raste mesto ob Dunajski cesti ;n da so nastale razne velike stanovanjske ko« lonije na periferiji mesta Da se tudi tem stanovalcem o-nog'>či rabo plina, bo mestna plinarna v prihodnjem letu takoj v zgodnji pomladi pričela polagati plinske vode in sicer no onih uli« cah in cestah, iz katerih se priglasi dovolj strank Na razpolago je v celem 10 000 m nlinskih cevi. torei toliko da bo skoro vsaki prošnji lahko ugo-leno Zato se s tem naprošajo vs' reflektantl na plinsko kuriavo. da se nnelasiio že se» daj mestni plinarni za rabo plina ker st bo v zimi sestavil program za dela v pri« hodnjem letu in se ta program v pomladi ne bo več menjal. 2e letos pa se še položi plinski vod po Dunajski cesti do odcepa Vodovodne ce» ste, tako da je možno oddajanje plinu na obe strani Dunajske ceste. Po ;esti za Gradom ob Grubarjevem kanalu se isto« tako polagajo močne plinske cevi. da se s tem ojači pritisk plina po Karlovški ce->ri in da bo mogoče izpeljati plinski vod uli na Prule. Nadalje opozarjamo tudi vse posestni« ke onih vil in stanovanjskih hiš. ki se se^ daj grade, da se opremi stavba takoj^ s plinskimi vodi. ker so tozadevni stroški pri surovo izvršeni stavbi mnogo nižii kot pri izgotovljeni stavbi Proračune in infor» macije daje brezplačno mestna Dliparns, Na razpolago so tudi vsi prospekti nlmsk-h aparatov: v tekočem mesecu se bo nnred'« lo tudi več predavani in poskusnih kun. ta» ko da se vsakdo lahko tudi na teh r.rir~ ditvah informira in prepriča o prednosti plinskih naprav. (Tbame finega ofcusa pri tvfd/ei • v morejo ixbrati mi plašč 1« h mlitne malofm dammfeih plamcev Stritarjeva ulica aee vesti Današnja priloga »Jutru« Karočniki »Jutra< v Dravski banovini dobe z današnjim >Jutrom< knjižni prospekt »Tiskovne zadruge« v Ljubljani. Že sama vnanjost te priloge je tako lična in vabljiva, da mora vsakega čitatelja opozoriti nase. Tudi oni naročnik, ki le redkokdaj kupi kakšno knjigo, bo z zanimanjem prečital besedilo o posameznih novih knjigah in av-torjih. Pri tem moramo opozoriti zlasti na prvo ■tran, kjer se upravičeno trdi, da so nove knjige »Tiskovne zadruge^ najzanimivejše in najpomembnejše slovenske književne novosti f sezoni 1930/31. So smotrno ubrane, trajne vrednosti, lep« opremljene in plačljive v neznatnih mesečnih obrokih. Slednji moment je posebno vabljiv: če daš 10—20 Din na mesec za knjige Tiskovne zadruge, boš imel vse leto veliko veselje z dobrim, zanimivim štivom trajne vrednosti. Priporočamo tedaj vsakemu čitatelju, da prospekt Tiskovne zadruge prečita in opozori nanj še svoje znance. Jutri zjutraj bo namesto »Ponedeljka« izjemoma izšlo »Jutro«, ki ga pa bodo seveda prejeli tudi vsi »Ponedeljkovi« naročniki. — Današnje »Jutro« obsega 28 strani. * izpremembe t državni službi. Za sodniške pripravnike v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani so imenovani diplomirani pravniki Bogdan Jereb, Josip Polec, Viktor Svetel in Ivan Vrančič. Jet-niški paznik pri okrožnem sodišču v Mariboru Maks Kušar je premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani, za jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru pa le imenovan Ivan Horžen, doslej pri sodnem stolu v Zagrebu. Za suplenta na gimnaziji v Velikem Bečkereku jc bil te dni postavljen diplomiran filozof Ciril Arko. * Gostovanja ljubljanskega gledališča. Ljubljanska drama in deloma tudi opera bosta priredili v sezoni vrsto gostovanj v raznih večjih krajih naše banovine. Prvo gostovanje bo v petek 14. t m. v Kranju. Ta dan bo odigrala ljubljanska drama v Kranju dvoje predstav, in sicer ob 15. dijaško predstavo Schillerjevih »Razbojnikov«, zvečer ob pol 21. pa Nušičevo komedijo »Gospa ministrica«. Predprodaja vstopnic v Kranju bo v Hiebševl trgovini Prebivalce Kranja tn okolice opozarjamo na ti dve gostovanji * Slavnostna seja ljubljanskega občinskega sveta ob priliki poseta generala Ziv-kovfča v radiu. Ob priliki obiska g. predsednika ministrskega sveta generala Pera Zivkoviča se bo prenašala slavnostna pozdravna seia ljubljanskega občinskega sveta danes ob pol 12. iz zbornične dvorane univerze ter ob 8. zvečer banket te vdike dvorane hotela Uniona. * Služba zdravnika za fizikalno zdravljenje in elektroterapijo je razpisana pri oblastni upravi bolniškega fonda pri direk-dji državnih železnic v LJubljani, podružnica centralne ambulante v Mariboru, Fran-kopanova ulica. Ordinacije se bodo vršile trikrat na teden po dve ud. Prosilec mora dokazati specjalno izvežbanost in prakso v tej panogi zdravljenja. Vsa ostala pojasnila daje Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Ob 3- 5., 6» pol 8, lit 9. zvečer HARRT FfEL v najnovejšem filmu senzacij tl&adeni auio Popolnoma novo! Prvič! KINO IDEAL t>£9 KINO DVOR Novo! Telefon 2730 Premiera.' Morala o polnoči Prekrasna drama z nepozabno vsebino in najboljšimi igTalcL V glavni vlogi CAMILLA HORN Vsi sedeži pri vseh pred- m y» * atavah po 4 Um Predstave ob 3., pol 5., «„ pol 8. In 9. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ▼ Uublianl Številke z« označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanie barometra 3. temperaturo, 4. relativno vlago v % 5. smer mi brzino vetra, 6 oblačnost 1_10 7. vrsta padavin i naaavme v mm Ljubljana: 7, 769.2, 5.8, 85, NNE2. 3 — —; Maribor: 7, 768.4, 7, 86, ESE 8 —' -J Most ar: 7, 767.0, 13, 92, mir.. 10. dež 14 0-Zagreb; 7, 768.6, 10, 76. NNE2, 6 — —' Beograd: 7, 767.9 11, 92, NW2, 8, dež,' 5.0; Sarajevo: 7. 768.3, 9, 94, mirno, 10 dež, 2.0' Skopi je: 7. 768.8, 6, 85, mimo, 8, —, —; Kumbor: 7. 766.3 16, 93, E4. 10, —. Split: 7, 7*7-5, 14, 67, NNW2, 4, —, —; V is: 7. 767.0, 11. 85, N12, 10, —, —; Najvišja temperatura v Ljubljani 13.1; najnižje temperature: v Ljubljani 5.4, v Mariboru 6, v Mostarju 12, v Zagrebu 10 v Beogradu 11, v Sarajevu 8, v Skopi ju 5. Solnce vzhaja ob 6.48, zahaja ob 16.38; luna vzhaja ob 19.10, zahaja ob 11.46. ' Avtorsko takso za gramofonske plošče ln mehanične godbene Instrumente plačajo tovarnarji. Zadruga gostilničarjev v Ljub Ijani nam je poslala: V zadevi avtorskih pravic na proizvajanje godbenih komadov smo prejeli od avtoritativne strani poročilo, da tovarne gramofonov, oziroma izdeloval-nice gramofonskih plošč plačujejo že pri izdelovanju plošč avtorju tako zvano licenco ali pristojbino za dotične komade, ki se proizvajajo po gramofonskih ploščah. Je tedaj avtorska taksa po vsej Evropi že od tovarnarjev plačana, tako da se še enkratno plačevanja takse od gramofonov ne more zahtevati. Gramofonske plošče so tedaj z avtorsko licenco že preskrbljene in se nikakor ne morejo še enkrat zahtevati kake takse. Tudi za druge mehanične godbene instrumente se plača po tovarnah godbena licenca. Pavšalnemu plačilu podvržena bi bili tedaj le radijski aparati. Druge godbene prireditve z godbeniki pa je itak treba prej naznaniti avtor, zastopstvu. * Slovo poznih ameriških gostov. Te dni so odpotovali v Chicago po dvamesečnem bivanju v domovini gg. Josip Štefic te Ja-sk_, Janko Gajski iz Radatoviča, Toni Zvonkovič iz Broda pri Metliki. Vkrcali se bodo na turistovski brzoparnik »Bremen«. V njihovi družbi je odpotovalo tudi na obisk k bratu v Chicago gdč. Tonika Smilja-ničeva Iz Doliana. Posebno ganljivo je bilo slovo g. Zvonkoviča, ki se je za časa bivanja tu seznanil ln poročil, a žal je moral pnstltl zaenkrat soprogo le v MetHkl. * Prenorodovc! 1912—1928, Nap sal Ivan Janez Kolar. Založila tiskarna A. Slatnet v Kamniku. Ob priliki spominskih slavnostl Preporodovcev v Ljubljani je izšla ta lično opremljena in zelo zanimiva knjiga o našem radikalno»nacionalističnem dijaškem poi kretu. »Preporodovci« so s to knjigo posta« vili svojemu delu najlepši spomenik. Žal, da nam je prispela prepozno za to številko, zato se bomo pomudili pri nji v eni prl» hodnjih številk. Za sedaj bodi priporočena vsem, ki jih zanima naša politična zgodo« vina. * Akademsko društvo »Jugoslavija« v Pragi, ki je slavilo lani svojo 5 letnioo ta ki šteje preko 120 članov je imelo 20. oktobra glavno letno skupščino, na kateri je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Alojz Debeljak, I. podpredsednik Mita Račkov, II. podpredsednik Antonije Franasovič, I. tajnik Radoslav Ukropina, II. tajnik Mirko Vilfan, blagajnik Lujo Senica, knjižničar Jakov Brusič, arhivar Djordje Bečir, odborniki: Miro Vodeb, Hugo Velker in Boris Cijan. Predsednik glasbene sekdje je Andj. Kne-zič, predsednica kulturne sekcije Katarina Sarapova in predsednik športne sekcije Ni-kola Petrovič. Revizorji so Jaka Bezlaj, Kruno Lupiš in Anton Kavec. * Novi grobovi. Na Gomilskem Je preminula gostllničarka ga. Antonija Knn-stova, rojena Krašovčeva. Pogreb priljubljene pokojnice bo danes ob 15. — V petek so položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu v LJubljani gdč. Stano Pirčevo. — V Ljubljani je premim'* ga. Marija Meserkova, rojena fitur-mova. Pogreb bo v ponedeljek ob 15. — Pokojnicam blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Rezervni ofldrjl se obveščajo, da je izdalo ministrstvo saobračaja odlok, po katerem bodo od 1. januarja 1931 dalje izdajale legitimacije za trikratni popust na železnicah in ladjah le komande vojnih okre-gov, kamor je dotični rezervni oficir pristojen in kakor to predvideva člen 11. pravilnika o voznih olajšavah. Tozadevne for-mularje ima v zalogi Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani, Kongresni trt 1. Fornm-lar stane 2 Din. * Carina na gramofone In plošče je % novembrom povišana tako, da bo sedaj znašala približno petkrat več kakor poprej. Glede na to se bodo seveda občutno podražili tudi vsi gramofonski predmeti. * Stoletnica Allpaše Rlzvanbegovlča. Po inicijativi nekaterih mostarskih srednješolskih profesorjev je bil storjen sklep, da se v Mostarju priredi proslava stoletnice ve-zirovanja Alipaše Rizvanbegoviča, ki je bi! po svojem čuvstvovanju Slovan in se je kot nacijonalni bojevnik boril proti Turkom in proti zavratnim turškim navalom. Hercegovino Je proglasil za samostojno državo. Sedaj nameravajo proslaviti proglas te samostojnosti. Za proslavo so v teku velike priprave. * Žepni kmetijski koledar za leto 1931. je izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Cena 12 Din, po pošti 13 Din. Razprodajald popust. Je to brezdvomno najboljši žepni koledar za našega kmeta. Naj navedemo samo nekaj poglavij iz njegove bogate vsebine. Za živinorejce: obširen pouk o prvi pomoči v hlevu s posebnim poglavjem o zdravilih za živino in orodju, potrebnem za zdravljenje; prva pomoč pri živalskih porodih; pouk o razkuževanju; jamstvo pri živinski kupčiji; naznanilna dolžnost pri živalskih kugah itd. Za vinogradnike: kletarstvo (cik porjavenje. zavrelica itd); splošna pravila za poskušanle in oceno vina. Dalje ima koledar poglavje za sadjerejce, vrtnarje, splošno kmetijstvo in zek) mnogo raznih gospodarskih preglednic, kakor tabele za merjenje lesa. uporabo umetnih gnoifl, razne mere itd. Hvale vredna je uvedba delavskega zapisnika in zapisnika preiemkov hi Izdatkov, ki nai navaja kmetskega gospodarja, da vodi o svojem gospodarstvu točen račun Seveda ne manjka seznam sejmov. Koledar le Izredno lepo in trpežno vezan v plrtnn. njegova vsebina pa je baš zaradi velike pr;-ročnosti koledarja kmetovalcu neobhodno Pri nakupu aparata vprašajte za nasvet v drogerijah K4NC LJUBLJANA — MARIBOR i svetovne znamke stalno na zalogi: Zels,: Ikon, Kodak Zahtevajte naš Voigtlander cenik! '55 potrebna. Kdor si ga bo enkrat naročil bo gotovo ostal njegov vsakoletni odjemalec. * O pokojnem župnika Holmarjn smo prejeli še naslednji prispevek iz Škofljice in sicer po pripovedovanju g. Franca Bož-/larja. Bilo je še pred zgraditvijo !olenj-ske železnice. Oče Jakob Božnar (po domače Rutar) iz Sarskega (župnija Ižanska) ie kupil nove konjske komate. Ni pa jih dolgo uporabljal, kajti kmalu so mu jih odnesli neznani tatovi. Zal mu je bi".o komatov, za katere je dal okoli 40 gildinar-jev. Spomnil pa se je župnika Holmarja na Primskovem, o katerem so ljudje pravili da zna dognati tatu. Peš se je napotil k župniku v Primskovo blizu Radohove vasj na dolenjskem in mu obrazložil vso stvar. Župnik mu je rekel, da bo tat gotovo prenesel komate nazaj; če ni ravno preveč trdovraten, bo znamenje o povračilu podano še ponoči če pa je zelo trdovraten, se bo to nekako javilo šele drugo noč in bo tat naslednje jutro vrnil komate! Župnik je dal Božnarju tudi tri listke za zvečer in tri za zjutraj češ: naj jih doma drži pred pečjo, v peč pa bodo sami zleteli. Ko pride Božnar domov, je vse storil po župnikovem naročilu in listki so res sami leteli v ogenj. Ko drugo jutro Božnar vstane, pride k njemu starejši brat Tone, s katerim sta skupaj gospodarila, in ga vpraša, če se mu je ponoči kaj sanjalo. Jakob je dejal, da nič. »Meni pa se je sanjalo,« proti Tone, »da je oba komata prlncsd tat nazaj. Eden je v nastilniku pod Ustjem, drugi pa v grabnu pod listjem, blizu nekega drevesa.« prav dosti seveda tudi Tone nI verjel, a pogledala sta vendar in res našla oba komata, ki jn je Jakob takol spoznal sa svoje; edino oni v grabnu Je bil že malo pokvarjen od mokrote. * Arheološka najdba pri Sarajeva. V zadnjem času je kustos sarajevskegi deželnega muzeja, naš ožji rojak dr Gregor Čremošnik, začel odkopavati teien na Stu-pu v bližini Sarajeva. Doslej je nišel naetlh v treh krajih (ljubljanska ooiica, Radovljica la Laško) nad 9000 otrjK. * Velike številne zimske Izlete prireja vsak mesec Francoska Hnlja Cle. Gle Transatlantlqne preko Sredozemskega morja z luksuznimi pamiki v razni znamenita mesta Severne Afrike. Romantična solnčna Severna Afrika Vam nudi vso udobnost zabave in razvedrila. Izletne sku- V STAROSTI SE JE TREBA HRANITI Z LAŽJO HRANO ker Je moč prebavnih organov v starosti oslabela. Koncentrirana krepfl-na hrana vsebuje veliko hranilno vrednost v malem obsegu, prijeten okua, a ne ob-težuje želodca. Dobiva ae povsod. Velika Škatla 56 Din; srednja škatla 32 Din; Škatla 16 Din. 156 Kompletno garnituro kuhinjske posode aluminijaste ali emajlirane sive, rujave, modre itd., prvovrstnih kvalitet nudi v največji izberi tvrdka z železnino 14709 STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 85. Najbolj pošteno Vba postreže z rlnmktml oMačttl 1 Maček Ljubljana, Aleksandrova eesta IX ? Ha o! Halo! Martinova nedelja! Vabi se cenjeno občinstvo na VESELICO S PLESOM ki se bo vršila na Martinovo nedeljo v vseh prostorih gostilne »Dalmacija« v Spodnji gišld (pri Anžoku), kjer se bo točila pristna dalmatinska kapljica. Na razpolago topla in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča 15502 IVAN LASAN. 10 7. «*M1 eene Serija, da omogočimo tf>rtxk ochu LJubljana, Sv. Petra cesta 25. — Hotel Tratnik Veelumetiii n»pre»o«JM športni tort jI redno v ulogi. 15524 Jadran OeTljl ae vti b dobrega blaga ter M rofciegi i»deLka_ Krtini, Glavni trg. — V hiši Kreditne banke pine obiščejo vsa znamenita mesta Severne Afrike dežel Alžlra hi Tunlsa skozi Biskro ob puščavi Sahare z udobnimi avtobusi. Izleti se vrše iz Marseilla od novembra do aprila po 14 dni. Cene izredno nizke. Vsa natančna pojasnila kakor tudi prospekte daje zastopnik Francoske linije v Ljubljani Ivan Kraker, Kolodvorska ulica 35. * Andrejev sejem v Rogatcu bo zaradi nedelje dan poprej t j. v soboto 39. *. m. * Avtobusni promet Kranj—LJubljana. Zaradi nezadostnega prometa se ukine v ponedeljek 10. t. m. direktni avtobus Kranj —Ljubljana ter bo od sedaj redno in stalno vozil tržiški avtobus znamke Saurer it Kranja ob J48. zjutraj in % na 2. popoldne v Ljubljano, obratno pa ob H12. in popoldne. Postajališče v Kranju pred trgovino Andrašič, v Ljubljani pa pred kavarno »Evropo«, oziroma pred »Pigov-cem«. * Družbi sv. Cirila ln Metoda je darovala g. Pavla Hočevarjeva v LJubljani 100 Din namesto svečke na rrob Ruške Ravhe-karjeve ln Minke Boštjančičeve. G. Katica Subotičeva pa je poslala 30 Din namesto šopka na grob Ruške Ravhekarjeve. Iskrena hvala! * Iger narave letos ni kotne. Včeraj ao nam v uredništvo prinesli vejico zrelih malin, ki je bila utrgana na vrtu g. Saksar-ja v Št Vidn nad Ljubljano. Se lepše ln sočne j še maline smo prejeli te dni od neznanega našega prijatelja, menda s štajerskega (priloženi listek z naslovom pošiljatelja se je gotovo Izgubil). Z velikim šopkom najrazličnejših cvetic (Jagode, gozdni in vrtni nagel, marjetice, res Je Itd.) nas je počastil t. Ivo Tratnik, npravttej para« žage v Kozjem, s pripomnjo: »... da ne boste mislili, da v našem Kozjem narava ni lepa.« Iz Št Ilja v Slovenskih goricah se nas je spomnil podpreglednik finančne straže g. Jakob Krapušek s šopkom vijolic, Dušan Stupar te Stare vasi pri Vidmu pa s šopkom jagodjega cvetja. Lepa hvalat * Vlom v Slovenski Bistrici. Brezvestni tatovi so v noči od 6. na 7. t m. vlomlfl v leseno hišico ob slovenjeblstriškl Okrajni hranifaiid, kjer ima 100% Invalid Br. Jo-stinei svojo trafika Vlomfld so iztrgali železne zapahe te lesenih podbojev in vdrli v notranjost, kjer Je bila k sreči le manjša zaloga tobaka In vrednotnic. Lastnik odnaša namreč te previdnosti večino zaloge zvečer na svoje stanovanje. Zato pa so tatovi seveda odnesli vse, kar so našH. Revež trpi nad 3000 Din škode, ki je zanj ne-ntrpljiva. Storflcev še niso Izsledili, vendar pada sum na dgansko družbo, ki Je 6. t m. taborila pri Sp. PoIskavL * Mnčenlca ljubezni do bližnjega. V Novem Sadu je v tamkajšnji bolnici umrla služkinja Vukosava Marekovič kot žrtev ljubezni do bližnjega. Pri požara hiše svojega službodajalca je Vukosava kljub smrtni nevarnosti planila v gorečo poslopje ter rešila triletnega otroka gotove smrti. Pri reševanja je dobila grozne opekline, katerim je podlegla. * Smrtna nesreča pri delo. fz Konjic nam pišejo: Nekatere vasi konjiškega okraja imajo pri veleposestvn kneza Windisch-gratza deputat letne gotove količine drv že iz davnih časov. Drva si morajo upravičenci pozimi sami podreti in zvoziti te graščinskih gozdov. V četrtek 6. t m. »o podirali v konjiški gori na mestu, ki Je znano pod imenom »Grofov štant« sinovi posestnika Kvasa te Zg. Pristave In drugI poma-gačl Ko so podžagali debelo bukev, da se je pričela podirati, so vsi zbežali, le Kvasov sin Miha je bil tako nesrečen, da ga je 3 cm debela veja udarila po glavi in mu presekala lobanlo, tako da je bil takoj na mestu mrtev. Mrtvega fanta »o pripelJaH dopoldne na dom staršev. Pokolnfk Je bil mirnega značaja hi priden delavec. Staršem naše sožalje! * Žrtev konjskega kopita. V Kompoljn pri Kočevja se je pretekli petek pripetila na paši huda nesreča. Posestnikov sinček Vinko Mustal se je sukal okrog domačega j konja, ki ga je nenadoma brcnil v glavo. Razbil mn je vso čeijnst ta Je nesrečm otrok obležal nezavesten. V soboto so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da ima tudi počeno lobanjo. Zdravniki so si prizadevali, da bi fantku rešili življenje, pa Je bilo vse zaman. V petek popoldne je nesrečni deček umrl * Z nožem snnil brata v prsa. Včeraj dopoldne so v ljubljansko bolnico pripeljal! hudo poškodovanega 27 letnega posestnika Valentina Benedika iz Luž, občina Selce. Na Vseh svetih dan Je Benetika njegov nekoliko slaboumni brat sunil z nožem v prsa in ga nevarno ranil. Ranjeni Valentin ie mnenja, da mu je slaboumni brat stregel po življenju, ker se je hotel polastiti denarja in imetja. Valentin mn je pred leti Izplačal njegov delež, toda brat je denar kmalu zapravil fn sedaj Je od Valentina zahteval, da mu še da denarja. Ker mu Valentin ni ugodil, ga je začel sovražiti. Na Vse svete se je napil hi ga brez povoda napadel. Po storjenem zločinu je pobegnil in ga še niso našli. Morda je slaboumnež izvršil samomor. Valentinovo stanje je kritično. * Tatvine v Bell Krajini. Iz Semiča nam pišejo: Tatinska družba je spet pričela s svojim običajnim jesenskim delovanjem. Prav n»-:dno posega po kurnlkfh in vinskih kleteh. Nedavno so tatovi odnesli posestniku Štuklju pet kokoši, enako število pa n •. praznik Vseh svetih posestniku Bukovcu v Stari gori. Našli so tudi vhod v kapla-neijsko klet. od koder so odnesli precejšni množino vina. Dne 5. t m. je bilo ' vlomljeno v klet ln stanovanje g. dr. Dr-ganca pri semiškem kolodvoru. Tu Jim n! I šlo za vino, marveč so zlikovcj razmetali vse pohištvo in posteljnino. Gotovo so iska-.i denarne zaklade, a zaman. Vsekakor pa so dr. Drgancu povzročili precejšnjo škode, ker so mu pokvarili perilo in razne predmete. Tatinska družba je očividno do-b'f organizirana n jo. kakor se domneva, vodi pravcati mojster, ki ima prakso že iz kroga tržaških svedrovcev. Priporočamo, da se posveti vsa pozornost raznim brezposelnim, ki že dalje časa pohajkujejo v občini. * Borba proti glavobolu (Napredek medicinske vede). V času aeroplanov in radia z velikimi koraki napreduje tudi medicina. Epohalne izdajdbe na polju notranje se-krecije, serologije, bakteriologije in rent-gonologiie zagotavljajo napredek. Znanie o vitaminih je dovedlo do tega, da so odstranjene motnje pri prehrani fn razvoju telesa. Kljub temu napredku muči človeka glavobol, ta dnevni mučiteH, danes tako kakor nekdaj. 90 odstotkov primerov glavobola izvira navadno od slabe prebave, bolnih črev aH zaprtja. Klinike in zdravniki dajejo največje priznanje malim dozam ARTINA. Zadostuje, da vzamete zvečer dve dozi pa bo imel človek zjutraj normalno tzpraznjenje, ki r* osvobodi močnega glavobola. • Kakor »mo ht zanesljive strani obveščeni, se pričakuje v Beogradu prihod dveh velikih Fordovih avijonov, ki se nahajata na krožnem poleta po EvropL Oba avi>»-na pripadata skupini trimotornih aparatov. Izdelana sta povsem te kovine ta vršita ▼ Zedinjenih državah poštno, potniško in tovorno službo v največjem obsega. Edea avijonov Je napravil nedavno aov svetovni rekord, bo Je preletel progo 100 km, obremenjen z 2000 kg, s hitrostjo 264 km na nro. Zanimivo je dejstvo, da se ta maksimalna hitrost ni do.«sgia z okrepitvijo motorne sile, nego samo s posebno prilaro-deno gradbo trupa, kril ta oblike. Iz Londona, kjer je niuna matična pestaja, sta priletela avijona preko Pariza, Rima, Aten v Bukarešto, kjer »e sedaj nahajata. * Že davno nismo doživeH tako nspe§-ne prodaje kakršnegakoli blaga, kakor se Je to zgodilo s slsaško mineralno vodo. Spominjamo se početka, ko smo objavili odkritje muriatsko-alkalno-radioaktivnega vrelca, ki le preiskan po znanih domačih ta inozemskih strokovnjakih. Ti so soglasno ugotovili izredno vsestransko zdravilnost te vode. Glede na zdravilnost te vode se Je uvidelo, da bo ta voda postala skoro glavna pijača vseh slojev, kar je doslej tudi potrjeno. Danes že vsakdo pije slsa-ško mineralno vodo. Poudarjati pa se mora, da se splošno zahteva s 1 s a š k a. a ne kakor poprej le kakršnakoli mineralna voda. I TO — zobna pasta najboljša ! • Darujte Podpornemu drnštvn sleoih, LjnhHana. Pod trančo 2-III! ♦ Podeželskim odrom priporočamo ih»-strirano brošuro Navinška »Lepa maska«, navodila za šminkanle. * Obleke In klobuke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna Jo«. REICH. Vsakovrstno maisulaktumo blago V ve MCI izberi ia po izredno nizkih cenaH prodaja 99 Tekstif&azar. Krekov trs Knpu.ite samo PENKALA BATERIJE ker gorč najdalje! 300 SANOFORM izvrstno toaletno in čistilno sredstvo -e dobi v vseh lekarnah in drogerijah. 160 Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem a 1. NOVEMBROM 1930 o tvoril na Dunajski ce-s ti štev. 9 svoi lastni ZOBNI ATELJE Priporoča se JOŽE KAVČIČ. KONCESIJONIRANI ZOBOTEHNIK 14882 DESINFEKCIJSKA (razkuževalna) sredstva za vse svrhe proizvaja tvrdka „CHEMOTECHNA" družba z o. z^ Ljubljana, Mestni trg 18, 158 Tajna modre in spretne dame. ki se JI vsi divijo v družbi, je dnevna Intimna toaleta z milovonjivo in zanesljivo negujočo Isla kopalno soljo, proizvodom kopališča Ischl. Dnevna uporaba tega sredstva Vam nudi siguren občutek popolne negovanosti. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: Paracelsua k. d. Zagreb 3. 346-3 Iz LJubljane m— Razstava ametniSke zapaščlne Pr»- ola Sterteta. Prejeli smo: Kakor je bilo ie JavUcao, se »tvori danes t nedeljo ob pol 12. razstava ametniških del iz zapuščine nadarjenega slikarja Franca Sterleta, ki ga Je dohitela t daljnem Londona tragična smrt Šele sedaj, ko ogledujemo njegove zadnje podobe, nam vstaja spoznanje, da smo izgubili s Sterletom mojstra portretl-sta, ki bi bil t čast tudi velikemu narodu. Njegova zadnja dela, ki se bistveno razlikujejo od začetnih preveč akademskih dal, vzdržijo vsekakor absolutno merilo. Neka posebna eleganca tehnične Izvedbe, ki se druži s frapantno podobnostjo portretiran-cev, daje tem slikam čar popolnosti. Ster-le ni bil modni slikar, a prišel je pri nas v modo. Zato so se kopičila pri njem naročila, ki so mu omogočila, da se je od časa do časa ogledal po širokem svetu in je tako izpopolnil svoja izkustva. Tako je tudi v zadnji pomladi iskal novih impulzev v umetniških središčih Švice. Francije in Angleške, a to potovanje mu je pretrgala nenadna smrt v trušču londonskega cestnega prometa. Sterle nam je zapustil bogato umetniško zapuščino, ki bo. pomnožena z nekaterimi dei| zasebne lastnine, nekaj časa na ogled v Jakopičevem paviljonu. Razstava se otvori danes v nedeljo točno ob pol 12. dopoldne Vabljeni vsi Sterle-tovi čestiici, da tzkažejo z mnogobrojnim posetom zadnjo čast umetniku. Iz gledališča. Danes bodo ftir! predstave. Drama vprizori ob 15 velezabavno otroško ;gro Janezek Nosanček. ob 20. pa Nuš čevo šalo »Gospa ministrica«. Za obe predstavi znižane dramske cene. — V operi se bo pela ob 15. Čajkovskega opera »Evgenij Onjegin« kot ljudska predstava pri znižanih cenah, ob 29. pa bo premijera francoske operete »La Mascotte«. Opereta Je stara kakih 50 let; na slovenskem odru je bila prvič vprizorjena pred 22 leti Izven abonmaja Shakespeareieva komedija »Sen krone noči« se vprizori v drami v ponedeljek 10. t n za red B. a— Prva reprtea veseloigre »Krfžnf pajek« bo danes tta Šentjakobskem odra Veseloigra je pr. včerajšnji premijeri izvrstno « r*ia. Kdor ljubi smeh in dob .i zabavo, ■H poleti piedstavo Vstopnice se dobe ob poi 20. r*" gledališki blagajni. »— Gostovanje tenorista Stepnjovskega. Tenorist Stepnjovski, ki je sedaj član opere v Karovicah, bo gostoval 22. t m. v ljubljanski operi r Čajkovskega »Evgenij Onjegina« r partij Lenskega. Predstava bo aa Sorist Udruženja gledališki igralcev izven abonmaja. a— Drttnska dreHai »Sočo« H Ljubljane, ki je korporativno pristopila h kulturnemu društvu »Soči« kot njen dramski odsek, je vpnzorila snoči v Borovnici, danes pa bo vprtzoriia v Gornjem Logatcu Strind-berghovo dramo »Oče«. To postaja ena najsposobnejših slovenskih odrskih dile-tantakih družin, ki se j« osnovala z resnim namenom, prirejati svoja dramska gostovanja ae ie po dravski banovini, temveč 8časorru. po vsej državi ter tako vršiti važno kulturno propagandno delo med narodom. Kakor kažejc uspehi dosedanjih gostovanj, utegne postati družina v bližnji bodočnosti važen kulturni faktor, ki ga bc treba upoštevati. Dejstva govore glasneje nego teoretična ugibanja. Vrhniki ln Kamniku «ta se priključila včeraj ln danes še Borovnica la Logatec. Želimo nadaljnji napredek. n— Poroka. Včeraj s« )e v cerkvi sv Petra v Ljubljani poročil g. Leoa Reich. prokuiist tvrdke Jos. Reich v Lnblianl 7 gdč. Suno Lozejevo. Mlademu paru obilo sreče! u— DruStro Skrb za mladino v Ljubljani sklicuje v torek 18. t m, ob 20. v posebni sobi gostilne »Prt Bončarju«, Sv. Petra cesta, izredni občni zbor z dnevnim redom: poročila funkcionarjev in podelitev razrešenice staremu odboru, volitev novega odbora ter slučajnosti V primeru nesklepčnosti bo zbor pol ure pozneje z Istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi. u— Rezultat Štetja obiskovalcev pokopališča pri Sv. Križa v dn-ih 1. In 2. t. m. Je naslednji: V obeh dneh se Je naštelo S1.038 takih obiskovalcev ki so se odzvali z darovanjem poljubne novčanlca. Štetje Je oviralo slabo vreme, ker ljudje z dežnikom ln cvetlicami v rokah ter v gosti množici pri najboljši volji niso bili v stanu poiskati si potrebnega novca. V sega priznanja vredno pa je da je mnogo teh vendarle prispevalo svoj obolua pri odhodu s pokopališča. Po podatkih požrtvovalnih nabiralcev lahko sklepamo, da je bilo v obeh dneh okoli 50.000 oseb na pokopališču, od teh približno 30.000 prvi dan. Darovalo je 36 oseb novčanlce po 10 Din, 1026 oseb novce po 2 Din, 3178 po 1 Din, 7806 po 50 par, 4464 po 25 par ln 14.528 oseb po 10 par. Obe društvi, ki sta štetje priredili, se vsem tem milosrčnim tisočem najlskreneje zahvaljujeta. a— Narodno - strokovna rreri pozhra tvoje članstvo in vse narodnozavedno delavstvo. da se udeleži sprejema ministra predsednika gen. Zivkoviča. Zbiranje pred kolodvorom. Vsi člani z znaki. n— Oblastni odbor UVI poziva vojne Invalide v Ljubljani in okolici, da se zberejo danes ob 9. dopoldne pred šentpetersko vojašnico, odkoder gremo na kolodvor k »prejemu ministrskega predsednika g. generala Zivkoviča. n— Sokol I. Tabor. JavIJen poset g. ministrskega predsednika na Tabom v ro-nedeljen 10. t m. ob 2. popoliis. ČUml čianice, naraščaj m deca se zberejo k sprejemu četrt ure prej v veliki dv iriml Ob tričetn na 2. uro popoldne Ist.-ga dne je sklicana svečana seja uprave in nadzornega odbora. Udeležba vseh članov in iamest-nlkov oovTzna. Posebnih vab;l ne bo u— Udruženje JNŽB poziva članstvo, da se udeleži sprejema ministrskega predsednika. Zbiranje ob K9. v društveni pisarni v palači Delavske zbornice, II. nadstropje nad knjižnico. u— Ljubitelje komorne glasbe opozarjamo na koncert godalnega kvarteta iz Dres-dena. ki bo v torek 11. t. m. ob 20. v dvorani Uniona. Kdor se hoče naslajati ob pravi umetnosti, naj poseti torkov koncert. Prednrnd?in vstopnic v Matični knjigarni. u— Gradnja nove tramvajske proge na-gk> napreduje. Na Gosposvetsk' časti, kjer tračnice ebeta vzporedni prog. T« M položili ta o redili križišča obeta ioni prog pred Figovčevo gostilno. Delali »o nepretrgoma dva dni in dve noči *h je sedaj križišče že nrejeno. Seveda *n moral r zre« s tem tramvajski promet prek niti, ozir«-ma se Je vršil na ta način, da o potniki prestopali Včeraj popoldne so začeli variti tračnice za tir, ki bo izmenjan med »Evropo« in pošto. Stare tračnice so nam-reč za nove vozove, ki bodo tud; vozili p« tej progi na Vič, prešibke, pa tali funda-ment je preslab. Z gradnjo vzporedne proge na Dunajski cesti prično še ta teden, če pride potem Še Šelenburgovs nlica na vrsto, je odvisno od vremena. Najbrž pa bodo sačeli najprej polagati tračnice na Viču in počasi prodirati proti mesto. TraČ-pice bodo delali in polagali vso zimo, samo če bo vreme ugodno. n— Gradbeno gibanje na Aleksandrovi ta Dunajski cestL Ves kompleks med Aleksandrovo in Dunajsko cesto ter Beethovnovo in Gajevo ulico je kakor ogromno mravljišče. Na vseh koncih in krajih ra-sejo z neverjetno naglico iz tal nove moderne stavbe in palače, o katerih smo že roročall Zelo naglo napreduje gradnja stavbe zavarovalnice »Dunav«, sler so že pretekli teden dosegli Ln skoro dogradili peto nadstropje. Palača bo še ta mesec pod streho. Poleg palače zavarova'nice »Dunav« se gradi palača »Viktoria« in gre poslopje že v drugo nadstropje. Slično je s Pokoininskim zavodom na oglu Crajeve alice in Dunajske ceste. Doč m za glavni ♦rakt še vedno vrtajo luknje za betonske pilite, Je stavba stranskega trakta v Ga'e-v| ulici dograjena do drugega nadstropja. Precej naglo tudi napreduje gradnja palače Hranilničnega in posojilaičnega konzorcija v Gaje/i ulici Vreme za zidanje je prilično usodno. n— Promenado! koncert godbe 4®. p« p. »Triglavskega« danes ob 11. nI v »Zvezdic Spored: L Čerin: »Prijetna pomlad«, koračnica. 2. Keler: »Blagoslovljenje templja«, uvertura. 3. Čižek: »Iz srbske šume«, 4, Gleisner: »Wagnerjeve opere«. 5. Čerin: »Miljenci«, slov. pesmi. 6. Obruča: »Pohod župy Masarykovej«. 7. Ziehrer: »Baržun in svila«, valček. 8. Rotter: »Madrid. Dirigent: višji kapelnik dr. Jos. Čerin. dr. Jos. Čerin. »— Prodala satnlflvega svinca. V Četrtek je policija aretirala brezposelnega Alojzija F„ ki Je prodajal okrog 30 kg svinca, za katerega Je trdil, da ga je kupi! od nekega neznanca. Svinec Je pa najbrž ukraden, kajti policiji je F. znan kot star greS-nik. Lastnika ukradenega svinca policija še ni našla. o— Dve koleg vkradeaL Trgovskem« uslužbencu Antonu Buciku je y četrtek popoldne nekdo s Pogačarjevega trga cdpe-ijal kolo znamke »Durkopp«. — Tako smolo je imel tudi trgovski vajenec Ivan Ba-rešič, zaposlen pri tvrdk; Čermak & Comp. na Vodnikovem trgu, kateremu je nekdo odpeljal kolo znamke »Aiglon«. Kiolo je last trgovca Vekoslava Podlogarja. o— Gladovna stavka. V zaporih tukaJV n;e jetnišnice sta začela pred dvema dnevoma z gladovno stavko dva Jetnira. n— Tatinski neznanec. V noči od 2. na 3. t m. se je v kavarni »Zvezda« pr druži' nabiralcu taseratov Ado'fn G. neznan moški in pozneje tudi z njim jdše' demov. šele doma je G. opazil, da ma je neznanec izmaknil iz levega žepa suknje listnico s Din. Neznanec se je izdajal za sedlarja Cirila Dobiča; gotovo pa je, da to »t ujegovo pravo ime. b— Ptvsko društvo »Slavec«. V torek pevska šola. V sredo važna pevska vaja. Novi prtci ta pevke sc sprejemajo Še do zadnjega novembra v društvenem lokahi t Gregorčičevi ulici vsak torek, sreda la petek cb S. zvečer. o— Nedeljske popoldanske phuae nje Jenkove šole danes od pol 4»—7. popoldne v Kazini Začetniki-ce točno ob 31 — Dijaki-nje znižano članarino. o— Čajanka s plesom vsako nedeljo ob pol 9. zvečer v balkonski dvorani Kazine (Zvezda). Vodstvo: Jenko. u— Posebne plesne nre v vseli drnžab-nfta plesih daje mojster Jenko dnevno od 10. do 13. in od 14. do 21. ▼ balkonski dvorani KazJne. Vse hi formacije istotam. u— Plesne vale na Tabora se vrše redno vsako nedeljo v veliki dvoranL Za začetnike ob pol 20„ za ostale ob 20. ti— Plesna va]a danes popoldne ob 3. v hotelu Bellevue. u— Martinov večor ▼ korist CMD priredi šišenska podružnica danes 9. t. m. ob 15. v restavraciji Reinlnghaus. n— Plesne vaje ASK Prlmorje. Prteetek danes ob 15. v beli dvorani Uniona. Vstop samo proti vabilu, klubski ali dijaški izkaznici. n— Strojno pletenje oMek, perila, miga vic In rokavic v najfinejši Izdelavi ln ob solidnih cenah pri ge. Mariji Turkovl, Ljubljana, Gosposka ulica 3/H. Istotam se sprejmejo učenke. u— Poceni ln okusno se obleči Je umetnost. Prepričajte se ln oglejte si Izložbe renomirane tvrdke P. Magdlč, LJubljana, Aleksandrova cesta 1. n— Snežni čevlji in galo8e naJbolJBe prt Antonu Šinkovca, Pod Trančo. n— Srajce, bele ln modne, zimsko perilo, rokavice, nogavice ln kravate kupite najceneje pri tvrdkl Sterk nasL Karničnik, Stari trg 18. n— TEODOR KUNC naznanja, da Je preselil svoj damski modni salon in prikro-jevalno šolo na Sv. Petra cesto 4/Ii. 1432 o— Oh, kako sem ti hvaležna, Mlcl, da si ml svetovala odstranjen je kurjih očes~ ln nepravilno raščenih nohtov. Nebeško se sedaj počutim In vse čevlje lahko nosim, zato svetujem vsakomur, ki trpi zaradi kurjih očes, naj gre v kopališče hotela »Slon«. — Vera. Iz Maribora a^- Carinski Inšpektor g. Dragotln Bog-nar, dosedanji upravnik mariborske cari-narne, odpotuje danes popoldne na svoje novo službeno mesto pri finančni direkciji v Zagrebu. G. upravnik je služboval celih li 4 f v m ▼ m i ■ h v Maribora) ter 4 * veted nega znanja hi koocffijutnostl pridoM splošen agied in spoštovanje. 2efime mm tudi v Zagreba mnogo as peha. a— Ljudska oniverza v Maribora. Jnbt bo predaval g. dr. Toplak, apecfadbt n ženske bolezni v Maribora, o vseh važnih zadevah zdravstva, ki se tičejo mater3 pred in po porodu. — V petek bo predaval g primarij dr. Dragaš iz LJubljane e negi otroka v prvih letih. a— Nedelja ▼ gledaCICn. Danes eb 1SL se bo uprizorila Shakespearjeva klasična komedija »Sen kresne noči«. Sodeluje ves ansambl, celoten orkester bo oskrbel Men-delssohnovo muziko k tej komediji Navadne dramske cene. — Ob 20. bo premijera Audranove operete »Lutka«. Režira in tenorsko partijo poje g. Djuka Trbuhovič, nadalje sodeluje kot gost po daljšem presledku gospod Anton Harastovid, naslovno partijo poje pri premijeri gdč. Udovičeva. a— Stara mariborska korenina je vsekakor 91 letni zidarski pomočnik Angel Matija, ki še vedno opravlja zidarske posle. Vajenemu stavb od mladih nog se mu v višinah niti sedaj še prav nič ne m?>-ti v glavi. Seveda obzirni delovodje čestt-tljivemu in marljivem« starčku ne pustijo, da bi se še izpostavljal nevarnostim. Tudi njegova žena, ki je nekaj let mlajša, je še čila in zdrava. a— Telefonski promet Marfbor-Dort-mnnd v Nemčiji. V ponedeljek, 10. L m. bo otvorjen telefonski promet z Dottmundom. Triminutni pogovor velja 83.80 Din. a— Smrt starega šolnika. Umrl je t petek ponoči na Aleksandrovi cesti 12 Ivan Fersch, šolski ravnatelj v p, star 88 let. Blag mu spomin! a— Koncert »Drave« 8. L y »(Jutam* ob 20. a— V baraki za deložlrance t nftd Kraljeviča Marka se stanovalci že sedaj bridko pritožujejo radi mraza. Posebno trpijo otrocj in bolehne osebe. Mestna občina bo n* zimo morala kaj ukreniti, da ljudje v baraki ne zmrznejo. Barako bo pač treba zimi primerno adaptirati. Te dni se Je vselil v barako še pomožni delavec Miha Horvat z ženo in dvema otrokoma, ki Je bil deložiran iz hiše na Koroški cesti št 90. »— Plaz gramoza zasul delavca. Pri gradnji nove ceste v FaH se Je na 40-let-nega delavca Franca GutmacherJa Iz Selnice ob Dravi vsul plaz peska ln zemlje, k! se je sprožil vsled preslabe opore. Gut-macheria so tovariši sicer kmata rešffl lx mučnega položaja, vendar Je čutil tako težke notrsnje poškodbe, da so ga morali t avtom odpadati v splošno bolnico v Maribor. a— JUudl »tirnM dubavL TI lnfimga biči poselnega trgovskega pomočnik* Alojzija T. Je ▼ petek zvečer zopet »prijelo«. V družbi z 20-letnim Pavlom J. ae ga Je krepko naleze! ln okrog 28. rogovflfl po Grajskem trgu ln Aleksandrovi cesti Ko ga Je stražnik opozoril, naj bo miren. Je kričal nanj ta ga opeoval s celimi Htanlja-mi psovk. Ker nI nehal, mu Je stražnik napovedal aretacijo, kateri pa ae Je a silo uprl ln udaril celo stražnika ▼ obraz. Šele s pomočjo dveh drugih stražnikov m Je posrečilo ukrotiti ga. Pa tudi tam Je hotel vse razbiti, tako da ao ga morali privezati na prisilno deska 15588 MED. UNIV. DR. JOSIP FURLAN specfjaBst-operater m n&eaa, noa te grl« al doroljuji naznaniti, da Je OTVORIL T MARIBORU, Vratova nL % zvejo ordinacijo In erdinlra od 10.—12. ta od S. de (k Iz Celja Meščani! V torek 11. L m. poseti je mesto Celje gg. minister pravde dr. Srškid, minister financ dr. Sverljnga, minister za šume in rnde inž. Sernec in minister brez portfelja dr. Švegelj. Vabim vas, da ae udeležit« Hm ite-vilneje svečanega sprejema visokih gostov pred poslopjem mestnega načel-stva in počastite prihod gg. ministrov z okrasitvijo svojih domov s državnimi zastavami. Mestni načelnik dr. Goričaa. o— Spored svečanosti ob obiska gg. mit nistrov v torek 1L L m. Gg. ministre in njihovo spremstvo, ki prispejo v Celje okrog 10. dopoldne z avtomobili Iz Ljub« ijane, sprejmejo pred poslopjem mestnega načelstva zastopniki oblastev in mestne ob» čine, celjska društva in šolska mladina. Po sprejemu bo v slavnostni dvorani Mestne hranilnice celjske konferenca gg. ministrov z zastopniki mesta Celja, celjskega, gornje« grajskega, laškega, konjiškega, siovenjgra« škega in šmarskega sreza, kjer bo v rmenu mesta ponovno pozdravil gg. ministre žu» pan dr. Goričan. Ob pol 13. bo svečan ban« ket v restavraciji hotela »Evropa«c, katerega se ndeleže najodličnejši zastopniki mesta Celja in imenovanih srezov. e— Poziv društvom. Mesmo aačeJstvo objavlja: Vabijo se vsa tukajšnja društva, da se udeleže svečanega sprejsm« gg. mmi* strov pred poslopjem mestnega načelstva v torek 11. t. m. okoli 10. dopoi.ine Društva, ki imajo kroje, naj pridejo v kroj'h Dru< štva naj se zberejo pred poslopjem me. t« nega načelstva ob pol 10., kjer iih bodo razvrstili reditelji. e— Mestno gledališče. V torek U. t. m. ob 20. uprizori Dramsko društvo v gledališču Nestroyevo burko »Utooljenca«. Re-žira Velušček. Vstopnice naj si vsakdo nabavi že v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. e— Izprememba pri tukajšnji finančni kontroli. Dosedanji vodja glavnega oddelka finančne kontrole v Celju g. Janko Tor-kar je bil na lastno prošnjo premeščen v Kranj. Mesto šefa omenjenega oddelka je prevzel poverjenik finančne kontrole g. Mihael Ferenčak. e— Ljudsko vsenčIPSCe. Jutri 10. t. m. ob 20. bo predavala v poslopju trgovske šole s spremljevanjem skioptičnih slik lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi gdč. Copelandova o britskih pokrajinah. hMK porje, gosje, naravno ln s •trojen BKeno, dobavlja v vsaki množini E« Vajda, čakovec Telefon Številka 59, 4, S, 00. e— Smrtna koaa. V celjski Javni bol-nlcl sta umrla 71-letna Marija Dvorškova, žena progovnega delavca iz Marijagradca pri Laškem, m Hinko Herle, 22-letni poslovodja iz Solčave. e— »Svoboda« v Celja priredi danes popoldne ob 15.30 v veliki dvorani Narodnega doma velik pevski koncert s sodelovanjem pevskih zborov »Svobode« iz Maribora, Hrastnika, Zabukovce in Celja. Udeležite se ga vsi! e— Čudne razmere na celjskem trgu. Prejeti smo: Ne vemo, kdo naj bo odgovoren za nenavadno visoke cene na celjskem trgu. Naj navedemo nekaj vzgledov: Neki kmet Je prodal svoje pitane voličke mesarju po 8 Din za kg žive teže. Meso takih voličkov pa se prodaja na celjskem trgu po 20 Din kg. Svinje se plačujejo po 12 Din kg žive teže, slanina pa na zagrebškem trgu po 14 Din kg. Svinjsko meso stane v Celju 26 Din kg, slanina pa 20 Din kilogram. ta tinte . JfaMjod*i* do** e— Nesreča na centi. V petek Je hotel na cesti pri Žalcu pognati motor avtomobila Parne žage lz Nazarja 19-letnl ključavničarski pomočnik Viljem Tavčar. Skušal Je zavrteti železno kljuko pod avtomo-bilovtm hladilnikom. Ker pa je bilo pero pri kljuki premočno, se Je navijalna kljuka Izmuznila Tavčarju lz roke ln ga s tako silo udarila po desni roki, da mu Jo Je zlomila. Tavčar se zdravi v celjski bolnicL e— Zastrupljen je po mačjem ugriza. V celjski bolnici je morala poiskati zdravniško pomoč 54-letna Jožefa Vengustova, dnlnarlca lz Griž pri 2alcu. Te dni Je ubijala po nalogu gospodarja starega mačka. Maček Jo Je pri tem ugriznil v levo roko. Ženska se za rano m zmenila ta Jo je zanemarila, zaradi česar Je nastopilo ▼ levici krvno zastrupljenje. e— Okradea med delom. T četrtek ponoči Je ukradel v cinkarni neznan tat delavca Franca Jeklu lz žepa suknjiča, visečega poleg vrat, lz kuverte, v kateri Je imel Jekl svojo 14-dnevno plačo v znesku «38 Din, stodinarskl bankovec. Jekl Je tatvino opazil ln pohitel za neznancem, ki pa se je izgubil v temi. e— Sokolska plesna kola bo drevi ob 20. Novinci eno uro prej. Točno. Odslej redno vsako nedeljo. Iz Kranja r— OdTthovanj*. Za vneto In požrtvoval« no službovanje je bil odliko /an z zlato ko* lajno tajnik pri »reškem nacelstvu g. 5te» fan Plut Za usluge, izkazane kraljevskemu domu so bili odlikovani s srebrno kolajno s krono II. stopnje: kaplar Kristan Anton in Počivavšek Anton, z koiijjo IIL stopnje narednik vodnik Mandele Franc, kaplar Selander Josip in Kosmač Ivo, z kolajno IV. stopnje kaplar Dražomerič Antan. Cehner Josip, Vadnjal Jernej m tovarniški ravna« telj Zvonko Adamič. T_ Odprimo roke. Podri*«!ea Kola jo« goslovenskih sester prične v prihodnjem te« dnu pobirati letno članani) In prostovo.j* ne prispevke za obdarovanj t revne dc^e. — Odzovite sel t— živinorejski tečaj. V pooedrfjefc 17. t m. bo v Ljudskem domu celodnevni živi» norejsi tečaj. Namen tečaja bo poučiti od. bornike živinorejskih zadrug o presojanju in ocenjevanju plemenske živine. Pouk bo od 9. do 11. in od 1. do 4. K tečaju bodo imeli dostop vsi, ki se zanj zanimajo. r— Športni odsek Sokola v Kranja bo najbrž zaključil sezono z nogometno tekmo, ki se bo v primeru lepega vremena vršila danes ob 3. popoldne proti SK Jadranu iz Ljubljane. — Cez zimo bo prirejal odsek plesne vaje. Danss bo plesna vaja ob 8. zvečer v sokolski te'.ovadnicL Želimo, da se jih udeleži čim več dam, ker športniki tožijo po pomanjkanju plesalk. Na svidenje. r_ Smrt ponesrečenca. PiroSal! smo. da se je pripetila pri gradbi novega objekta v tovarni »Jugočeški« huda nesreia. Pene« srečeni Jakob Beton iz Pivs&oseij ie dobil pri padcu hude poškodbe, katerim je pod« legel. Šivakova iz Klanjca, zapoilena v tovarni r_že zopet svila. Mlada delavka Katrica »Jugobruna« se ;e hotela :ve!javiti na p!e» sišču. Ukradla je kos svtls a nesreča Je hotela, da so jo zasačili baš. ko je svilo ovijala okoli telesa. Šivaka-"j so zapri'.. r_ Elitni plesnt tečaj o»"ori g Metod Mayr v dvorani hotela »Jelen«. Prijavo se sprejemajo in se dajejo tozadevne in» formacije vsak dan od 14. do 15. v re> stavraciji «Pri Petrčku«, in s cer do 13. t. m. V primeru zadostnega števila prijav bo otvoritvena plesna vaja v petek 14. t. m. Iz Škofje Loke SI— Potrebna ugotovitev. Pod naslovom »Škofja Loka gradi novo šolo« so bile pred dnevi objavljene v nekem dnevniku netočne vesti, ki utegnejo jasnosti škodovati Nikjer in nikoli se ni razpravljalo na pristojnem mestu o tem, da bi bila sedanja deška osnovna šola v Škofjt Loki reducirana na štirirazrednico. Sedanja šestrazrednica se vzdrži še naprej. Učnih M)b bo v šolskem poslopju 14 (10 za osnovno in 4 za meščansko šolo); vseh lokalitet pa bo v stavbi okoli 30. Stanovanj v šolskem poslopju razen za sluge ng bo. Za ravnatelja in upravitelja ter 3 učitelje - samce bo zgrajena posebna stavba. Zadeva telovadnice je dokončno rešena in se zgradi na pomlad. Sicer se pa k stvari še povrnemo. 51— S predavanji se pri reteškem Sokoha vneto nadaljuje. Pretekli teden je zbranim bratom in sestram poljudno opisal postanek sveta predavatelj LKD prof. Dolžan. Zadnji večer pa sta govorila Skofjeločana br. Debel jak in br. Berčič, ki je obdelal osnovo jugoslovenske ideje. Za zaključek je še iz-pregovoril reteški starosta br. Vidie. Udeležba je znašala vsakokrat okoli 40 članstva. Na splošno se reteški Sokol uspešno razvija in utrjuje, treba pa bo o nekaterih krajevnih prenapetežih voditi rafuru Tudi no razumemo, da se razven učiteljstva ostalo državno nameščenstvo sokolskemu gibanju odteguje. 81— Gradbena dela aa novi eestl izpod Podpulferce na Gabrovo in naprej na B resnico so za letos končana in so se graditelji pomaknili visoko naprej. Nad 4 m široka cesta je speljana v serpentinah po robu škofjeloškega gorovja, ki je tod izredno strmo. Za cesto, ki je sedaj dolga 6 do 7 km, je bilo treba razstreliti mnogo skalovja. Ob visokih vzpetinah se bo seveda v zimskem času marsikaj porušilo, ker je teren poln hudournikov in lazov. Z e zadnje deževje Je naneslo preko vse eeste polno blata z drevjem vred. Trasiranje cestne proge je veljalo dokaj bistroumnosti Pri tako imenovani Kobili je izginil malone ves grič, da je bila mogoča speljava eeste v vozlastem zavoju. Na mnogih krajih so bili potrebni betonski mostički in škarpe. Izprehod po novi cesti je krasen, poln prelepih razgledov na Stroko okolico. il— Kapelica padlim vojakom. Di m pt> jetetno oddolže spominu v svetovni vojni padlim domačinom, so prebivalci iz Bukov-ščice v Selški dolini zgradili padlim vojakom pred farno cerkvijo lično kapelico po načrtu inž. Eleška iz Ljubljane. V kapelici je mramorna plošča s 24 imeni padlih. Okrašena je notranjost svetišča tudi s lepimi slikamL Celotni stroški so znašali preko 10.000 Din. Ob Vseh svetih je pevski zbor zapel pred kapelico žalostinke. PRK pa je prispeval s svečkami venci in cvet-licamL — Saj mimogrede omenimo, da uprizore Podmladkarji pod režijo šolskega upravitelja gosp. Hrasta igrico »Pepelka«. šl— Sneg je sapadel v noči od srede na četrtek pri Sv. Katarini. Temperatura je precej padla, ker so gorski orjaki že ve2 tednov odeti v belo. 11— Ob 600 Din je prilel. BozovHSar Ciril, doma iz Stare Loke, se vozi dnevno s kolesom do Trate, odtam z vlakom v Kranj, kjer je v službi Ko je prišel Bozovičar nekega večera domov v Loko, je presenečen opazil da je izgubil denarnico s 600 Din, legitimacijo in tedensko vozno karto. Brat Jožef je takoj naslednjega jutra :aman pre-iskal pot Listnica, a brez denarja, se je naposled našla v neki šupi na Trati kjer Je Bozovičar običajno imel preko dneva spravljeno koTb. PLETENINE VSEH VRST~ si lahko nabavite v najnovejših vzorcih la fazoni po zelo nizki ceni v mehanični delavnici pletenin 15538 Anton Savnik, škof]a Loka Trgovci, zahtevajte vzorce! Iz Radomlia rd— češkoslovaški dan. Dne 28. oktobra Je priredil Sokol v spomin 12. obletnice osamosvojenja bratskega češkega naroda predavanje o Češkoslovaški in njeni akciji za osvoboditev. Predaval je nadučitelj gosp. Krištof. Udeležba je bila prav lepa. rd_ Nesreča. Dne 6. t m. popoldne si Je devetletna Verica Pelihova pn obrezovanj« zelnatih glav s nožem odsekala kazalec na levi reki Iz Kamnika ka— Priprave za sprejem predsednika vlade generala g. Zivkoviča. Kakor hitro so v Kamniku doznaH, da poseti tudi na» še mesto predsednik vlade general g. Ziv« kovic, je takoj sklicalo mestno županstvo sejo m pripravilo vse potrebno za čim do« stojnejši sprejem. V petek zvečer je pose« til Kamnik ljubljanski župao g. dr Dinko Puc v spremstvu gg. dr. Vončine, dr. An« drejke in občinskega svetnika Likozarja ter se posvetoval z županom g. Kratriarjem in sreskim načelnikom g. dr. Ogrinom glede sprejema. Obisk visokega predstavnika se pričakuje danes okrog četrte ure popoldne. Oficijelni sprejem bo v mestu pred Narod« no čitalnico, kjer bo g. generala pozdravil župan g. Franc Kratnar. Po pozdravu bo v spodnjih prostorih Narodne čitalnice ser« virana gostom zakuska, ki jo bodo pripra« vile narodne dame. Predsednik vlade sc bo pripeljal iz Kranja. V Kamniku se bodo zbrali vsi okoliški župani. Gasilna društva so bila v petek obveščena, kako naj se pri« pravijo za sprejem. V Kamnik bodo pri« spela društva gasilcev iz S*ahr>'r,ce. Ne« velj, Smarce*DupIice, Radomlja, Homca ln Kamnika. Sokolsko društvo bo po noštevil. no nastopilo. Kakor čuiemo, bo mesto zve« čer slavnostno razsvetljeno. Spreiema se udeleži tudi vsa šolska mladina, ki se bo postavila na klancu. * »JUTRO« >.280 — 10 Nedelja, 9. XL 1830 kar- Tiskarski ttrat V nit poroCOo 'društvenem delovanju ▼ Kamniku se Je Vrinila napaki, ki Je popolnoma feprcme-nila vsebino »otice. Pravimo, da naj ne pohabijo r Kamnika na Murulkov večer (ne Martinov večer). Na§ dopisnik g. Kos, Je svoiečasno napisal apel na naša društva, ki se bavijo z dramatiko, naj v korist bol-cega Rada Murnika prirede vejer. Do sedaj je tak večer priredilo Sokolsko drn-itvo v Litiji. Da x ne pozabil ^ k»— Opasno naslpanje cest Priznamo, fea so naše ceste krvavo potrebne nasipa aja, vendar pa mislimo, da naj se nasipa tako, kakor Je potrebno ln koristno. V Mengšu kaže, da bodo nasuli z gramozom prav ves trg. Nasipajo pa na nekaterih kra Jih zelo visoko, a nekje zopet nič hi bodo taki prehodi za razna vozila prav opasni. Malo več strokovne izvežbanosti bi pač pričakovali od odločilnih oseb v Mengšu in ofcoHci . Z Jesenic »— Varnostnim organom v opozorilo! Od mnogih strani se čujejo pritožbe, da nekateri kolesarji vozijo brez luči v nočnih arah, še bolj utemeljene pa so pritožbe proti avtomobilistom, ki imajo včasih na vozilu aa mesto dveh le eno luč, pri tem pa divjajo po naših cestah, kot bi šlo za stavo. V spominu je še nesrečen dogodek, ki se Je pripetil lansko leto, ko je privozil od Javornl-ka avto, ki je imel eno samo luč, pa se mu je zaradi tega premalo umaknil neki delavec, ki je mislil, da vozi proti njemu motorno kolo. Ubogi delavec Je tokrat prišel pod kolesa avtomobila, ki so mu dvakrat »lomila nogo. Omenjeni delavec je trajno nesposoben za kako težje delo. Te dni se Je aopet pripetil podoben primer, ki pa k sreči ai imel hudrh posledic. G. Ivan Sakslda, bolničar v bolnici Bratovskih skladnic je šel s svojo ženo na Javornik na neko predavanje. Nasproti mu je privozil v silni naglici avto z eno lučjo. Misleč, da Je to motorno kolo, se je vozilu premalo umaknil in in Je le za las manjkalo, da se ni pripetila huda nesreča. Opozarjamo oblastva, da posvečajo vso pozornost avtomobilistom, kt ae ne drže cestnih predpisov. m— Sokolski dramski odsek Je uprizoril T četrtek za šolsko mladino pravljično igro »V kraljestvu palčkov«. V ta namen Je jpapravil br. Jože Cebulj zelo lepo scene rt jo in b tem dokazal, da Ima smisel in dober okus za oderska dela. Prireditev je bila od šolske mladine, učiteljstva in startov šolske dece sijajno obiskana. Vsi igralci ln igralke so izvedli svoje vloge razmeroma dobro. Režijo je vodil br. Klavora, orkester br. Kleč. Igra se danes v nedeljo ob 15. ponovi. s— Gasilni dom na Jesenicah. Dom na-Eh gasilcev je v takem stanju, da izziva pikre opazke ljudi, ki hodijo mimo njega. Podobo sv. Florijana je že davno odnesel veter raz stolpiča, pa tudi stolpič sam je V takem stanju, da se bo vsak čas sesul ▼ kup razvalin. Vsa stavba je lesena in v tako slabem stanju, da obstoja nevarnost, da m bo vsak čas udrla motorka skozi pod ▼ kletne prostore. Jesenice kot mesto ln največja občina na Gorenjskem bi pa vendar zmogla postaviti kraju primeren dom, saj ima boljšega ln zidanega na Gorenjskem že vsaka majhna vas. Ako se dobi pri nas denar za vse mogoče potrebne ln nepotrebne reči, bi se mogel dobiti tudi za stavbo Gasilnega doma. s— Ustanovitev sokolskega pevskega •d >ek&. V četrtek se je vršil v Sokolskem dr mu sestanek pevcev ln pevk, ki je bil K :o lepo obiskan. Sklenilo se je, da se bo-dr- vršile pevske vaje članov vsak ponedeljek ob 20., članic vsak torek in mešanega zbora vsako sredo ob pol 20. 3— Tiskovna napaka. Mladinsko Igro »V kraljestvu palčkov« priredi danes ob 15. sokolski dramski (ne obrambni) odsek. s— Društvo obrtnikov in Društvo hišnih posestnikov na Jesenicah sporočata, da ne bo zborovanje, ki bi se imelo vršiti danes ob 3. t restavraciji »Mesar«, ker v soboto do 14. odbor še ni imel uradne rešitve na vloženo prošnjo. Iz Tržiča f— Bližnje prireditve. Sokolski oder pripravlja za nedeljo 23. t. m. pretresujočo dramo Spavaj deklica moja« z Greto Papo-vovo v glavni ulogi. Pomladek Rdečega križa meščanske šole je povabil pevca gosp. Puglja, da priredi v Tržiču koncert francoskih pesmi v soboto 22. t. m. v telovadnici meščanske šole. O francoski glasbi bo predaval lektor gosp. Vey, ki bo imel potem ie v nedeljo popoldne predavanje s skiop-tičnimi slikami o življenju francoskih dijakov. Priprave za opereto »V starih časih« ■o v polnem teku in se vrže skušnje solistov fci zbora skoro redno vsak večer. Kolo ju-goslovenskih sester pripravlja gledališko predstavo, ki naj bi pomagala obdarovati ra Miklavža tržiške in okoliške revne otroke. Podružnica »Svobode« vežba Manlce Komanove »Prisego ob polnoči«. Pri tej priliki se zopet dotaknemo vprašanja za ne-kaJJrao sodelovanje vseh kulturnih institucij v tem smislu, da bi se pred pričetkom ■ezone napravil ne samo časovni načrt za prireditve, temveč tudi idejni, da bi se tako izognili na eni strani prenatrpanostl prireditev v določenem časa, na drugi pa preprečili, da se ne bi dve društvi pečali ■ pripravami za eno in isto delo. I— Gostovanje ljubljanske drame in K T Tržiču. V sredo je posetil Tržič ln razne večje kraje na Gorenjskem tajnik ljubljanskega gledališča gosp. Karel Mahko-te. da se po razgovori s krajevnimi činite-lj; zaradi gostovanja ljubljanske drame tn o» ?re na raznih večjih podeželskih odrih. Z j gostovanje da tržiško Sokolsko društvo » le volje svoje prostore in rekvizite tako-«v'toč brezplačno na razpolago, ker se zave la, da prinese gostovanje odlične gledališke družine kraju velike koristi v vsakem pogledu. Drama bi gostovala enkrat med tednom tako, da bi igrala popoldne za mladino, zvečer pa za odrasle. Ugodne prometne rveze omogočajo gostovanje brez preno-iiSfi. Pozdravljamo prav iskreno to lepo nfiinero, ki naj tudi podeželanom od Časa do Saša nudi čisto umetniško predstavo ln pa j s tem pokaže, da je gledališče za vse. Dramska gostovanja se izvedejo ie pred božičem, operna pa po božiča, ker zahte-jraio večjih priprav. f__ Obisk ljubljanskih predstav. Ker nudi ljubljansko gledališče pri skupnem posetu pndežtlnnom 30% popusta od dnevnih een, •e je v f-žiču začela akcija, ki naj združi 80 — 25 ljudi z zavezo, da obiščejo enkrat mesečno ljubljansko opero ali dramo tako, da se odpeljejo z avtobusom iz Tržiča ob KL in m vrnejo okoli polnoči v Tržič. Kdor žen soudeležbe, na] n zglasi pri gosp. La- jovieu, kjer dobi natančnejša pojasnila. i— Letina «a gosi je bila letos izredno dobra. Ker dozore mlade goske takole ob sv. Martinu, jih je pokupil tržiški Sokol cele jate, da jih pripravi ▼ nedeljo 9. t m. stalnim obiskovalcem Martinove nedelje. Poleg gosi bo ponudil prave češke knedli-ke in pa pristno trnovsko zelje. Med gosjo pojedino bo igrala poskočna godba. Kdor ljubi lepo zabvo, bo prišel v nedeljo na Martinovo gosko. Z Bleda M— »JUTRO« se prodaja na Bleda v naslednjih lokalih: v trafiki g. Mandeljca pri pošti, v knjigotržnlci g. Potočnika v ',-111 »Drini«, v trafiki gospe Svetinove in v trgovini g. Repe ta. Za časa sezone se dobi »Jutro« tudi v bazarju gospe Hočevarjeve in gdč. Lergetporerjeve. bi— Naš občinski odbor je imel v sre« do sejo, na kateri je potrdil od inž. Klop« čarja predloženi načrt za kanalizacijo, ka» kor ga je odobrila mešana komisija. Stala bo kanalizacija 2 in pol milijona Din. De« la se bodo takoj razpisala. Po tem naCr« tu se bo kanalizacija izvršila iz vasi Grad mimo glavnih hotelov na Mlino in dalje v Savo. — Regulacijski načrt univ. prof. Vurnika se je z večino glasov sprejel in se bo z nekaterimi izpremembami izročil banski upravi v potrdilo. Banska uprava se bo tudi naprosila, naj pošlje strokov« njaka, ki bo na licu mesta pretehtaval ne« katere pritožbe. — Posestniku Zrimcu, ka» teremu je pred kratkim pogorel hlev, se je dovolilo 10.000 Din odškodnine za svet, ki ga odstopi za regulacijo ceste skozi ▼as. — V zadevi zemlje, ki jo ponuja v nakup posestnik Krkoč in ki jo občina potrebuje za razširjenje šole, sta bila iz» voljena dva odbornika, ki se bosta za ceno pogajala z lastnikom. — Planinski podruž« niči v Gorjah se je dovolilo 1000 Din za napravo galerij kraljeviča Andreja ▼ Po« kljuški luknji. Istotako se je odobrilo 1000 Din odboru v Kranjski gori za napravo ceste na Vršič. Iz Krškega kr— Prireditev JAD Triglav, ki bo 15. t m., obeta biti jako zanimiva. Koncertni program bodo izvajali Levstikova, barito« nist Vodeb in čelist Jerončič. Poleg ion« certnih točk se bodo vršili pred posebno izpraševalno komisijo tradicijionalni bru« covski izpiti, kar bo posebnost za Krško. Po programu bo ples, pri katerem bo svl» ral akademski jazz«orkester. Glede na pri* reditev samo in umevanje težkega položa« ja akademikov, ki se imajo boriti z razni« mi neprijetnostmi, pričakujemo pobiošte« vilne udeležbe. Prireditev bo pod pokro« viteljstvom krških dam. kr— Početje ponočnjakov. Neznanim po« nočnjakom ni bilo dovolj, da so trgali samo lepake, nego so se spravili celo nad veliko plakatno desko, last trgovca g. Hočevarja, in jo strgali raz hišno steno. Izruvali so tudi stebr z napisom za avtomobiliste in ▼ parku polomili eno klop. Želimo, da b! mestna straža zlikovce izsledila in jih po« šteno kaznovala. Iz Novega mesta n— Na kmetijski šoli na Grmu se je SI. oktobra zaključilo šolsko leto. Pri izpitih, ki so se vršili zadnji teden šolskega leta, so dosegli gojenci lepe uspehe tako v vedenju kakor tudi v posameznih predmetih. Z odličnim uspehom je dokončal šolo 1, ln sicer Svetec Pavel Iz Leskovca, ki je dobil pohvalno diplomo ln lepo darilo od zavoda. S prav dobrim uspehom je zaključilo šolanje 14 učencev, z dobrim 11 in z zadostnim 3. Izpitom je prisostvoval načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. g. Podgornik, ki je tudi zaključil šolsko leto z lepim nagovorom in razdelitvijo izpričeval. Ze prejšnji večer se je g. načelnik udeležil tudi poslovilnega večera, ki so ga priredili učenci sami v okrilju svojega društva. Na poslovnllni prireditvi je bilo od učencev samih izrečenih polno lepih načrtov za bodoče delo in zahvala učiteljstvu, ki se je toliko trudilo za njih izobrazbo. Prav tako so se učitelji poslovili od gojencev s toplimi nagovori. a— Gradba drsališča. Prihodnje dni prične tukajšnji SK Elan gradnjo novega drsališča na Cegelnici. Upati je, da se bo s tem zopet dvignil ta zdravi zimski šport na tisto stopnjo, na kateri je bil pred vojno. Ze lansko leto si je hotel SK Elan zgraditi drsališče na Loki. a zaradi raznih tehničnih ovir ni šlo. Prošnji, da se na njegovem zemljišču drsališče lahko gradi, je gosp. Matko blagohotno ustregel, za kar mu bodi izrečena najlepša zahvala. Na drsališče bosta napeljana vodovod in električna luč. u— Požar je nastal minuli četrtek v Ga-berjih pod Gorjanci pri tesarju Kozlevčar-ju. Ogenj so vaščani še pravočasno omejili in pogasili ter tako obvarovali sosede. n— Nova ljudska šola se ustanovi v Smo-lenji vasi. Tozadevni komisijski ogled se je že vršil minule dni 3a licu mesta. Gradba se prične spomladi. Tudi v Valti vasi se bodo šolski objekti preuredili in povečali, ker dosedanje šolsko poslopje ne ustreza več svojim potrebam. Iz Višnje gore »g— Odvetnika dobim«. Kakor se čuje, otvori v Višnji gori v najkrajšem času svojo odvetniško pisarno odvetnik gosp. dr. Miroslav Kvas. rg— Šivalni tečaj, prirejen po neki firmi šivalnih strojev, je bil končan pretekli teden. Zbralo se je v njem dokaj naših deklet, kar je dokaz, da imajo tudi one željo, znati kaj več od običajnega krpanja. ▼g— Misijon, ki se je vršil ves teden v naši cerkvi, se zaključi to nedeljo. Zaradi slabih vremenskih prilik, ki so zabranjevale vse zunanje delo, so se ljudje lahko v velikem številu udeleževali pobožnosti. Iz Litije i— Učiteljsko zborovanje. V ponedeljek 10. t m. bo zborovalo učiteljstvo litijskega okraja v ljubljanskem Mestnem domu. Na dnevnem redu bo poročilo predsedstva, po« tem predavanje gdč. Vrščajeve o reformi pouka ženskih ročnih del na osnovnih šo« lah, univerziteni profesor dr. Ozvald pa bo predaval o pomenu družinskega življenja na vzgojo. Zborovanje, ki se bo začelo točno ob 8., bo zaključil referat gdč. Vo» det are o delu učiteljic. Iz Trbovell t— Koncert učiteljskega pevskega zbora v Trbovljah. Dne 7. decembra nas bo tretjič posetil Učiteljski pevski zbor. V najlepših vtisih sta nam še zadnja koncerta. Krasno je bil predvajan program na lanskem koncertu. Po časopisnih poročilih tn kritikah velikih čeških glasbenikov, ki so nam še v živem spominu z ve- like turneja po OeSkoslovaAkem, bomo gotovo deležni to večjega užitka kot do se daj. Program za koncert v Trbovljah je čisto nov ln razen Mokrajnčevega X. ru-koveta izključno slovenski. Del tega programa je zbor Izvajal na Češkoslovaškem in ga bo ponesel prihodnjo pomlad našim zaveznikom ▼ Rumunijo. Isti dan dopoldne bo isti zbor posvetil šopek mladinskih pesmi naši deci. Izvajal jih bo deloma a capella, deloma a spremljevanjem klavirja. t— Rezervnim oficirjem. V torek 11. t. m. ob 20. bo r posebni sobi gostilne Volkai sestanek vseh rezervnih oficirjev. Razprav« ljalo se bo o proslavi rojstnega dne kralja Aleksandra. t— Vprašanje vodenske šotj je zopet na mrtvi točki. Pred meseci S3 bile tu ž- ko» misije, ki so si ogledale prostor ;n ^eseh smo že bili, da bo prišla zadeva vendar že enkrat na pravi tir. Sedaj pa je zepet vse utihnilo. Kaj je temu vzrodc? t— Za revno delavsko deco so darovali: Gospa Jeruc Marija iz Ljubljane 2 otroška plaščka, 1 pleteno oblekco, Z kapt iti 3 ženski klobuk. Gospa Olga šicrlj iz Ljublja« ne 120 Din, g. dr. Hugo Bau-ngarten :z Tr« bovelj 100 Din. Plemenitim darovalcem se v imenu revne dece najiskreneje zahvalju* jemo. Obračamo se na doDrosrino javnost s prošnjo, da bi se odzvala našemu pozivu in posnemala navedene darovalce Darila sprejema podružnica »Jutva« v Trbovljah in predsednik podružnice CMD g. Jože Letnik, Trbovlje I. t— Zatvoritev planinske koče SPD po« družnica Trbovlje obvešča vse rl»n:nce da je koča na Mrzlici zatvorjena. Zimski po« setniki dobe ključ pri Sv. Kaaribi v stilni Šporn in v Hrastniku pr« trgovcu g Bauerheimu. t— Nesreča s splavom. V čehrtek je pri« plaval po Savi splav z lesom za podjetje Hauck, ki ga mu je poslal lesni trgovec g. Drnovšek s Save. Sava je bila zirsdi dol« gotrajnega dežja močno narasla. Ko so za« čeli Hauckovi hlapci in delavci splav raz« dirati, da bi odpeljali les, se je ta nena« doma odtrgal in Sava je odnesla splav s seboj. Na njem je bil še en delavec, ki Je takoj opazil nevarnost, da se bo solav raz« bil na čereh. Hitro se je popolnoma slekel in skočil v vodo, na glavi je imel samo če« pico, pod katero je spravil denar. Ko* do« bremu plavalcu se mu je po .rec'io pripia« vati na breg, kjer mu je neki železničar po« sodil obleko, da je lahko odšei domov. Nje« gova pa je šla po vodi Iz Zagorja t— Povišan]* prispevkov bolniške bla* gajne. Odrejeno je. da se prispevki v bol« niško blagajno v Zagorju začasno poviša« jo od 3.5 na 7 odst in od 4 na 8 odst., do« kler ne izide novi rudarski zakon. Po vi« šanje velja od 1. t m. dalje. z— Nogometna tekma. Danes popoldne bo na novem nogometnem prostoru nogo« metna tekma SK Zagorja in SK Rudarja lz Hrastnika. Tekma bo le v primeru lepega vremena. Začetek ob 14. Prostovoljni pri« spevki imere veselje do plesa! z— /gra narave. Rudniški delavec g. Pe» ter Repov* iz Šklendrovca je nabral v hribih šopek zrelih jagod. Res čudna Je igra narave v tem precej hladnem vreme« nu. z— Plesna lola Sokola. Sokolsko dru« stvo ▼ Zagorju otvori plesno šolo r nede« ljo 9. t m. ob 20. Poučeval bo vse mo« derne plese brat France Klun. Tu imajo tudi začetniki najlepšo priliko, da se na« uče plesov. Vabljeni vsi brez izjeme, ki Iz Konjic nj— Higijenska razstava. Zdravstveni dom v Mariboru priredi v telovadnici deške osnovne šole v Konjicah pod okriljem Sokola v Konjicah higijensko razstavo, ki bo trajala od 16. do 23. t. m. Ves ta čas se bodo vršila dnevno predavanja in predvajanja skioptičnih slik. Za pojasnila bo občinstvu na razpolago deinonstratorica zavoda. Pozdravljamo to koristno zamisel Sokola. Razstava bo brezplačna. Želeti bi bilo, da se 1 je ne udeleže samo Konjičani, ampak tudi okoličani, zlasti šolska mladina. nj— Sokol Konjice je lahko ponosen na svoje prostore v Narodnem domu, ki jih j*» mojstrsko preslikal gosp. SteferL Članstvo bo tem rajši delovalo v tako lepo urejenih prostorih. Iz Braslovl br— Osebna vest. Iz Letuša je premeščen v Celje šolski upravitelj g. Bogomir ZdolŠek s soprogo učiteljico. Služboval je tukaj nepretrgoma 12 let in si stekel za naš kraj ne-venljivih zaslug. Bil je odličen pedagog. Zelo ga bodo kot agilnega nacijonalnega delavca pogrešala kulturna društva. S fanti m dekleti je priredil nebroj gledaliških predstav, ustanovil čitalnico, bil agilen član gasilcev in Sokola v Braslovčah. Med ljudstvom, kateremu je bil dober svetovalev v raznih vprašanjih, je bil zelo priljubljen. Želimo obitelji na novem mestu mnogo sreče. br— Delo na banovinski cesti LetuS> Mozirje, ki se je vršilo od pomladi dalje, se bo za letos zaključilo zaradi slabega vremena. Prav tako se bo prekinilo delo na cesti Polzela«Št. Andraž«Velenje. Na cesti iz Letuša skozi Braslovče do Polzele je navoženega mnogo gramoza, ki se bo posul po cesti. Do trga je cesta že posuta. br— Marijonetno gledališče. V četrtek popoldne so vprizorili člani cirkusa »Wert« heim« na tukajšnji šoli lutkovno predsta« vo za mladino proti malenkostni vstopni« ni Vprizorila se je snov tz češke zgodo« vine »Bitka na Beli gori«. Sledilo je nekaj šaljivih plesnih točk. Skoda je samo, da prireditelji ne obvladajo čistega jezika. br— Prst ji je odsekal. Otroke silijo starši prezgodaj k raznim delom, ki niso primerna za nerazvito otroško telo in duh. Pri takem opravilu se navadno pripete hujše nesreče. Žalosten primer se je zgo« dil ▼ Podvrhu pri Peternelu. Devetletni domači sinček je po materinem naročilu cepil razžagana debela polena. Delo mu Je bilo pretežko, zato je poklical na pomoč svojo petletno sestrico. Le«ta mu je poma« gala postavljati polena. Pri zamahu s se» krro pa je bratec mahnil namesto po po« lenu po roki sestrice in ji odsekal STedi« nec leve roke, ostale prste pa močno ra« nžl. Starši, ne dajajte takih del otrokom! Iz SoStanja 81— »Irror in rarvoj življenja« je naslov predavanju s skioptičnimi slikami, ki bo v Zadružnem domu v ponedeljek 10. t. m. ob 20. Slike nazorno kažejo, kako si moderna znanost na osnovi najnovejših raziskavanj razlaga začetek življenja na našem planetu. Predaval bo gosp. dr. Korun. št— Gospodinjski tečaj, katerega obiskuje 16 gospa in mladenk, se je pričel v pone- deljek Z. L m. v Slomškovem domu. št— Obrtniška vest Pred izpraševalno komisijo Zadruge oblačilnih strok so se vršili preteklo nedeljo izpiti sa skupino 11 pomočniških kandidatov in kandidatk. Opombe vredno je, da so bili ti izpiti zadnji, ki so se vršili še po triletni učni dobi, kajti odslej bo mogoče delati pomočniške izpite šele po štirih letih uspešnega uka. št— Izprememba posesti. Hišo št 41, ki nosi domače ime pri Godcu in je bila dosedaj last g. Cerovška, je prišla v posest upokojenega višjega sodnega oficijala gosp. Marka Frasa. št— Žrtev pretepa. K notici pod tem naslovom pod celjsko rubriko nam je poslal čevljarski mojster g. Marko Verdnik naslednje pojasnilo: V gostilno k Žmavcu je prišel Franc Pungertnik zelo vinjen in je takoj napadel Karla Hoblerja. Ker se pa on in pisec vrst nisva hotela z njim pretepati, se je Pungertnik izrazil proti meni: »Smrkavec, misliš, da se te bojim?. Pri teh besedah se je že tudi pognal v mene in me podrl na tla. Pri tem je tudi sam padel in si poškodoval roko. št— Gosji tatovi bo obiskali v četrtek ponoči perotninske staje trafikanta g. Skorn-Ska. Najbrž« so se mislili preskrbeti za Martinovo z dobro gosjo pečenko, pa so jih domači zaslišali in pregnali. Tatovom se ie posrečilo polastiti se samo ene gosi. Značilno je, da je v zadnjih 6 letih pred Martinovim vsako leto dobil škornškov perot-ninski hlev ponočne obiske ljubiteljev pe-rotnine. Iz Ptuja J— Otvoritev ptujske giedaDšk« sezone bo jutri, 10. t m., ko bo gostovalo mariborsko gledališče z moderno šlager opereto »Aleksandro«, ki vselej izborno zabava občinstvo. Ob tej priliki bo prvič nastopil na ptujskem odru g. Djuka Trbuhovid, bivši prvak beograjske operete, sedaj član mariborskega gledališča. Kljub velikim stroškom veljajo navadne operne ceae. Iz Slov. Bistrice »b— Nerazsvetljena mestna postaja. Mi« nulo je že pet let odkar ima SU. Bistrica električno razsvetljavo. Edino železniška postaja in pa vojašnice so ie brez električ* ne luči. Kvarne posledice so se ie ponovno pokazale, zlasti ob meglenih in temnih ju« trih. Dne 2. t m. je pri jutranjem vlaku pl« smonoša Iv. Pleterski, ki spremlja pošto do glavne proge, padel tako nesrečno, da si je zlomil nekoliko reber. To je ie druga ne« zgoda na naši postaji, ki je nastala zaradi egiptske teme na peronu in na tračnicah. Za železniško upravo je torej neobhodno potrebno, da se po petih letih naposled od« loči sa napeljavo cenene električne lučL Treba je opozoriti še na pomanjkljivosti cestne razsvetljave, ki se po polnoči zaradi štednje v vseh stranskih ulicah pogasi. Otroci, ki odhajajo s prvim Tlakom v io« le. morajo tavati v trdi temi do kolodvora. Tako štedenje gotovo ni umestno. Zato naj bi cestne svetiUke gorele v zimskih mes» cih vsaj pol ure pred odhodom jutranjega vlaka. sb— Martinov v*čar priredi podružnica CMD v soboto 15. t m. ▼ hotelu »Beo* grad«. Na programu bodo predavanje o narodnih manjšinah, orkestralne točke, pet« je in prosta zabava. To bo pa 'S letih prva prireditev naše CM podruin^e. Pričakujemo velik obisk. Iz Ljutomera lj_ Dajte nam propustov! ^ Zadnja povodemj, ki je povzročila mnogo škode na njivah, po cestah in ▼ hišah, je zopet prav očitno pokazala, da zadržuje in ovira na» gli odtok vode železniški nasip, ki ima pre« malo propustov. Tudi so sedanji propusti vsi preozki. G. sreski načelnik in župan sta prehodila res nasip ter konsitatirala, da je stala voda na ljutomerski strani na« sipa za celih 85 cm višje kakor na drugi strani in da je tekla paralelno z nasipom proti prevozu čez banovinsko cesto pri po« kopališču. Zato je popoldne, ko je n. pr. pri Sokolskem domu že padala, začela na« raščati pri novih obč. stanovanjskih hišah ter preplavila cesto do Kranjčeve opekar« ne. Občina se že dalj časa poteguje za ve« lik propust blizu postajališča, toda želez« niška direkcija zahteva od nje, naj da na svoje stroške izdelati načrt zanj. Pravilno bi bilo, da stori sama železniška uprava to, kar je zamudila ali bolje opustila ▼ sa« mem začetku. V prvotnih načrtih za pro« go je bilo predvidenih več propustov, ven« dar so jih pozneje črtali, ker »o hoteli gra« niti ceneje. Posledice nepravilnega štedenja so vsak dan očitneje. Iz Gor. Radgone gr— Draginja. Že pred mesecem t*®!*- odkar je izvoz živine precej padel in vlada takorekoč popoln zastoj v izvozu. Zaradi tega so cene pri nakupu vsakovrstne živi« ne precej padle. Kmetje ponujajo živino po nizkih cenah: teleta 10—12 Din, zakla« ne in iztrebi jene svinje 11—13 Din. Vkljub tej krizi pa se cene mesu v mesnicah niso nič kaj spremenile in plačuje« tamkaj še vedno po oni ceni, ki je bila ob času izvo« za n. pr. svinjetino po 22 Din Ltd. Tudi za vinski mošt ponujajo gostilničarji in kupci sploh smešno nizke cene 3—4.50 Din za liter, med tem ko ga v gostilni izpod 10 Din niti ne dobiš, ker stane liter 10—12 Din, stara vina pa še vedno 16—22 Din. Ker so nakupne cene tako padle, smo ra« dovedni, bodo li v doglednem času zniža« ne tudi prodajne cene. Iz Murske Sobote mr— »Mlinar In njegova hči.« Ce ne bi sam videl, ne bi verjel. Telovadnica Sokolskega doma je zasedena (z dvesto telovadci in telovadkami) dobesedno dan in noč Oder je dramskemu odseku na razpolago mogoče komaj dva dneva v mesecu, in vendar je dal odsek že tretjo dobro in vestno naštu-dirano predstavo v tej sezoni. Izbira igre sicer nj prav posrečena in se more spraviti v sklad z zahtevami našega časa edino ako se poverijo glavne vloge res dobrim močem Ako povemo, da je igra vsestransko zadovoljila in dvakrat napolnila dvorano Sokolskega doma, je izrečena s tem že tudi ocena igralcev. Dvomimo, da bi bil v Sloveniji to leto še kak diletantski oder, ki bi se mogel ponašati z boljšo Marico, kakor smo Jo imeli tu v gdč. Lizi Bergerievi. Sebi vrednega partnerja je našla v šolskem upravitelju g. Gabrijelčiču (mlinar) in učitelju g. Ferjanu (Konrad). Odč. Kalatova in Horva-tova, gg. Ramovš. Zupančič, Štubelj in Šar-kany so imena ostalih igralcev, ki so pripomogli k lepemu uspehu. Repertoarfi LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 9.: Ob 15. Janezek-Nosanček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. Gospa ministrica. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ponedeljek, 10.: Sen kresne noči. Red B. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 9.: Ob 15. Evgenij Onjegin. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. Mascotta, opereta. Premijera. Izv. Ponedeljek. 10.: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20 Nedelja. 9.: Križni pajek Kepriza. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob '20 Nedelja, 9.: Ob 15. Sen kresne noči. Kuponi. Navadne dramske cene. — Ob 20. Lutka. Premijera. CELJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Torek, 11.: Utopljenca. PTUJSKO GLEDAT.TŠCE Začetek ob 20. Ponedeljek. 10.: Aleksandra. Gostovanje mariborskega gledališča. Izšla |e išiasgaakova za ssav?? slsr.o leto ki ima 365 dnL »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdaS vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar x nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe n Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe na račune; — konzulate tujih držav v LJubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, gtajerskeza, Prekmurju, Medžimurju te v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brej osti živine; — tabelo hektarov v oralih; — popi* vseh važnih domačih to tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kme- tovalec in žena v hiši. Cena 5 Din. »VELIKA. PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko narod tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. nan~ d. d. v LfuMiani. £ikan'e Mm 18 Din Gospodje, dame! Vaša jesenska obleka, suknja, damski plašči, kostumi bodo zapet kakor novi, ako jih pošljete v Vallet Ekspress, Liabijnna Stari trg 19 ki Vam kemično čisti, zlika, temeljito po« pravi, na željo ustavi novo podlogo, obrne. Ceiu obračanju Din 300 Likanje takoj, čiščenje, popravljanje v 24 urah. — Pišite dopisnico, da pošliemo iskat '5 ~ * Vsakovrstne trgovske knjige, štra-ee, mape, notez«, herbarije, odjo-malne knjižice, bloke, zvezke itd. nem ......... nudim po skrajno ugodnih eemah! NA DEBELO--NA DBOBNO LJUBLJANA, Florjanska nL 14 Knjigoveznica in črtalnica trgovskih kn.jig. S Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva OTVOKILA V PREČNI ULICI štev. I Postregla bova z gorkimi ln mrzlimi Jedili iz konjskega mesa ta dobrim vinom. 9e priporočata 15499 Ivan in Marija Marinšeb LJUBLJANA, Prečna ulica 6. Vsa plsilcafska in livarska dela Izvršujem po najsolldnejšlb cenah IVA™ Kje pa ste dobili to ljubko živali-eo?< sem se ojunačil in vprašal. Slfl«!-šal sera v načinu govorjenja posnemati ženske, ki so zelo nežne v pogovorih ® psičkih. »Ah, ščenek je rekla z ljubeznivim nasmeškom »Dobila sem ga v dar za rojstni dan. Podaril mi ga je brat Ali ram je všeč?« Hotel sem že reči: Seveda, pa sem se premislil in rajši dejal: »Zelo se ram poda ta fivnliea pod pazduho.« Nato sva se ustavila Pridrdrala Je namreč veriga avtomobilov, ki naju niso pustili naprej. Opazila sva dve dami, ki sta šli mimo nas in dejali: »Kako ljubezniv psiček !< Povedati moram, da je zelo neprijetno hoditi z damo, ki vodi psa na vrvici. Žival se venomer krega s tempom hoje. Zato si lahko mislite mojo hvaležnost do gospodične Andersonove za prijaznost, ki mi jo je izkazovala s tem, da je nosila psička pod pazduho. In še nekaj! Ta njen psiček je bil žival prav posebne vrste. Bil je tako miren, tako molčeč, tako tih, kakor da ne živi. Tako sva z gospodično prišla r restavracijo. Ker so me lastniki dobro poznali, sem hotel gospodični izkazati uslugo. Vprašal sem, ne bi li živalica kaj jedla? Gospodična pa se je prijazno nasmehnila in odvrnila: »Hvala, ni treba« Nato je stopila z živalico pod pazduho r dvorano. Hodnik, ki je držal tja, je bil dolg, a tudi sijajno razsvetljen. Vsi so se ozirali za nama. Na hodniku sem srečal restavraterja, ki me je sicer prijazno pozdravil, a takoj zatem jezno pogledal. Uganil sem: bilo je zaradi ščeneta! Cim sva stopila r jedilnico, sem slišal bežni pomenek med natakarji: »Ta dama je prinesla psa r jedilnico. To bo še lep škandal!« Z gospodično sra sedla za mizo, ki je bila pogrnjena za štiri osebe, kar je natakarje še bolj razkačilo. »Psička lahko postavite pod mizo«, sem rekel. »Ne, posadila ga bo« na stol poleg sebe«, je odgovorila. A čim ga je izpustila it rok, Je pritekel natakar, popadel žival in jo meni nič tebi nič odnesel iz dvorane. Gostje, ki so sedeli za mizami, so se muzali ob tem prizoru. .Videlo se jim je, da bi najrajši zaploskali in kričali »Bravo!« Gospodični pa je bilo drugače pri srcu. Besna je šinila pokonci in krik-nila, da so jo mahoma oblile solze: »Ukradel mi je denar! Primite ga!« Tadi jaz sem vstal kakor zrase plamen. »Bože moj, samo ne histeričnih prizorov!« sem prosil. Lahko si mislite moj položaj. V jedilnici je vladala napeta tišina. Nastopilo pa je izboljšanje, ko se je natakar vrnil in r začudenje gostov držal psička za rep in uhelj ter se opravičil, ko ga je odložil na prejšnje mesto z besedami: »Oprostite, nisem vedel, da ni iir«. Gospodična je užaljeno pogledala natakarja in segla po psičku. Pritisnila je na gumb, potegnila neko paličico — in hrbet se je odprl. Strmel sem, ko sem videl, kako spretno je vzela iz psičkovega droba robec, puder, črtalo in zrcalce. Nališpala se Je tn Jaz sem medtem naročil jed. Govorila sra o rsakojaklh rečeh, a najmanj o psu. Umetnica mi je le mimogrede povedala, da ima doma tudi takšno mačko in da je njena prijateljica naročila iz Pariza tudi sličnega zajčka. »Srečen svet!« sem nehote vzkliknil. »Tudi živali doživljajo renesanso!« Mta), droga p« »—eno (Gdanskl robač)-Nekatere sorte pa uspevajo skoro povsod (Štajerska reneta, v ljubljanski okolici imenovana: Ambovec; Boikovo jabolko). Pri hišah pa smemo saditi pritlikavce tudi samo tedaj, ako je svet odprt, brez sence. Na senčni strani in med poslopji ne bodo rodili. Tam uspeva kvečjemu visoko dre« vo, pa moramo izbrati še »senčno« ali »hladno« sorto. Pri manjšem ali srednjevelikem obratu vsadimo: eno zgodnjo češnjo (najbolj zgodnje so belice) in eno brustavko (ki do« zorijo vse nekaj tednov pozneje). Potem vmJ eno zgodnjo ifrro. Ob sotntal vsadimo marelico. Dalje (ako je »vet suh in gorak) breskev. Jabolk in hrušk vsadimo vsaj po eno zgodnjo,' kjer se pa te lahko prodajo (v bližini mest, letovišč, tovarn, rudokopov), je pa najbolje saditi veliko zgodnjega sadja. Zal pa nam Slovencem ravno zgodnjih hrušk in jabolk še manjka. Sploh bo treba poiskati in izbrati zgodnje« ga sadja vseh vrst ter jih razširiti. (Vse, kar je navedeno tu glede sajenja ali presajanja sadnega drevja, velja tudi za drugo drevje. Prav tako tudi za sadno in drugo grmičje. J. Jekel še enkrat kolonizacija v Jtiž Bito!}, 2. novembra. Gospod urednik! »Jutro« je v zadnjem času odstopilo precej prostora vprašanju kolonizacije v Južni Srbiji in je s tem v veliki meri pripomoglo, da postaja povpraševanje o stvari od dne do dne živahnejše. Ker pa prihaia-jo v javnost informacije z raznih strani, tudi od takih, ki znabiti ne poznajo dejanskih razmer v toliki meri kakor bi bilo treba, dovolite mi še enkrat besedo, da dopolnim članek, ki ste ga objavili iz mojega peresa v »Jutru« dne 26. oktobra t. 1. Ozemlje, ki se Ima naseliti, je rodovitno in zemlja spočita. To velja zlasti za veleposestva okoli Bača in Pri Kenalih na Jugoslovan sko-grški meji ob Črni reki. Prešnji gospodarji so to zemljo obdelovali le deloma — kakor se jim je videlo potrebno in tudi po številu delovnih sil, ki so jim bile na razpolago. Dosedanji lastnfkl so orali ln še danes uporabljajo za oranje primitiven leseni plug. To oralo je zemljo razgreblo samo nekoliko pri vrhu skorje. S smotrenim in racionalnim obdelovanjem bi se pa dala dvigniti rodovitnost zemlje na doslej še nedoseženo višino. Podnebje je ▼ poljedelskem pogledu zelo različno, posebno če vzamemo za podlago naše slovenske kraje. Pri nas so padavine precej enakomerno razdeljene na vse leto. Klima v Južni Srbiji pa je kontinentalna, dasi leži dežela v bližini Egejskega morja. To se pravi, da običajno dežuje samo od začetka oktobra do junija. V tej dobi pade največ do 600 m/m padavin. Ostale tri poletne mesece vlada ponavadi suša. Obdelovanje zemlje je v tem času mogoče le posredstvom umetnega namakanja. Kdor razpolaga z večjim kapitalom ln se misli naseliti r teh krajih, bi mu bilo priporočati gradnjo naprav za dviganje vode iz reke. Kmetovalec v Južni Srbiji se v ta namen poslužuje četve-ronožca, konja ali osla, ki mu prinaša vodo v posodah. Ponekod naletiš tudi na nekakšno leseno kolo, ki je usmerjeno tako, da ga vrti voda rečnega toka. Drugod so zopet speljana cela omrežja jarkov. Ti jarki m usadi dovajajo močo te gorskih pritokov ter jo razpeljujejo po njivi. Taka njiva je včasih lahko prav majhna, naletiš pa tudi na primere, ko se na ta način namaka celo posestvo. Izven dvoma Je, da pride čas, kio bo treba regulirati strugo Črne reke. Ce bi se to zgodilo, bi postala bitoljska ravan pravi raj za poljedelce. Malarija bi namah prenehala. A to je še enkrat godba bodočnosti. Danes velja računati z opisanim stanjem in si mora pomagati vsakdo sam. Vegetacijska doba traja tu doli osem do deset mesecev. Srednja poletna temperatura znaša 22 do 25 stopinj Celzija. Navzlic tej razdelitvi pa nima kmet dvojnega pridelka. Ko žito dozori, se ne seje ajda ali repa. Suša je prevelika in zrak v poletnih mesecih je mnogo bolj suh kakor v naših domačih krajih. Zavoljo tega bela repa vobče ne uspeva. Tudi pesa in koruza je deležna iste usode. Interesenti pa naj ne pozabijo, da velja to, kar pišem, le za doii-no Črne reke. Ravnina v okolid Bitolja ta Črne reke leži kakih 500 do 700 m nad morjem. Dninarji m delovne moči so tn zelo drage, in sicer zategadelj, ker je njih kvaliteta zelo slaba. Res je, da je delavec sila skromen v jedi, baš zato pa njegovo delo stane več kakor drugod. Dalje velja pripomniti, da tukaj še ni katastra. Vrše se šele prva merjenja zemljšič. Zemljiških knjig ni in tudi ne vidnih mejnih znakov. Kmetič preprosto obode svojo njivo, jo zagradi s protjem ali pa zasadi topole ob meji svoje zemlje. Ker je zemljišča na prebitek, se nihče ne krega za par brazd. Pašniki so večinoma skupna last vasi. Po žetvi pasejo cvce m govedo kar križem po polju. To naj vzamejo na znanje tisti mejaši, ki se mislijo naseliti v Južni Srbiji in so vroče krvi. Ljubosumnost do sleherne pedi zemlje naj rajši pustijo doma, potem bodo tu dobro shajali. Mestoma vzdržujejo naselbine skupne ovčje pastirje in govedar-je, drugod pase zopet vsak kmet svojo živino. . ... Zaradi kontinentalnega podnebja nsipevajo v Južni Srbiji posebno dobro zgodnja žita. V mislih imam ječmen, pšenico, rž m oves. Odlično uspeva tudi tobak, opij in mak, lan m konoplja. Dobro rodi zgodnji fižol, grah, leča in neke vrste bob. Krompir in koruza rodita slabo, kakor že omenjeno, zaradi suše. To je tudi eden glavnih vzrokov, da se krompir v Južni Srbiji še ni tako udomačil kakor je treba in kakor bi bilo želeti. Žita sejejo v oktobru aH novembiu, celo v decembra. Cas za sejanje je vse dotlej, dokler ne pade sneg. Spomladi seje kmet ječmen, časih tudi še pšenico. Ječmen obro*dl r teh krajih zelo zgodaj, ponekod že t začetku junija. Poleg drugega ima to dobro svojstvo, da največ vrže. Normalna žetev se začne v juliju, in sicer v polovici mesca. Sadje uspeva skoro vse. Trta rodi brez izjeme dobro. Za njo ne zaostajajo prav nič jablane, hruške, češnje, kut-ne, breskve m marelice ter vseh vrst slive. Tudi orehi, lešniki in kostanj iz-borno uspeva. Pred kakimi dvajset leti se je zelo gorila svilopreja in lan. Glede sadja je Južna Srbija na najboljšem glasu. Sadike se dobe r okrajnih drevesnicah in stanejo malo. Trt« dobavljajo te Skoplja, dobe pa se v manjših množinah tudi r drugih večjlli središčih, n. pr. v Bitolju ali Prilepu. Kakor je povedal že naš zadnji članek, je precej trda za gradbeni materi-jal. Cene lesu so: Smrekov les, tesan m* 750 Din. Škorete m* 1300 Din. Deske II. hi III. vrste m« 1000 Dta, Late (remelni) m* 1000 Din. Borov les, rezan ms 1000 Din. Tesan m okrogel les (za grede) L vrsta m3 2500 do 3000 Din. Vzrok tem visokim cenam so slab« železniške zveze in dejstvo, da računajo dobavitelji večjo tovomhio za prekladanje materiala te normalnotirne na ozkotirno železnico. Ne sme se namreč pozabiti, da se ves gradbeni les uvaža iz centralne Srbije (iz okolice Užic). Opeka stane 1000 kosov 500 Din. Strešna opeka je kos po 1.50 Dht. Opeka se proizvaja v Bitolju, dočim se strešna opeka večinoma uvaža. Poljsko orodje se lahko nabavi t Bitolju, ker je to najbližje središče. Cene niso visoke. Voze hi pluge se lahko naroči. Mojster napravi vse po načrtu. Kdor mu ne da načrta, riskira, da dobi namestu modernega orodja napol srednjeveške priprave. To bi bilo približno vse, kar bi moral vedeti vsak kolonist in spe o Južni Srbiji. Interesenti naj smatrajo ta Članek tudi za odgovor na razna pisma in vprašanja, ki jih pošiljajo rojakom in znancem. Na koncu izrekam zahvalo gg. ing. Knafelcu in Skobernetu, ki sta mi pomagala zbrati stvarne podatke, ki se tičejo te zadeve. ML FL Krizaljka »Torbam Vodoravno« L Dvoživka. 4. Poj«* pri kraških rekah. 6. Priprava n fotografiranje. 8. Zvezda. 9. Poškodba. 10. Sokoi. ska kratica. Navplino: 1. Zločinec. 2. Jagoda. X Mesto v Grčiji. 4. Gibanje, ki ga povzra* čuje zemljina privlačnost 5. Plovec. 7. Ka« žalni zaimek. Nova kirurgija Nad sto chicaških kirurgov Je obiskalo kliniko dr. Belairea. ki je predvajal nov način zdravljenje kostnih lomov. Miss Annv Weronic, ki si J« zlomila nogo, se je med operacijo pogovarjala z zdravniki. Splošna narkoza ni več potrebna in se je omejil dr. Belaire samo na lokalno anestezijo. Lom je bil dvojni, t. j. >zanimiv« • strokovnega stališča. Po končani operaciji je zavil zdravnik prelomljeno nogo r mavec in bolnici rekel: »Zdaj lahko greste domov!« Miss Anny so je zahvalila in odšla, ne da bi čutila bolečine. Dr. Belaire je ra sličen način operiral tudi trojne lome in so ao prav tako hitro zacelili. Ali si že obnovil člaisarino Vodnikove dmfM m Ute 1930? »JUTRO« St 2C0 12 Nedelja, ff. XL 1980 ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar V Rekiamovi imiverzalki Je izšel šesti rvezefc šahovskih partij pod naslovom »Das Buch der Schachmeisterpartien«. Zbirko J« L 1889. otvoril stari nemški mojster Jean Dufresne, ki je bil spisal tudi uč do knjigo o šahu. Vse nadalnje zvezke je iz dal znani nemški mojster in šahovski pisa teli J. Mieses. V dosedaj izdanih šestih zvezkih }e nabran izboren pregled čez vso prakso mojstrskih turnirjev. Najboljše partije zadnjih 100 let najdemo v njih. Vsa ta zgodovina šaha stane komaj 90 Din. V zadnjem zvezku je Mieses prinesel 86 Izbranih partij iz let 1925-1929. Opremil Jih le vseskozi z vestnimi in zanimivimi pripombami. Vsak šahist bj moral imeti Rekla movo zbirko šahovskih partij. Uvod vsakega zvezka prinaša kratek pregled šahovskih dogodkov onih let, ki jim je posvečen. Vsak zvezek poroča na konco o mojstrih, ki so takrat živeli in igrali. Samo ▼ pravkar izišlem zadnjem zvezku je to sestavo kratkih osebnih podatkov Mieses Izpustil. Berlinski mojster dr. M. Lewltt Je kom-poniral izredno poučno študijo, ki jo danes prinašam. V študiji Je uveljavljena teorija končnic samih kmetov, ki jo je zgradil če-8ki teoretik Dedrle. Zato Je važna za praktično igro. h PMiltfli P9 tretji potezi Črnega, a b c d e f g h bed e f z 8 7 6 6 4 5 2 1 mM # 1 m ill s v/JSvi Hf: S i m '' s' Is ČB smmw w? Bell: Kc2, Sc8, b2, d4, c5 (5 fignr) Črni: Kc4, Lc6, *4 (3 figure) Beli nt potezi dobL Dr* kmeta ima beli več. Normalno bi to tooraio zadostovati Toda ta dva kmeta sta zelo ogrožena. Za kmeta d4 očividno sploh Of rešitve. Ce pa pade on, visi tudi njegov tovariš v zraku. Zmaga je več kot dvomlji-n. Da s« s preprostimi sredstvi ne da zmagati, je brzo dokazano. Seveda bomo najprej poskušali uveljaviti e-kmeta. Torej: U e5—e6? Kc4Xd4 2J e6—e7 Kd4—e5 3.) Sc8—a7 Lc6—d7 k črni kralj dobi kmeta na e7. Bell mora misliti na finejše metode. Kmetov je tako malo na šahovnici, kakor hitro pade bolni kmet d4, da so figure premogoč-ne. Važno bo, zamenjati skakača za lovca. Toda kako? Skakač je zelo neokreten v bojo z lovcem. Prvi del študije, takorekoč nvod študije, te posvečen kratkemu boja med lovcem ln skakačem. V ta boj poseže že itak izgubljeni kmet d4 odločilno in pade obenem z zavestjo, da ni bil brez pomena v začetni poziciji. Torej: lJ d4—d5! ---- Crnf mora vzeti drznega napadlca Kamorkoli bi se kvvec umaknil povsod bi za-iel pod konjska kopita, oba prosta kmeta bi pa potem takoj odločila. Črni pa ne sme vzeti kmeta s kraljem. Na 1.)---Kc4X d5 bi sledilo 2.) Sc8—e7+, Kd5—c5, 3.) Se7Xc6, Kc5Xc6, 4.) Kc2—c3 in beli bi zma gal brez nadaljnjih težav. Ostane torej samo še odgovor: 1.)------Lc6Xd5 Sedaj pa beli lahko zamenja skakača za lovca. 2.) Sc8—b6+ Kc4—d4 i) Sb6Xd5 Kd4Xd5 Uvertura Je končana, situacija razčiščena. BeH ima še vedno kmeta več. Ta kmet pa k skrajno bolan. Le ta pomen ima, da za hip zadrži črnega kralja v sredini šahovnice. Ta hip bi beli seveda mora! izkoristiti. Kako to gre, je problem za se. Prav za prav Je nastala nova študija, ki zasluži diagram. 8 7 6 5 4 3 2 1 i m m m 11 s B im.i UP M^m t ip§ §!§ « m. * m m___m m. mmt ši i wm m m m m Beli: Kc2, b2, e5 (3 figure) Crnl: Kd5, a4 (2 figure) Beli na potezi dobi. Nikar ne mislite, da je stvar tako enostavna, kot se kaže. Poizkus: 4.) Kc2—c3? Kd5XefS? 5.) Kc3—i>4 Ke5—d5 6.) Kb4Xa4 Kd5—c5 7.) Ka4—a5 --- pač lahko obeta zmago. Črni pa ima skrito zelo izdatno obrambo, ki pokoplje vse na-de, namreč: 4.)------a4—a3!I 5.) b2Xa3 Kd5Xe5 6.) Kc3—c4 Ke5—d6 7.) Kc4—b5 Kd6—c7 in črni kralj doseže rešilno polje a8. Tudi. če ne vzamemo črnega kmeta, ne gre. Poglejmo: 4.)------»4—a3H 5.) b2—b4 Kd5Xe5 6.) Kc3—b3 Ke5—d5 7.) Kb3Xa3 Kd5—c6 8.) Ka3—a4 Kc6—b6 Partija Je remisl Kako pa naj beli potem dobi? Kmet e5 pade vendar na vsak način. Bel; kmet na b2 bo odločil bitko le, če bo njegov kralj stal pred njim, v opoziciji do črnega kralja. To vse je Dedrle zelo temeljito preštudiral in pomen opozicije še zelo temeljito prere-ivdiral. Prava poteza Je samo: 4.) Kc2—bil! --- Zakaj? Zato, ker si beli pridržj možnost odgovoriti na a4—a3 previdno b2—b3! V ravnokar opisani varijanti ta finesa ni bila mogoča, ker beli kmet na b3 zapira svojemu kralju pot do črnega kmeta. Beli kralj stoji bolje na bl nego na c3. No, črni nima drugega odgovora nego: 4.)------a4—a3 Seveda igra sedaj beli: 5.) b2—b-3!! --- in bna potem enostavno pot. Tako-le bo šlo naprej: 5.)------Kd5Xe5 6.) Kbl—a2 Ke5—d5 7.) Ka2Xa3 Kd5—c6 8.) Ka3—a4 --- Beli že ima opozicijo. 8.)------Kc pljučih, ki je bila praktično ozdravljena. Po znanstvenem raziskavanju zadnjih let pa moramo upoštevati še drugo možnost, da namreč sploh ni šlo za hripo, temveč za pravo tuberkulozno infekcijo, ki je vzbujala podobne akutne znake kot hri« pa V takih siučajih nam točna rontgenska preiskava prikaže oni primarni afekt, ki pa predstavlja pravzaprav ponovno infek« cijo. če je prva bila prizadeta že v mladih letih in potekala pod formo tuberkuloze pljučnih bezgavk. — G. VI. P. v Z. Te oblike raka v obrazu 90 za lečenje z ra» dijem zelo hvaležne in jih tudi tako zdra» vimo. Pacijentu prihranimo s tem opera« cijo. Ljubljanska bolnica ne razpolaga 2 radijem, ki bi zadostoval za specijelno zdravljenje in bi bila ustanovitev radij« skega fonda za dravsko banovino nujno potrebna. Kar je radija v Ljubljani, je v privatnih rokah. — Antialkoholik. Mleč» na kislina v oni količini, ki jo dodava] o brezalkoholnim pijačam je povsem ne« škodljiva Mlečna kislina ni telesu tuja snov, ker se normalno v telesu samem iz« deluje in zopet razkraja Zvišane količine te kisline nahajamo v želodčnem soku pri želodčnem raku. Ce je podan sum na to želodčno bolezen, se redno preiskuje sok. tudi na mlečno kislino. — G. M. U. v M. Ne smemo si predstavljati, da delujejo or» gani človeškega telesa nezavisno drug od drugega, temveč je za zdravo telo neobhod« no potrebno zelo tesno sodelovanje vseh mogočih organov. V tem pogledu ni koža nikaka izjema. Kolikokrat oboli koža iz ta» kih »notranjih« vzrokov, če se n. pr. za» nesejo v kožo bacili tuberkuloze Pri tre« bušnem legarju (tifusu) se javi izpuščaj, v katerem se naselijo bacili tifusa. Tudi pri sifiiidi in mnogih drugih boleznih je tako. To je pač posebno svojstvo kože, da reagira na svoj specifični način, namreč z izpu« ščaji krvavitvami itd M..ie pikčaste krva* vitve povedo, da je stena najtanjših krvnih žil okvarjena in da je nropustiia kri v okolna tkiva. — Efleraža Tako imenujemo posebno vrsto masaže, če masiramo z dia» njo (in kjer ni prostora za vso dlan a palčevo konico) pod menjajočim se pri« tiskom. Masiramo v centripetalno smer (od skrajnih telesnih delov k trupu). Z efleražo drugo masažo uvajamo in zopet zaključimo. — S. R. Z. v P. Zrak v prsni duplini je različnega pomena. Če prodre bolezenski proces pljuč (najbolj pogosto seveda tuber« kuloza) v pljučno duplino, izstopa hkrati tudi zrak. Ni treba, da je takšen pneumo thorax škodljiv, ker ga umetno napravimo, če hočemo obolela pljuča na tej strani z vpihavanjem zraka imobilizirati in s tera prisiliti k mrra. V mirujočih pljučfh pa se tudi tuberkulozen proces preje izleči Ural dobil novo strugo Iz Moskve poročajo, da so v Magni« togorsku zgradili ogromen plavž, zaradi katerega se je pokazala potreba, da speljejo reko Ural v novo strugo. V to svrho so zgradili v pičlih treh mesecih cel kilometer dolg jez iz železobetona. Ural teče že po novi strugi. Besede pomenflos Vodoravno: 2. vrsta lovskih psov; 5. domača žival; 6. zelenica; 7. bajno bitje; 9. kocka (lat); 10. kratica; 12. francoski dvoglasnik; 13. vas na Koroškem; 16. zabava; 19. pokrajina; 20. planinska žival; 21. francoska reka; 23. pojav; 24. kraj v Belgiji; 25. francoski zaimek; 26. divja žival; 30. kratica; 32. tvor; 34. glagolska oblika; 35. del kroga; 36. predlog; 38. kemijska kratica; 39. avtomobilska znamka; 40. angleška kratica; 42. otok v Pacifiku; 46. mesto na Švedskem; 47. država (kratica); 48. nemški general; 51. glagolska oblika; 52. orožje; 54. italijansko mesto; 55. avtomobilska znamka. Navpično: 1. domača ITval; 2. gfej 31 vodoravno; 3 zavetišče; 4. optični aparat; 8. reka v Švici; U. zvočni film; 14. oseba iz grškega bajeslovja; 15. mesto v Nemčiji; 16. francoski spolnik; 17. mesto v Rusiji; 18. nedoločni števnik; 22. gozdna roparica; 25. kratica; 26. del pasti; 27. starogrški novec; 28. kratica; 29. kozmetična operacija; 31. predlog; 33. riba; 37. društvo ▼ Ljubljani; 40. mesto v Mezopotamiji; 41. kača (arabsko); 43. francoski dvoglasnik; 49. geometrijska oblika; 50. plod; 51. ameriško moško tme; 52. kazalni zaimek; 53. nfr. kratica, ki se rabi pri analizi živil; 54. grška črka. Ivo Osredkar. /mjtimv Pr'8fno voz^e »Kaj se je zgodilo, dragec?« Odvrnil je s prisiljeno ravnoduš-nostjo: »Nič. Neke malenkosti me skrbe.« Žena je pa slutila, da noče govoriti zavoljo nje. »Kaj ti je, povej vendar,« je tiščala vanj. Mož ni rekel besedice. Samo objel je svojo ženo in jo pritisnil na srce. Nekaj časa sta ostala tako prižeta v objemu, potem so se obema vdrle solze po licih. »Bože moj, kaj se je zgodilo?« je hli-pala žena. In mož, ki je slutil, da je prišla ura priznanja, je rekel: »Jutri zjutraj imam dvoboj.« »Kaj ti? S kom? Čemu?« Morala je počakati, da ga je minilo jecljanje. »Prišlo je čisto nepričakovano,« je začel. »Grem po ulici in srečam prijatelja Tita. Ustavil me je in dejal: advokat Tainta in inženjer Tisti sta si za jutri napovedala dvoboj! Potreben nam je ravnatelj boja in takoj smo imeli v mislih tebe. Ne smeš nam odbiti te prošnje. Pristal sem že v tvojem imenu.« »In?« je vprašala žena. »Kaj ti ni dovolj to? Ob osmih zjutraj se nasprotnika pojavita na bojišču. Jaz moram biti zraven, da vodim njuno borbo.« »Nu, saj to še ne pomeni, da se boš dvobojeval.« »Še tega bi se mi hotelo! Ampak glede na to, da se nisem še nikoli sabljal, je tudi to več nego dovolj.« ★ Naslednji dan so poiskali prijatelji voditelja dvoboja že na vse zgodaj v stanovanju. Dejstvo, da so prišli sekun-danti v navadni sivi obleki, je napravilo na voditelja dvoboja slab vtis. Kako more iti človek na dvoboj v tako prozaični obleki? si je mislil. Ti ljudje ne poznajo najpriprostejših pravil bon-tona. Naš junak, ki se Je pripravljal na tako imenitno funkcijo, se je pojavil v črni salonski obleki, v redingotu, s črno kravato in v lakastih čevljih. Koliko je bilo njegovo iznenadenje, ko je uzrl na bojišču duelante v sivi, vsakdanji obleki. Glede orožja so se bili hftro domenili Vodja dvoboja je s koraki odmeril razdaljo med nasprotnikoma. Bil je tako hladnokrven, da so se vsi čudili njegovi flegmi. Dvobojevalca sta bila do pasu gola. »Kdo bo strnil prvi?« Je vprašal eden izmed sekundantov, »Počakajte«, je rekel drugi. »Imate dva novca? Vrgli ju bomo v zrak in tistemu, ki dobi »glavo«, pripade pravica za prvi izpad.« Vodja dvoboja, ki ni poznal te navade, je debelo gledal, kaj delajo. Vendar je molčal v prepričanju, da ravnajo prav in pametno tudi brez njega. Naposled so mu prinesli sabljo ki Je imela, kakor so mu povedal' veliko moč. Saj je lahko vsak trenutek preki- nila borbo, ki se je imela izbojevati na razmeroma tesnem prostoru, pod nekim pristreškom. Stisnil se je h podu in stopil na sredo med nasprotnika, dvignil sabljo in obžaloval, da ga ne more videti žena v tej moški pozi takšnega kakor je: črno oblečenega, vihtečega v roki goli meč. Dal je povelje: »Gospoda, naprej!« Sablje so zažvenketale. Zdelo se mu je celo, da se je konica obregnila ob njegov nos. Navdal ga je silno prijeten občutek človeka, ki je prišel v veliko neprijetnost ne da bi bil česa kriv. To ga je bilo tako zmedlo, da je jel že čisto resno razmišljati, ali ne bi kazalo prekiniti borbe. Toda žvenket mečev, ki sta se bliskovito križala pred njim, ga je ipozoril, da je stvar zelo važna in da ie velja razmišljati, marveč zasledovati potek borbe, sunke obeh duelantov n njune odmore. Nenadoma pa je za-klical: »Stoj!« Bilo je že prepozno. Sablja enega izmed dvobojevalcev ga je že bila vsekala po čelu. Struja krvi se je razlila- čez obrvi. A tudi drugi duelant ga je bil opraskal po obrazu in mu povrhu še presekal redinsrot. Nasprotnika sta šele zdaj pobesila -sablje in obstala vsa preplašena. Vodja borbe je spustil sabljo, obrisal kri in dejal: »Kako je prišlo do tega9 Saj jaz ven- dar nisem duelant.« Zdravnik.ki je bil strokovnjak za dvoboj, je priskočil in obvezal ranjenca. ★ Odpeljali so ga domov. Glavo je imel povezano. Zdravnik ga je tolažil, da sta se nasprotnika takoj pobotala, prišedši do hiše pa je zahteval, naj ga puste samega, češ, da bo že našel pot k ženi. Pozvonil je, odprla mu ie žena. Vsa prestrašena je odskočna, ko je videla, kakšen prihaja iz klanja. Pomagala mu je v posteljo in zaplakala: »Tak je vendar resnica, kar sem slutila! Ti si se dvobojeval! in si mi tajil, da se boš sabljal samo zaradi tega, da ne bi se prestrašila.« Zdaj je razumel mož, da se mu nudi izvrstna prilika, pokazati vso svojo romantičnost. »Ti si tako občutljiva, dušica.« Je rekel. »Stvar pa bi se lahko bila končala še strašnejše ...« Zena je imela vtis. da je šele zdaj postal njen mož pooolen človek. V zavesti, da docela odgovarja njenemu okusu. ga je poljubila na lice. »Tako silno te ljubim!« je vzkliknila vzhičeno — »toda oblinbiti mi moraš, cia se ne boš nikoli več dvobojeval.« Mož ji je rad obljubil, kar je zahtevala Pri ct a vil ie še: »Nikoli več ne sežem po sablji. Ver-iemi mi. da ni dvoboj prav nič romantična zadeva.« lJUBKk K, 989 14 Nedelja, 9. XL 1930 Pri čarovnikih cm S tretje etaže smo *e napotSS t rov. Z mapo r levici in svetiljko ▼ desnici sem sledil svojemu vodniku, ki je vajen poti in teme brzo korakal pred menoj. Tišina. Tn in tam pade kaplja od obo-b. Prisluškujem lastnemu koraku, sklanjam glavo in pazim na medlo osvetljeno fiso na tleh, ki jo meče moja svetilj-ka. Tako bodimo dolgo. Precej dolgo. — In bfea smo odkopom. Obokana proga preneha. PriCno tesarje vi deli. Včasi se je treba pripogniti Nizko je. Preračunjeno pač na hunt m sključenega »laufarja« za njim, ne na še- tStlCd« Zrak postane topel ta težak. Tema. Ustavimo se pred odkopom. Med sto/kami pod stropnikom ta raz- Z*rtJemo Jem. Pred nam! Je Jaht. In-lenjer telefonira. Sala pripelje in se ▼stavi Odpremo varnostna vrata in ▼»topimo. Spustimo se r savski rov. Tn Je več ttvijenja. Brezkončna vrv vleče pohie hunte od šahta do separacije in vrača prazne nazaj. Večen, nepretrgan promet. Savski rov je raven ko črtaio. Gradi-I *o ga Amerikanci. Pravijo, da so prišli kopaje od dveh strani skoro matematič-no natančno vkup. 3 cm je bilo razlike. Po dolini ie danes krožijo razne zgodbe o teh Amerikancih. BQ1 so baje izborno plačani Nekoč so rdeče pobarvali stene in strop kantine po metodi, ki jo čislajo naši južni bratje, kadar jih razigra ciganska mttzika: metali so polne čase ob zidove in strop toliko časa, da je izginil poslednji beli »tnadež«. Domačini so biM ogorčeni tako, da st M noben cimermoler upal pobeliti te ameriške objestnosti. Pozvati so ga morali iz Gradca. Oprezno hodimo med premikajočimi se huntl po rovu. Prostora med njimi ostane bogme mak) in precej sem se truda — čokat kakor sem — da se izognem nezgodi. Kmalu zapustimo Savski rov, dvignemo se na polje, še par stopnic navzgor l poro stoj! kakor v okvirja radar na kopu odkopanega premoga. Medla luč jamšarice ga obseva. S krampom v stisnjenih pesteh ruši premog. Gol je do pasa. Ne, rudar ne bije s silnim patetičnim zamahom. Točni in kratki so njegovi udarci. Po širokem hrbtn se trm vtJejo svetle, črno obrobljene proge: znoj. Njegovo roko gledam. Ni atletska, s silnim napetjem bicepsom. Suha, žilava ie, a zdi se, od železa. Preneha. Otre si pot Tišina. Slišiš samo pokanje; čudno pokljanj« premoga, ^e črne stene niso mrtve. ZšvL Obide me neko neznano, netrgodno čustvo. Črne stene živel Zopet zamahne rudar. Odkrošeni premog se treskaje usipa k njegovim nogam. Točni m hitri so njegovi udarci: dela na akord. Odidemo naprej. Izpodtfkaarn se ob tračnicah. Umaknem se lauianju. Zastanem ob odkopu. Delavec je baš pripravljen, da prične vrtati z vrtalnim kladivom. P akam. Zveže cev s stisnjenim zrakom. poklekne v premog. Spoji — ta pesem se prične. Vrtinčasto bije kladivo v premog. Z vso silo se upira rudar. Gledam njegove vpogibe in ples mišic po njegovem fatrtn. Vse teto *s ma trese kakor efcfc- trizirano. Kako divna igra moči! Kaka lepota za onega, ki jo motri! Za delavca? Odhajamo naprej. Pridemo do prekopa. kjer seka zasekakii stroj. Udarci kakor od strojne puške starejšega sistema done po rovih. Drugače si človek predstavlja to delo v podzemlju, kakor je v resnici! Ko smo zapuščali rov in je vel že boljši zrak izvana sem se oddahnil. Poln mrak je legel že na zemljo, ko smo dospeli na prosto. Ozrl sem se v nebo in posegel v žep. Cigareto! ■i«C»mi Hlapček Jemefček Belo pleskana soba. Zdravniki v be-lih plaščih in sestremsmiljenke v belih predpasnikih. Na železnih posteljah pa leži vtelešeno Trpljenje — veliko njih, ki se še ne zavedajo, zakaj morajo toli* ko trpeti iz dneva v noč. Ne morejo še doumeti, da so jim lička bleda, prsa ud rta in nožice napol hrome vsled po-manjkanja vsega tega, kar ima tisoč drugih otrok morda v izobilju. Malo* kateri bo pozneje enkrat zaznal, da je bil zastrupljen že pod materinim sr* cem. Vedeli bodo le to, da jih je obje* ia prva bol ob vstopu v svet in života* rili bodo v zavesti, da so telesni slabiči, ubogi in v očeh premnogih celo manj* vredna bitja... Pa koliko jih je! Tak je bil moj prvi vtis ob vstopa v otroško sobo bolnice. Ta so naši siromački Slabokrvni, rahitični, jetični, polni ran in bolečin. Mnogi med njimi so bili spočeti v sta* nju alkoholu vdanih staršev, v jetič* nem ozračju in v boleznih luesa. Med takšnim pojasnjevanjem me je privedla sestra*usmi!jenka do postelje, v kateri je ležal postrani štiriletni de* ček. Levo nožico je oklepal škorenj iz mavca, v katerega je zdravnik napra-vil odprtino, da more odtekati gnoj kostne tuberkuloze. Počasi, s trudom j« obrnil glavo in oprl svoje velike bistre oči vame, v suhi ročici pa je boječe stiskal slaščico, »odarjeno mu od dobre tuje mamice, :i ima tudi lepega sinčka, pa je vesel in zdrav. O, ve mamice, ki imate doma veselo in zdravo deco in zanjo dovolj kruhka in drugih dobrot, ko bi se hotele sem in tja spomniti malih in zapuščenih bol* nikov po bolnicah, kleteh in barakah. Verujete K, da nosi tak skromen dar, srcu od srca podarjen, stotere obresti? Nu, fantek, kako te kličejo? Jelnejčekl Bolančkan sL Kaj t! je? Nogca, pa glavca bolL Da, da, revček si Poslala], Jernej* ček! Ko bo tvoja nogca zopet zdrava, boš spet poskočil in se igral s fantki in punčkami tam doma. To bo lepo! Kaj ne? Pogladfl sem ma plave kodrčkc, ob* Čutil sem zavest, kot da je že ob teh besedah hitreje zaplula kri po otrokovih žilah. Bleda lička so postala za hip rožnata in široko odprte veke so pričale, da je dete sprejelo mojo skromno tolažbo veseleč se doma in nevedoč o nadaljnjem trpljenju tam pod tujo streha 5« par vprašanj, malo skromno darilce — pa sva postala prijatelja. Jcr» nejček mi je zaupaL Potožil mi je o bolečinah, pokazal, kje ga najbolj boli Trenotno je utihnil, pa je že zopet milo zaplakal, dokler ni bolečina prešla najbolj občutnega mesta težko bolne noge i enra p« je dedil drug, neštetokrat ponavljajoči se v bolnicah, a nikdar pozaben prizor. Mama, mamica moja! S prišla po me? Drobno telesce se je a vsemi svojimi silami dvignilo z blazine in že so se koščene rokce oklenile vratu ženske, ki se je nenadoma pojavila pred nama. Stopil sem v stran, da ju ne motim. Vajenemu sličnih prizorov, mi je vendar postalo tesno pri srcu ob pogledu na ubogo mater, ko je krčevito pritiskala k sebi bolno dete in plakala, plakala solze svidenja in žalosti. Gospod, kaj mislite, bo li moj fan« tek ozdravel? Kako naj odgovorim, kaj naj rečem trpeči materi, da ji ne vsekam nove rane? Žal vam ne morem na to določno odgovoriti Nisem zdravnik. Vdajte se v voljo Najboljšega Zdravnika. Sli* šal pa sem že večkrat, da so se pri nekaterih boleznih otrok godila narav* nost čudežna ozdravljenja. Nočete mi povedati? — Umn bo, umri. Moj fantek? Govorila je polglas-no m prikrivala solze pred otrokom. Razumem te, uboga mati Poznam bolečino, ki jo povzroča pogled na lastno trpeče dete Zapomnite si pa: na zemlji ni nič večno — tam onstran, le tam je prava sreča doma. Ne obu* pajte! . Dajal sem ženi poguma, našteval slične slučaje, katere so umni in skrb* ni zdravniki s pomočjo narave popol* noma izlečili Zopet ena izmed tisočerih, sem si mislil, ko sem poslušal popieje žalost no storijo njenega življenja V najnežnejši mladosti bre* skrbne matere ▼ mali kočici kot pastorka, neupoštevana, malo ljubljena Pa je prišel on, ki ma je verovala, zaupala v nadi da jo reši trpljenja m težke vsak* danjosti A tudi tu jo je neizkušeno še varalo življenje. — Sel je zopet od nje. brez slovesa, ne meneč se za njo m njega... Poiskal si je drugo, pozabil na vse pozabil na varano žrtev in v bolečini in bedi porojeno dete Sedaj je spoštovan, ona, oblatena oa dekla z otrokom, kateremu ne more ■oditi dovolj kruha, ie manj pa one nege, ki jo nujno potrebuje mali bolnik. Uboga zatajena mati, ki ti je svet odrekel ljubezen in obzir! To so bile moje tihe misli Tesneje je pri vila k sebi sinčka, raz razbolelo in od težav razorano še pri« meroma mlado lice pa se je potočila težka — grenka solza ljubezni in usmi* ljenja. V misli, da ji bo lažje pri srcu, mi je tožila: Ubožec, zopet bo sam v mali čumnati pri stari teti od ranega jutra do pozne noči. O ko bi mogla biti večkrat pri njem, če tudi lačna, samo, da bi mu mogla nuditi mleka in belega kruhka. Kaj ne, boljše bi bilo potem? Že je prinesla usmiljenka za odhod* nico skodelico sladke kave in svežega kruha. Mali bolnik pa je oboje pre« zrl ob pogledu na oguljeno tanko obla* čilce, ki mu je pričalo, da gre s;daj za par tednov z mamico, dokler se M povrne da mu napravijo bdi gospodje nov oklep iz mavca, morda še večjL Kaj ne mamica, sedaj pa ostanem pri tebi samo pri tebi? Preoblekli so malega tipinčka, daH materi potrebna navodila in Jernejček se je zadovoljno smehljal dobri usmi-ljenki. Stal sem še nekaj časa na cesti pred bolnico, dokler mi ni izginila izpred oči živa slika mlade matere, ki je rinila pred seboj v štiri ure oddaljeno vasico voziček, na katerem je ležalo človeško Trpljenje — mali hlapček Jernejček. * Morebitni dar v obliki spodnje aH zgornje obleke, kakor tudi v deaarju s svrho specijalnega zdravljenja, hvaležno sprejme za Jernejčka. oziroma pove naslov njegove matere L. Puhar, uradnik, Ljubljana, Higijenski zavod. Preko Cinika v Vel. Dolino in Jesenice Kadar športnik krepko zastavlja gojzerice v kamen naših planin, ali se smelo dviga po strmih kaminih v vrtoglavo višino, se s pomilovanjem ozira na gričevje pod njim tn nehote z Izrazom lica pokaže, da pomiluje tudi one, ki obožujejo lepoto gričevja, ki je za takega športnika nerazumljiva. Pa Je že tako, da vsakemu — še tako vnetemu veleturistu po letih samo od sebe pride, da pravilno ocenjuje tudi gričevje. Jesen — posestrima pomladi — (e n oko izbrala pestro obleko, s katero mora zadl-viti vsakogar, ki ni udarjen z barvno slepoto. Zato skoro ni lepšega izleta, kot če se ob prosta urah podaš v kraie, ki hranijo še vso naravno krasoto, ker jim umetnost ln stroji današnje dobe še niso tako blizu. Ker v naši Gorenjski skoro ai najti kota ki bi ga ne bili preiskali, je ▼ tem pogledu Dolenjska idealna dežela za prirejanje eno-in dvodnevnih izletov. S tem nc mislime krajev, ki so Ljubljani najbližji, marveč tiste, ki slone na vzhodnem robn naše banovine ob Gorjancih. Skoro popolnoma zapnSčca se razteza od Jugozahoda proti severovzhodu Cirnik posebna zanimivost pa Mokriškj grad. V prejšnjih stoletjih so Imeli grad, pred katerim Je bil vzdigljlv most ta krasen park razni plemcaitaši — med njimi tndi več imo-vitih hrvatskih rodbin. Po grofa Oustafu Auerspergu ie bil last barona Henrika Ga-gerna. Zanimiva Je tudi cerkvica sv. Ane na Mokrlcah z galerijo ta bogatimi štuka-tnrnimi olepšavami 2e v 17. stoletja je morala za kratko dobo služIti protestantom, ld si prihajali iz Krškega, ponovno pa jo Je dala posvetiti graščakinja Barbara ErdčlL Nad vse lep razgled pa se popotniku nudi na hrvatsko Posavje t holma, kjer stoji cerkev sv. Jakoba, ki je bila postavljena v priprostem romanskem sloga od stran! kmečke rodovine pL Sušičev, ki so si pridobili plemstvo v turških vojnah. Tudi šola Je bila prvotno same v Veffld Dolini, v leta 1878 pa so ie Jesenicam oskrbelj šolo. V teh prijaznih krajih se pripoveduje tndi sledeča pripovedka o Martinu te Maruši, ki Je vredna, da Jo ohranimo ta zabeležimo. Poleg bistrega jezera sta posedovala malo leseno kočo ribič Martin m žena Maruša, kot uboga predica. Od nalovijenih rib je ribič de! vedno odprodal. Nekega dne se mu je primerilo, da ni ničesar vlovil. Dejal je: »Še enkrat vržem trnek v vodo, morda bo le kaj!« In res! Prikaže se me mala in čudna ribica, ki mu reče: »Jaz seni zakleta kraljičina, pusti me, saj od mene ne bo dobička«. Domov prišedši, je povedal dogodek Maruši, ki ga je pokarala in zahtevala. da se naslednji dan vrne k isti vodi in od kraljičine zahteva zidano hišo s lepimi vrtovi. Nerad se Je Martin podal zopet na lov, poiskal ribico ta rekel: »Ribica brez imena, k tebi me pošilja žena; kar on« od tebe želi, to moja želja ni!« Ribica ma svetuje, da se odpravi domov, kjer Je Martin v resnici našel lepo zidano hišo, krog nje pa krasne vrtove. Nekaj časa Je bil prt hiš; mir, kmalu pa je začela Maruša moža ponovno nadlegovati, da se odpravi na ribolov, da zopet najde zakleto kraljičino la zahteva od nje grad, polje, živino ta drage dobrote. 2eni na ljubo je Martin zopet poiskal neznano kraljičino, ponovil svoje besede ta izrazil željo nezadovoljne žen«. Pt mu Je ribica rekla: »Le pojdi domov, tam boš videl na griču lep grad, lepe vrtove, sadno drevje vinograde ta polne hleve živine!« Domov prišedši je v resnid našef napovedano — Maruša pa se le že izpreha-jala v svilnati oblekj po vrtu, kar Ji Je bilo zelo povšeči. Hlepeč še višje je čez nekaf dni zopet zahtevala od moža, naj gre k ribici ta izsili, da postane kraljica — Marti« pa kr&JJ. Toliko časa ga Je nadlegovala, da je končno odšel k bistremu jezera. Toda tisti dan je bilo oblačno. Vodo Je našel kalno, ona želi, do moja želja ni!« To pot pa se Vseeno pa je poklical ribico brez imena i« rekel: »K tebi me pošilja moja žena; kar mm ribica pokaže zavita v velik val ta reče: »Pojdi domov v svojo staro bajto!« Odšel je ta našel Marušo pred bivšo bajto — seveda vso objokano. Od tedaj pa ntti ea niti Maruša nista več videla ribice — zaklete kraljičine! Tako Je nastal ISudski pregovor: »Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni!« Fr. ŽJ soianem psu Domača historija HJatortJe o tordh katafcrihkoH, poStenlh in ta o lovskih psih, takih in takih j« toliko — če bi jih hotel aedajle povedati vse, kar JQi vem, vsaj dvakrat bi se moral vmes obriti, da ne bi postal prekosmat Kajti ni dostojno, z neobritim licem stati pred gospodo in ji pripovedovati his torija. ,__ Pa se brijem bolj nerad to raj« ne bom povedal vseh teh histerij, nego bom to pot povedal samo tisto, M ee tiče Solane-ga psa. _ j« živel imenltn* kmet Mohavt, tapan j, bil in mogočen, vsi so »e klanjali njegovi mogočnosti, ta so pravili, kadar je stopil v hlev. ao celo krave spoštovaie njegovo mogočnost ta ga pozdravljale: »Slava mu!« Prvo besedo so bolj nerazločno Izgovarjale, kaj je ne bi, ko so bile krave ta niso bile Šolane! Druga beseda »mu« pa se Je prav lepo razločila, kar je ^Takšen^Je « fcpan to ta«ne » bDe TF&£«nmd ta^tumaetn^. nitnega psa. Derun mu Je bilo trne ta ga je jako čislal, vedel Je pa* zakaj. Pa j« živel ondi tu« grajski lovec to ni čislal ne župana ne njegovega psa, takisto Je vedel, čemu ne. Pa Je lepega dne pot pripeljala grajsko-ra lovca mimo mogočnega župana ta se je prijazno ustavil. Koj se mu Je Derun zakadil v Škornje. »Jej, Jej!« Je dejal krvee, »brfhtnega pea imate, župan, koj je duhal, da imam fikor-nje namazane z vofčjo mastjo. Takih psov je malo. Tak pes Je vreden zlata.« Mogočnemu županu Mohavtu je ustregla pohvala ta je odgovoril: »Dober Je pes, pa bi bil še boljši, če bi imel kaj šole.« Je dejal lovec: »Cujte, poznam starega lovskega čuvaja, za trdo delo ni več. Vsake kvatre enkrat ga obiščem. Pa mi Je zadnjič dejal, časa da ima dovolj — če bi v roke dobil psa prave sorte, pa bi se ga lotil da ga nauči vsega, še človeške govorice. Dejal Je da ne bi več zahteval za svoj trud, kakor sto rajnšev. Ampak pes bi potem bil pes nad vse pse. — Tale vaš pes; župan, bi nemara bil ravno pravšen za takšno šolanje.« .. . . Si je udaril mogočni župan po hlačah, da so zapeli v žepu tolarji, ta je dejal: »Kaj meni sto rajnšev. tukaj Jih imaš in tukaj imaš mojega Deruna! Daj, pelji ga k onemu čuvaju v šolo! žival je res bnht-na za vse ta povsod, le govorica ji še ne teče. Naj pa bo ta naj se nauči še govo-ricc Pa je grajski lovec pohvalil modrost mogočnega župana ta Je dal denar v žep. psa na jermen ta Je ubral svojo pot po stezi v gozd. Pa ko je bil onkraj tretjega griča. Je ustrelil psa ln ga zakopal — ze davno ga Je Imel na piki, vedel je, zakaj. Preteče šest mesecev, ustavi mogočni Mohavt grajskega lovca, kako da je kaj z De runom ta s njegovo Ms, »O,« Je odgovoril lovec, »ne bo vam žal denarja. One kvatre sem bil tam, pomislite, pes že govori! Le da govori bolj nerazločno; pametni ste, župan, saj me razumete, tako govori, kakor pač govori otrok, ki še ne zna izgovarjati vsega. S« bo treba šole šest mesecev ta vas bo stalo še kakih sto rajnšev. Zato pa boste dobili psa, učen bo kakor dohtar, videli boste, še za biriča vam bo lahko služil to bo klical pred cerkvijo.« Pa je mogočni Mohavt ponosno Bege1 v žep ln lovcu dal denarja, še preštel ga ni, in je rekel, naj pozdravi psa ta mu naroči, naj se pridno uči, da ne bodo stroški zastonj in da bo v čast Mohavtovi MM to vsej občini. Lovec je spravil denar to pcbvam, kake moder mož da je župan ta kako srečni M občani, ki imajo takega župana. Mine šest mesecev, se zopet oglasi lovec. To pot je bil ves obupan: »Zupan, nesreča se je zgodila, nesreča — pes Je mi* tev!« Se zavzame župan to oeoren um Je M glas: »Kaj, kako?« Pa Je lovec pripovedoval to prosil: pan, nikari mi ne zamerite, najprej ma poslušajte! Sel sem ponj, po vašega psa, in je bil pes silno vesel, da greva domov. Vesel sem bil še jaz, mislil sem si, kako ga boste veseli šele vi, župan! Pa greva s psom ta sva se spotoma razgovarjalas ne lažem se, vsako besedo me je razumel, na vsako dal odgovor. Le včasi je kaj malega vmes zalajal, tolikanj, da se je ločilo, da je še pes. Kaj takega še nI videl svet! Šla sva in komaj Je pričakoval, kdaj prideva domov, ta me Je nedočakano ia-praševal to ta to ta vse mogoče. Dejal je, ali so konji vsi zdravi ta ali Je kateri spet crknil, hov hov, ta ste klobase naredili to njega.« »Laže!« Je zakričal župan. »Seveda je lagal ta sem ga s bodo besedo zavrnil, kaj si upa, da vas obrekuj« na tako grde vi že. Pa Je dejala prebrisana žival, da konjske klobase niso dobre, za konjske klobase da vas ne more pohvaliti, hav hav. Za srno, pa je dejal, za srno vas pa močno pohvali — kar Je rea, to je res!« »Za kakšno srno?« se Je zadri župan. »Za tisto srno,« je dejal, hov, hov, ki sta jo šla skrivaj čakat ponoči v grajsko ho-sto.« »TI lažnivec ti nemarni« se Je razto- gotil župan. »Pa ste kar poslušali taks laži In ga niste pri tej priči ubili!« »Zupan,« je dejal lovec, »poznam vast tako poštenih je malo. Pa je zgrabila Jeza še mene, nisem mogel drugače ta sem ga sunil s temle kopitom. Preveč sem ga, saj mi je žal!« Pa je župan segel v žep: »Nič ti naj ne bo žal! še darilo dobiš, na! Prav je, da si ga ubil — kaj bi take stvari govorila žival, ki niso dokazane!« >JUTRO« St. 260 IS Nedelja, 9. XL 1930 Utva: Ko sem služil (Po istrskem narodnem narečja.) Ko »cm eno leto služil, tno kokljo setn prislužil. Moj« kočija, špiklja « špoklja, mezti piščeta vali. Ko sem drugo leto služil, eno kozo sem prislužil Moja koza, dobro koza, meni pa kozličke st'ri. Ko k» tretje leto služil, tem pa kravico prislužil. Moja krava, ta je prava, pa telička vrže mi. četrto leto služfl, jm tem bajtico prislužil. Rob da bajtica je mala, ▼ nji prostora je za tri. Ko »ean peto leto služil, pa fe ženko sem prisluži Moj« ženk« je pa Lenka, iez dan dremlje, vso noč spL le*to leto nji sem služil, pa si nisem nič prislužiL Bajta, krava, koza, koklja, pičke, tele m kozliček — rakom Sli »o žvižgat vsi. Samo ženka je še moja, čez dan dremlje, vso noč spi. H. G. Andersen - Ksenija P. Spanček Nftče ca svetu ne zna pripovedovati fetko lepih povesti kakor Spanček. Da. ta zna! Zvečer, ko sede otroci pridno okrog mize, se pritihotapi Spanček po stop-njicah, tiho, tiho, ker hodi v samih nogavicah. Tiho, tiho odpre vrata in žžž! brizgne otrokom sladkega mleka v oči. nežno in oprezno; a vendar ne morejo držati več odprtih oči, zato ga tudi ne aridiio. Smukne za njihov stol, jim huškne ra tilnik in glavica jim postane težka. A to ne boli, zakaj Spanček ima le doire namene z otroki. On le hoče. da bi bili mirni in to se zgodi šele ka-idar so v posteljici. Zakaj pa naj bi bili mirni? Ej, zato, da jim lahko pripoveduje lepe povesti. Ko otroci zaspe, sede Spanček na njihovo posteljo. Obiečen je v lepo svileno suknjico. ki se spreminja zeleno, rdeče in sinje, čim se Spanček obrne. pod vsako roko nosi dežnik; na prvem »o lepe slike, tega razpne nad dobrimi otroki m potem sanjajo vso noč najlepše sanje. Drugi dežnik, ki je brez slik pa razpne nad neposlušno deco. ki prespi noč kakor polh. brez sanj. ] Cujte sedaj, kako je Spanček tekom celega tedna prišel vsak večer k majhnemu dečku in kaj mu je pripovedoval. Sedem zgodb je. ker ima teden sedem dni. Ponedeljek »Poglej! je dejal Spanček nekega večera, ko je bil spravil v posteljo malega Hjal« mara. »Sedaj ti nekaj lepega pokažem.« Tedaj so se spremenile vse cvetlice v lončkih v visoka drevesa. Segala so s svo= jimi vejami do stropa in pokrila vse ste« ne, da se je zdela soba kakor najlepši ra« stlinjak. Vse veje so bile pokrite s cvet. jem m vsak cvet je bil lepši od vrtnice in je sladko dišal in, če si ga pojedel, je bil slajši od turškega medu. Sadeži so se sve« tili kakor zlato in na vejah so bile name« sto gnezd potice, tako polne rozin, da so iz njih gledale. Da, bilo je neznansko lepo. A nenadoma se je zaslišalo iz predala, kjer so bile shranjene Hjalmarjeve šolske knji« ge, strašno javkanje. »Kaj pa je to?« je vprašal Spanček, sto« pil do mize in odprl predal Na tablici je tako škrtalo in stokalo; kajti v računski nalogi je bila napačna številka, ki je zahte. vala, da jo popravijo. Pisalo bi ji bilo rado pomagalo in je skakalo in vleklo za svojo vrvico kakor privezan psiček — toda za« man. Tudi iz Hjalmarjevega zvezka za le« popisje je bilo čuti jok in stok. Kar skozi ušesa je šlo. Ob začetku vsake črte sta sta« h za vzor velika in mala črka. Nato so se vrstile one, katere je bil Hjalmar napisal. Domišljale so si, da so prav tako lepe, ka« kor vzorni črki. A jojl Bile so take, kakor da bi se bile spodtaknile ob črte, na kate« nh bi bile morale stati. »Glejte, tako morate stati,« jim je rekla prvo vzorna črka. »Malo nagnjene, z lepo potezo,« jih je učila druga. »Oh, saj bi rade, pa ne moremo, pr©» šibke smo!« so tožile Hjalmarjeve črke. »Morale boste piti ribje olje!« je posegel vmes Spanček. »Ne, oh ne!« so tedaj zaklicale ki so se hitro vzravnale, da jih je bilo veselje po« gledati. »Sedaj pa ne morem pripovedovati po« vesti!« je dejal Spanček. »Moram z njimi eksercirati. Ena. dve, ena, dve!« in je z njimi ekserciral. Kmalu so bile tako vitke in lepe, kakor vzorne črke Ko pa je Span« ček izginil in je Hjalmar naslednjega jutra pogledal v zvezek, so bile prav tako kla« verne, kakor prejšnji večer. Manica: Mokra srajčka Ljuba mladina, povem vam danes uekaj o malem detetu, ki je umrlo in se Dreselilo med nebeške krilatce: Svoje dni je živela mati, ki je rmela malo, zelo pridno in ljubko hčerkico Tilko. Kakor vsaka mamica, je tudi ona ljubila svoje detece bolj kot vse drugo na svetu. Slednji dan je bila njena prva in zadnja misel Tilka. Prigodilo se je pa, da je v tisti vas! zagospodarila strašna sovražnica mladine, kruta bolezen davica. Pomorila je mnogo otrok in neusmiljeno napadla tudi malo Tilkico. Uboga mati je v smrtnem strahu in trepetu poskusila in storila vse. kar je biio mogoče v J. O. Curwood: Medved Tir »Cas W že bil. da bi to sam dognal,« Je zarohne! Bruze. »Ali ti ne bom nikdar vtepel v butico. kako se razlikuje grizli-jeva sled od sledi črnega medveda? Za črnega medveda gre — zadnja šapa je mnogo preširoka in zavaljena, kremplji predolgi v razmerju s stopalom — peta je preveč zaokrožena. Grizli ima koničasto peto! Ta sled je sled črnega medveda. to je prav tako gotovo, kakor je gotovo, da imaš nos sredi obraza.« »Pojdiva pogledat, kje sta,« se je zadovoljno muza! Langdon. Medved ie bil plezal po bregu na-rzgor in prijatelja sta sledila njegovim stopinjam, ki sta jih pa kmalu zgrešila v gosti travi. A Tirove sledi Bruze ni spustil iz oči — kaj mu ie bil mar oni drugi medved, kaj prekrasni razgled po dolini? Langdon pa se je od lepote pijan razgledoval po gorah in gozdovih in vkljub razburjenju premotri! vsake skalo in vsako goščavo. Pri tem je opazil nekaj takega, da je pograbil tovariša za rokav in ga potegni! k sebi na t'a »Poglej!« je šepnil in iztegnil roko. Bruze je pogledal kvišku in od presenečenja je gledal vedno bolj debelo. Osupel je zrl na bližnjo skalo. Tam je stal brez dvoma medved, črni medved! Mnogo od njega ni moge! videti, videl je samo kosmato zadnjico. Sprednji del je zakrivala ogromna skala. Par trenutkov Bruze ni prišel do sape, potem se je pa zarežal. »Ta spi — spi kakor mrlič Jimmv! Ali si hočeš privoščiti burko?« Po teh besedah je odložil puško, potegnil iz nožnice svoj dolgi lovski nož, otipal ost in se zahehetal. »Videl boš medveda bežečega. kakor ga še nisi videl nikoli v življenju! Ostani tukaj!« Polagoma ta previdno je plezal Bruze po bregu navzgor proti skali, pod katero je ležal medved. Langdonu '"e zastajala sapa. Nekajkrat se je Bruze obrnil k njemu in se še vedno veselo režal: o, to bo zabaven lov na medveda! Zdaj je Langdon veselo gleda; za dolgim Bruzem. ki se je polagoma pomikal navzgor. Končno je dosegel do skale. Svetlo jekleno rezilo se je 'abl -skalo v solncu in se zadrlo za ool ?a!ca v medvedovo zadnjico. Čudno — medved se ni zganil! »Ta pa trdno spi,« je presenečen za-vpil Bruze in še enkrat zaril svoj nož v medveda. A tudi zdaj se medvsd ni ganil. Langdon je nepremično strmel na- njenih močeh, toda — zaman. Mala deklica je po hudem trpljenju nekega jutra zaspala za večno. Nesrečna mati si je v divjem obupu pulila lase. Nič ni pomagala vsa tolažba sočutnih sosedov, revica je jokala in žalovala, da jo je bilo slednjič le še kost in koža. Neko noč je imela prečudne a zelo lepe sanje. Videla je odprta sama sveta nebesa, ki so se tako bleščala, da ni moč popisati. Nedolžni otročiči. v snežno belih srajčicah. so pomešani med angelci. hodili v procesiji okrog božjega trona m prepevali tako siadko. da se je materi v blaženi milini topilo srce Naenkrat pa — oj sreče — zagleda v nebeškem sprevodu tudi svojo ijubo Tilkico in že začuje njen sladki glasek. Obenem pa opazi med Tilkico in drugimi neko razliko. Dočim so imeli vsi ostali udeleženci lepo zlikane in suhe srajčice, je bila srajčica njene hčerkice mokra, kakor bi jo potegnil iz vode. »Tilka. Tilkica.« je zdajci zaklicala mati tako glasno, da se je čulo gori v nebo. »zakaj tvoja srajčica ni taka. kot io vidim pri vseh drugih?« In tedaj je Tilkica milo pogledala svojo mater in rekla: »Mamica moja. temu so krive vaše pekoče solze, ki padajo name in mi branijo uživati ono nedopovedljivo srečo. o kateri vi nimate pojma. Nehajte jokati in moja srajčica bo prav tako lepa in suha. kakor jih imajo drugi!« Mati je vzdihnila in se — vzbudila. Odslej ni več jokala. Pomirila se je popolnoma in udala v voljo višje Previdnosti. „Kaj pišejo „Jutrovčki" Kateri letni čas ml Je najljubši In zakaj? Najljubši mi je letni čas: mesec julij in avgust, ker grem v teh mesecih na počitnice. Navžijem se svežega planinskega zraka in z njim napolnim svoja mlada pljuča, katerim v mestnem obzidju vsega tega v ostalem letnem času mnogo primanjkuje. Slavko Podllpec učenec III. razr. I. osnovne deške Kole na Ledini v Ljubljani. Eako bom pozimi skrbela za uboge živalice ? Vse ptice selilke so že odletele ▼ toplejše kraje. One ptice, ki se ne selijo, so pa ostale pri nas. Pozimi bodo zmrzovale in trpele lakoto. Skrbeti hočem za njih, ker jih imam rada. Že sedaj zbiram zanje vsako zrnce in vsako drobtinico.- Pozimi jih bom 8 tem hranila. Dala jim bom tudi vode, da ne bodo trpele žejo. EJa Gregorčičeva, učenka V. razreda, Rakovnik št. 26 pri Mokronogu. » tako zmrzovale. Natresla jim bom zr- j nja in drobtinic. ; Roza Cizmašija, učenka IV. razreda. Gornja Bistrica, p. Crensovci. Eako bom pozimi skrbela za aboge živalice. V varnem zavetju jim bom napravila vsak dan obed. Na deščico bom na-sula drobtinic in zrnja. Se celo nadležni vrabček bo lahko obedoval, saj tudi on gladuje Da se pa obeda ue bo udeležil tudi maček, bom že jaz skrbela. Deščico bom dala tako visoko, da je maček ne bo dosegel. Tako se bodo ptice brezskrbno postile Spomladi pa bom vesela poslušala njihovo petje v zavesti, da sem marsikateri ohranila življenje. Slavka Jakopin, 5. Sol. leto pri Sv. Duhu, p. Nova vas pri Rakeka. Kakšen poklic si bom izbrala. Mene veseli biti kmetica. Jaz zelo rada delam na polju Ko pride spo-afes 'sCjo as o?j 'oujafud ojaz at -puiin iu sadi. Pa ae bolj prijetno je poleti, kadar so topli dnevi, ko se kosi, grabi, spravlja seno, pa tudi žanje žito in spravlja domov v žitne hrame. Pa tudi v jeseni je prijetno delo, ko se spravlja poli&ke pridelke in eicet krompir, koruzo in koienje, pa 'ie sa mo to, ampak še nekaj, kar imam mi otroci radi, to so jabolka, ki se skoraj nazadnje spravijo v shr.imbe Pozimi pa. ko je mraz, sedimo za pečjo in br^z skrbi lahko jemo, kar smo s trudom pridelali. Zato bi bila jaz zelo rada kmetica. Ana Lovka, učenka VII. razreda, Sodražica. Zmes za šalo in zares Kakšen poklic si bom izbrala. Postala bi najrajši trgovka. Prodajala bi šolske potrebščine in lepe igračke za pridne otročičke, obleke in druge potrebne reči. Tudi >Jutro< bi imela vedno na prodaj, ker je v njem toliko zabavnega in koristnega za vse stanove in tudi za mladino, da se lepo izobrazuje. Mimica Primožič, učenka IH.b razreda Križe pri Tržiča. Kateri letni čas mi je najljubši? Najljubši mi je spomladni čas. Veselim se velike noči. Mama kuhajo pir-he in pečejo potice. Solnce toplo sije. Igramo se po zeleni travi in nabiramo prve zvončke in vijolice. Vse drevje je v belem cvetju. In ptički prepevajo. Najrajši imara prve črešnje, zato mi je spomlad najljubša. Danilo Trošt, učenec III. razreda, Brežice. Kako bom pozimi skrbela za uboge živalice. Pozimi bom pod streho naredila kak prostor za uboge živalice, da ne bodo Koliko si star Spodnjo številčno razpredelnico pokažeš osebi, katere starost hočeš uganitL Dotična oseba mora pregledati vse navpične vrste številk in mora pokazati, v katerih navpičnih vrstah se nahaja število, ki odgovarja njeni starosti. Potem samo sešteješ prve vrhnje številke dotič-nih vrst in "skupna vsota teh številk ti pokaže iskano starost. Po tej razpredelnici je mogoče uganiti samo starost od 1 do 63 let. Recimo, da je kaka oseba stara 28 let. Ti ji pokažeš spodnjo tabelo. Ta oseba pove, da se število njene starosti nahaja na tretji, četrti in peti vrsti. Nato seštej vrhnje številke teh vrst, to so 4, 8 in 16, pa dobiš starost 28 let. i n ra rv v vi I 2 4 8 16 32 S 3 5 9 17 33 5 6 6 10 18 34 7 7 7 11 19 35 9 10 12 12 20 36 II 11 13 13 21 37 13 14 14 14 22 38 15 15 15 15 23 39 17 18 20 24 24 40 19 19 21 25 25 41 21 22 22 26 26 42 23 23 23 27 27 43 25 26 28 28 28 44 27 27 29 29 29 45 29 30 30 30 30 46 31 31 31 31 31 47 33 34 36 40 48 48 35 35 37 41 49 49 37 38 38 42 50 50 39 39 39 43 51 51 41 42 44 44 52 52 43 43 45 45 53 53 45 46 46 46 54 54 47 47 47 47 55 55 49 50 52 56 56 56 51 51 53 57 57 57 53 54 54 58 58 58 55 55 55 59 59 59 57 58 60 60 60 60 59 59 61 61 61 61 61 62 62 62 62 62 63 63 63 63 63 63 Utva: Prevod »Kitajske lirike« Policaj gre v Tivoli, najde tam dečaka, ki ne zna poti domov, kjer ga mati čaka. Dve od leve, dve počea policaj primaže, pa da zna, kje je doma, se takoj izkaže. Strašno malo ljudi zna kitajsko, toda naši »Jutrovčki« so se prav dobro odrezali. Prejeli smo nešteto rešitev, ki so nam pokazale, da je »Kitajska lirika« vsem našim mladim čitateljem in čita-teljicam zelo ugajala. Imena tistih, ki so poslali brezhiben sprevod, bomo objavili, med tem ko bomo tiste, ki so napravili kakšno napako, obzirno zamol-čali. Fanči Čeraivec, učenka IV. razr. v Senovem — Ernesta Jamar, učenka IV. razr. v Liubljani — Vida Zemljič, učen- ka IV. razr. v Pesnici pri Maribora — Gustav Podrepšek, učenec III. razr. v Ptuju — Franc Pire, učenec IV. razr. v Žužemberku — Milena Skrem, učenka III. razr. v Ljubljani — Franek Skušek, učenec II. razr. v Mariboru — Mira Štebih, učenka I. razr. mešč. š. na Jesenicah — Drago Škorjanec, učenec I. realne gimn. v Mariboru. — Darinka Ži-gon, učenka III. razreda v Brežicah. Rr^ Bffl Mnogo prijateljev si človek nabere po svetu, a tega vam pa še nisem povedal, kakšnega sem letos staknil. Ker je Anglež, mu je ime BiH. Let že šteje tri čez dvajset, pa hna že sedem odlikovanj. Pred sedmimi zimami je namreč šel y vojsko. Veste, Angleži so čudni ljudje, pa zato je tudi njihova vojska nenavadna. Tam je vojak poklic, kakor pri nas državni uradnik. Pa so ga vzeli za letalca. Mnogo je že bil po svetu, štiri leta ni videl doma, hudo je bilo, kajne? V Adenu, na južnem koncu Arabije, je umiral od vročine! Pravil ml je, da je moral vsako jutro letati nekaj ur. Pa ni bilo lahko, ko je pri prvem poletu prijel za pločevino, si je ožgal vso kožo, tako močno je solnce tam doli. Nekoč je zašel v oblak kobilic. Toliko jih je prišlo v stroj in jim propeler ni bil več kos, pa se je moral spustiti na tla. Pravi, da se jih je že mnogo ubilo tako. In oni suh zrak, pa mrkogledi Arabci, kar streslo ga je. V Egiptu mu je bilo boljše. NIČ več tako vroče ni bilo in kopal se je lahko tudi pozimi. Dolgo vrsto let ni videl snega. Letos se je z veseljem vrnil domov. Kar z aeroplanom je prišel nad rojstno hišo, tako nizko, da so vsi kar glave sklonili, če ne bi jim jih še posnel. Navzoči stražnik, — »bobby« mu pravijo tam, — ga je pa zapisal, ker je vozil prenizko. Torej le ni dobro biti preveč spreten! Rešitev križaljke »Spomenik« Vodoravno: 2. spi; 3. ime; 5. Rea; 6. ženin; 8. Anica; 9. lakaj. Navpično: 1. spomenik; 3. Irena; 4 enica; 6. žal; 7. naj. vzgor, Bruze pa je od začudenja široke zazijal. »Nu, kaj praviš?« je nenadoma za-vpil na ves glas. »Ti menda misliš, da spi? Niti na misel mu ne pride kaj la-kega — mrtev je!« Langdon je hitro splezal k Bruzeju in nato sta obšla skalo. Gorjanec ie še vedno držal nož v roki in čudno gledal na prizor, ki se je ponujal njegovim očem. Nekaj časa sta molčala, nato oa je Bruze srdito rekel: »Takega pa še nisem doživel! Medvedka je in mladiče je imela — še precej majhne, kakor je videti.« »Podoba je, da je grebla za kakim svizcem, pa je izpodkopalo skalo. Prešibka je bila, da bi jo bila vrgla raz sebe in skala jo je zmečkala,« je pripomni! Langdon. Bruze je prikimal. »Resnično, kaj takega pa še nisem videl,« je ponovil. »2e mnogokrat sem premišljeval, kako se medvedje podajajo v nevarnost, da jih zmečka skalovje, ko grebejo za svizci in zajci, videl pa tega še nisem. A rad bi videl, kje so mladiči, uboge, male živalice!« Pokleknil je k mrtvi medvedki in jo preiskal. »Skotalila ni več kakor dva mladiča — morda celo samo enega; pred kaki- ni tremi meseci,« je dejal in vstal. »In ta bosta seveda poginila od gladu,« je pomilujoče pripomnil Langdon. »Ce bi bil samo eden — potem gotovo! Živalica je lahko dobila mleka, kolikor ga je hotela, in se najbrže še ni bila navadila skrbeti sama zase. In ni orav, da se mati potika okoli in pušča otroke same,« je pridigal Bruze. Nato je iznenada pripomnil: »Ce se kdaj poročiš, povej svoj! ženi, naj ostane pri otrokih! Drugače se lahko zgodi, da ss opečejo ali zlomijo tilnik in potem ie navadno prepozno!« Ne da bi čakal odgovora, se je obrnil navzdol in pazno gledal po okolici. »Le kje je mali?« je zagodrnjal in zmaja! z glavo. Visoko gori na skalnatem obronku je ležal Muskva in spal. Sanjal je o materi in v snu tiho cvilil. O mati, ki je ležala zmečkana pod skalnatim bolvalom. IX. Tfr bran! rvoj plen Prvi solnčni žarki so obsijali pečino, kjer sta spala Tir in Muskva. Malček se je bil ponoči tesno stisnil med velike šape svojega zaščitnika in ležal tamkaj, kakor majhen, rjav klopčič. Kdaj pa kdaj je zasopihal, kdaj pa kdaj zacvilil v snu. Solnce se je dvigalo in na pečini je postajalo čedalje bolj toplo. Tir se je prebudil, nekoliko preteg-ni! in zaspano mežikal s svojimi majhnimi očmi v slepečo svetlobo. Izvrstno se je bil prespal, še vedno je bil sit ta sklenil je, da bo še nekoliko poležan Zakaj tudi ne bi? Solnce je toplo sijalo in ležanjem vendar ničesar ne zamudi. Razen tega se je počutil prav dobro in rane ga niso več bolele. Ah, tako — ta mali! Nanj je bil že skoro pozabil! Saj leži tamkaj in še vedno spi. Radoveden je Tir sklonil glavo in ovohal rjavo, živo žametasto kroglo med nogami. Čudno! Prej se vendar nikoli ni menil za takele stvari-ce. Narobe mladi medvedki so mu bili vedno zelo neprijetni! Pa končno je vendarle prav lepo, če ti ni treba vedno samevati. Ali je bil morda včerajšnji dan vplival nanj? Sedaj je bil naletel na resničnega sovražnika in grozila mu je velika nevarnost. Morda je zato potreboval nečesa, kar bi bik) podobno prijateljstvu. Grizli je pogledal v doHno ta nekaj časa oprezal po zraku. Nikjer ničesar sumljivega — dišalo je po sveži rosni travi, dehtečih cvetlicah ta smolnatih jelkah. Nikjer sledu po zopernem človeškem vonju! Na polšjem lovu Pravijo, da vsakemu človeka globoko v notranjosti dremlje lovska strast, ostanek iz one sive pradavnine, ko so naši pradedje še kot lovci sledili razno živad in zverjad po pragozdovih in se hranili izključno z lovskim plenom. Po tisočletjih se je ta strast kajpada izdatno polegla in nje iskrica tli le se pri posameznikih, pa še pri njih je d(> bila zelo krotko obliko. Naj se pristaši zelene lovske bratovščine še tako trudijo, da si ohranijo nekaj pradavne *o-mantike, vse je zaman Člani te latovščine se s posebno slastjo oblačijo v suknje s hrapavimi koščenimi gumbi, na glavo si posaiajo posvaljkane m oguljene klobučke, še rajši pa si dev-ljejo za zeleni trak nekak čopič, o katerem uporno trdijo, da je to brada divjega kozla. Vendar je ta čopič največkrat zrasel na ščetinastih hrbtiščih svinjaka krulečih prebivalcev, kakor Kračmanov Matija imemiie neko simpatično in tolsto domačo žival. Ne vem. da-li je tako opravljen človek podoben svojim lovskim prednikom, priznati pa se mora, da vzbuja taka pojava močno neslovenski videz. Tudi narodopisci pravijo, da je ta noša presajena k nam s tujih livad. Naj bo že tema tako aH tako — bog Jim blagoslovi mahadrave čopiče na zeleirh klobučkih —, mene njih slava ne vabi in ne miče. Tako zelo sem se že oddaljil od skupnih prednikov, da nimam najmanjšega smisla za pradavno romantiko in okoliščina, da izmed vseh različnih lovov ljubim le lov na polhe, pač ne more biti odločilna, da bi se prišteval med člane zelene lovske bratovščine. Poleg marsičesa mi manjka še omenjenega čopiča, ki je goti najvažnejši znak pravega lovca. Za lov na polhe ni treba niti dovoljenja. niti nevarnega orožja, celo čopič za klobukom je pri tem brezpredmeten. Ta lov je tako zelo last in privilegij skromnejših slojev, da ga lahko smelo proglasimo za naš pristno domači lovski šport. Ima pa pred vsem še to prednost, da poljšji lovec nikoli ne pride v navzkrižje z zakonom, ako morda v temi ne pobaše v svojo bisa-go kako drago živalico, ki so jo zakoni pridržali samo pravim lovcem. Take prijetne misli so me navdajale, ko sem nedavno spel v našo preljubo Suho Krajino, da grem na polšji lov. Nikier na vsem božjem svetu ni v ta namen pripravnejšega kraja. Ogromni bukovi gozdovi in njih kraška tla so priljubljeno prebivališče one ljubke ži-valice v belosivem kožuščku. Bukev pogrinja jesen za jesenjo polšjim množicam mizo, tudi gabrov žir, drobnice, lesnike in lešniki so tu tako obilni, da polh še ne bo kmahi izumrl. Kar oddahnil sem si in vse, kar je od tega sveta, mi je palo z ramen, ko sem stopil na posvečena tla hotinjske fare, ki je srce krajine. Pestra jesenska sestava barv me je pozdravila, kajti bog je hotinjski fari odrekel marsikaj, zato pa ji je dal prelepe bukove gozde, hrastove laze. cerove gozdičke in brezove gaje, tako slikovito razmetane po neravnih tleh. kakor se najdejo malo kje. Poiskal sem si za spremljevalca dva znana polharja, Zvanovega Franceta in Molkovega Antona. Dokaj časa je bilo treba, da sta se sporazumela, naj-li gremo v Dečje, kjer straši, ali v Gori- ce, ki so osobtto Francetu nekotfko od rok. Odločili smo se za Dečje, ko sta mi oba junaka ponovno zatrdila, da tam še vedno straši, kakor je strašilo v mojih mladih letih. »Lovili bomo samo na Škatle«, Je sklenil Anton kot starejši in izkušenej-ši. »Tulcev nam še ni potreba. Žival še ne gre pod zemljo in v skale, marveč se pase samo po drevju, spi pa še v duplih. Vsak pet škatelj prinesiva. France. V mraku se snidemo pri Sepči ograji, do tja te ne bo strah, naprej itak vem, da se sam ne upaš. Tiho bodi,« je pristavil strogo, ko je videl, da hoče počasni France s svojim jokavim glasom zatrjevati svojo neustrašenost. »Jaz pridem z gospodom tja, glej, da te ne bova čakala. Krompir in sol prinesem jaz.« Tako smo se na kratko domenili in rdečebradi Anton je res točno prišel pome. Preko rame je imel bl-sago s škatlami in krompirjem, da je Dri vsakem koraku votlo donelo, ko so se pasti tolkle druga ob drugo. Obotavljal se je, kakor bi iskal še česa zelo važnega in bi se bil obiral še dlje, da nisem uganil njegovih misli in mu pokazal trebušato steklenico, v kateri ie nekai klokotalo. Kljub temu ga je skrbelo: »Ce je vino. ga bo premalo, ce je kaj krepkejšega, pa mislim, da bo dovolj.« Tudi ta migljaj sem razumel m mu dal potegniti, da se mu je razjasnil gubasti obraz, v kolikor je to dopustila košata brada: »O. dober je in mislim, da ga bo dovolj.« »Da bi le bilo kaj zalivati, Anton,« mu odvrnem, »piiače bo dovolj. »Nič se ne bojte, danes je ko nalašč večer za polhe, da le France pride za časa. vlači se ko zaspana megla in nič pijače ne bo dobil, ako bo zamudil.« Med tem pogovorom sva že bila pri plešksm ceriu in kakor strah se nama je pomolil dolgi France iz grmovja. Tožil je, da ga malo mrazi in samo pravično je bilo, da mu je nejevoljni Anton na moje povelje dal krepak požirek. Zlatega denarja je bil pri tem vreden Antonov obraz: Spremljal je Franceta med pitjem z goltanjem in le z največjo muko se je zdržal, da tudi sam ni pristavil še enkrat. ,, _ »Zdaj pa le brž, France. V Dečju greš ti bolj proti Pleškeimi hribu. One polomljene bukve na Jernejčevi meji mi ne izpusti, pa tudi na velikem gabru moraš nastaviti. Jaz pojdem na drobnice ob ograji in par dupelc imam, ki ti zanje ni treba vedeti.« »Kakor da že ne vem zanje ...« Globoko v gozdu smo se ustavJH, zakurili ogenj, središče in vir življenja, odložili prtljago ter se pripravili za lov. Škatlje sta moža skrbno natrla z mednimi tepkami, na vado je prišla celo kapljica dišečega lanenega olja, pri tem pa preizkusila vse zmeti, dali dobro šklompnejo pokrovi. Gostobesedni France je nato izdal dnevno povelje: »Vi, gospod, bodite pri ognju, ako vas ni strah. Drugega vam itak ne preostane. Vidite slabo, pa tudi žival bi nam plašili. Že po poti sem sem se čudil, kako da se spotaknete ob vsako korenino ali kamen. Sam vrag ve, kako je to, da vam pod nogami poči prav vsaka veja. Na ogenj pa lahko pazite, da se bo lepo razgorel, pa nakladajte, kadar bo potreba, morda tudi še znate, kako se peče krompir, saj ste tod pasli krave...« »Ze dobro, Anton, kaj bi tisto, bom že vse uredil, da bo vse prav. Kaj me neki tako strogo prijemlješ. Pijta vsak še malo, da vama ne bo mraz.« Moža sta skoro neslišno vtonfla t temo, jaz pa sem vžival nepopisno ugodje ob ognju. Vrnila se mi je bila zlata mladost, da sem gojil ogenj, „az-grebal žrjavico, jo razžareval s klobukom, kakor nekdanje dni. Skrbel ^em za krompir prav po navodilih gospoda Mirodolskega in gledal, da je bil od vseh strani enako zapečen, predno pride pod žrjavico, da se do dobra skuha. Še opazil nisem, kako je minula ura in komaj sem krompir zagrebel v žrjavico ter si obrisal pot s čela, sem iz teme začul šelest. »V Dečju straši,« sem se domislil m v glavo so mi šinile groz- m stori* e strahotah, U se offlgnmde pri znamenju sredi Dečja. Na srečo ni bik) povoda za strah, vrnil se je bil Anton z obhoda in metal pohlepne poglede na bisago, sluteč v nji steklenico. »Nič ne neseš, Anton?« »Kaj bom zdaj nosil, saj sem komaj nastavil, kako ste neučakani. Ampak bo jih pa, to vam rečem. Tako se živa-lice pode po drevju, da nič ne slišijo. Toliko da mi ni compnil na glavo, ko se je pod njim vlomila suha veja. Stavim, da bodo vse škatle polne, škoda da jih nisem vzel več.« »Krompir bo kmalu dober.« »Ce ste ga le dobro zapekli, predno ste ga zagrebli. Skorjica je najboljša na njem.« Prisluhnil je: »Zdi se mi, da kolovrati naš France.« »Kolovrati, kolovrati,« se oglasi temna prikazen iz teme. »pa ne prazen. Na gabru je bila že polna, pa sem ga kar vzel s seboj. Mislim, da bo treba iti kmalu pobirat. Vse je zunaj, kakor da je divja jaga.« »Kaj jo spominjaš, teslo; tt prav veš, kaj je to. Daj ga sem,« ga nejevoljno zavrne Anton. »Nate ga, gospod, glejte, kako je debel, sama mast ga je.« Vzel sem v roke živalico. Bila je mehka, težka in mrzla. Zabolelo me je, da sem ji za svojo zabavo povzročil prerano smrt. moža pa nista imela nežnih pomislekov. France ga je držal. Anton pa mu je s par spretnimi potezami prerezal kožušček in mu ga potegnil čez glavo. Prikazalo se je zalito trupelce, ki ga je France še naprej mr-cvaril, bradati Anton pa mu je pri tem zabičeval: »Pazi, da ne boš slezena razlil. Potem boš vso grenkobo sam jedel.« »Tu je slezen,« pravi France in mi med krvavimi mesarskimi prsti kaže drobno zelenkasto kapico poljšega žolča. »Kaj ga bom razlival. Lejte, srce in jetrca, kako so majčkina.« »Ze dobro, France,« sem se obrnil stran, Anton pa je nekaj zamrmral o gosposkih čudakih, ki hodijo na polhe, pa jim je zoprno, da jih pečemo odrte in krvave, nataknil polha na palico ter ga položil na rogovilice nad žrjavico. Cvrk, cvrk, so padale kapljice masti na žareče oglje in kmalu nam je nosove zašegetal prijeten duh pečenega mesa. »Hitro vrti, da ne izgubimo vse masti, če ne bo suh in trd,« je opominjal Anton. Ost Kako postanem režiser... (Navodila za začetnike.) To Izgleda na prvi pogled težko, pa ni, le načrt je treba narediti prej, kot dober general. In kot so v strategiji neizpodbitni zakoni, aksiomi m paragrafi, tako so tudi za to: »Kako postanem režiser« znani, priznani in dodobra preizkušeni recepti. Recimo... Ko si se odločil, da voliš ta poklic, skušaj dobiti dnevnik aH revijo, ki ti bo naklonjena. Še bolje pa je, ako pričneš izdajati sam mesečnik, saj ni treba, da izhaja celo leto — po par številkah boš že stal na cilju in vrtel režisersko žezlo. Tja piši članke o teatru, zmerjaj ravnatelje m režiserje, a laskaj se igralcem, proglasi vse početje v teatru za diletantstvo, včasih se zadeni narahlo ob kritiko (a prosim le narahlo). S hvalo bodi redek, trgaj odločno in grajaj z ogorčenjem grehe, ki jih delajo. To je zelo koristno, kajti rekli bodo: saprabolt. ta je pa oster kritik in to je dobro. , . , Ko tako pol leta žagaš vse obstoječe, te povabijo ▼ teater. Ne zato, ker so prepričani, da kaj znaš, kajti tudi v teatru poznajo Hagemana in vse druge teaterske pedagoge imajo v knjižnici — ampak zato. da te prisilijo, da molčiš. _Ecco. Zdaj si režiser! Imaš četo plačo ta režiraš, odnosno nadaljuješ tisto, kar si počel prej v svoji reviji: pripoveduješ, da nihče nič ne zna. To je silno važno in brez tega ne gre! Nadalje: govori mnogo In z mnogo tujkami, tudi vse komade moraš poznati, čeprav jih nisi čital, in vsako večjo premijero moraš videti v Parizu, Berlinu — vsaj reči moraš, da si jo. Od časa do časa se odpelji na deželo, recimo v Mokronog ali Bistrico, m ko se vrneš — si bfl v Varšavi aH vsaj v Pragi, na tej hi tej premijeri. S kritiki bodi v dobrih odnošajfh. fe-tikaj spretno za njih privatnimi zadevami in ako izveš, da se zanima eden za astronomijo m drugi zbira znamke, ne zamudi govoriti s prvim o sohičnem mrku, Orionu ln astralnih telesih — dragemu pa pokloni od časa do časa eksotično znamko (dobe se v trafikah) m red, da je s pisma, ki ti ga je pisal ravnatelj ta m ta. — Fino, kaj! Včasih pridi razburjen v teater ki sporoči, da si pravkar dobfl ponndbo na angažma v Hamburg. Sploh imej vedno nar ponudb v žepa — eno v Lanssano, drago v Mflnchen ln poleg namigni, da se tudi dunajski VoTkstheater zanima zate. To ne škodi. Ako te kdo vpraša, kje imaš ponudbo — reci, da pri advokatu — to imponira! To vse pripoveduj Igralcem — ti so zgovorni ljudje in stvar pride lepo v javnost. Z igralci govori »od zgoraj doB«, kaj- predri hi razffl,« te dejal Anton že ves odobrovoljen zaradi obilnega plena in toplote, ki mu jo je razlivala op udih kiepka žganjica. Dva ražnja sta bila takoj pripravljena in na njih se je cvrlo sedem polhov, da je na žrjaviti pod njimi kar cvrčalo od obilice masti, ki je kapala v ogenj. Bogme, pojedina, ki je sledila je bila prav lukulska! Obrisal; smo si mast — Anton si jo kar posesal z brk — ne se zleknili po mehkem šuštečem bukovem listju, vživali jesenske darove; med nami pa je krožila čutara, koje vsebina je nekako neobhodno spadala na mastno večerjo. Namenil sem se bil. da ob tej priliki izvle-čem iz Antona vse strahotne pripovedke o znamenju v Dečju, ali v splošnem Težave potov »Dober je,« Je naenkrat proglasil France. »Prvi bo za vas, midva z Antonom pa obideva nastave. Le brž, dokler je gorak in krompirja zraven prigriznite.« Zapičil je palico predme, Anton pa mi je bil med tem ostrgal par krompirjev in jih stri med dlani, da je prijetno zadišalo okoH ognja. Moža sta odšla in posvetil sem se pečenki. Okusna je na moč in pri obiranju jadnih drobnih koščic sem pozabil na odrtega siromaka, ki mi je pečen šel prav v slast, da sem si zaželel še več enake pečenke. Krompir je izvrstno šel k pečenki, ko pa sem mastno mesce zaKl s požirkom, me je minula rahločutnost, da sem mimo zrl na plen, ki sta ga kmalu nato prinesla tovariša. France jih je imel pet, Anton, izvedenec in prvi polšji lovec, pa je pritre-sel le dva. Kislo je pripomnil: »France je imel boljše kraje, jaz sem bil preblizu pota, kjer je žival opreznejša...« »Zlasti sedaj ob desetih zvečer, ko hodijo po poti kar procesije ljudi,« ga je zbodel France, da sem se veselo zasmejal. Dobrodejna moča je kmalu poplaknila slabo voljo in možakarja sta si zavihala rokave in mesarila živalice z neizrečeno krutostjo. »Slezene mi boš pokazal, da jih nisi ti oni ne smejo biti zate nikoli dovolj dobri. — S hvalo štedi. ona razkraja. — Ako so pri istem teatra še drugi režiserji, potem govori o njih delu vedno odklanjajoče — kajti to ne gre, da bi bil poleg tebe še kdo drag. Išči v njih poletju pomanjkanje duše, notranjosti in Inteligence — sploh svetovnega nazora. — Svetovni nazor v teatra je namreč sploh nekaj važnega. Zato ne miruj in ga nosi vedno po ustih. K premijeram, ki niso tvoje delo, za-vzameš lahko razna stališča. Eno je, da smatraš pod častjo gledati premijero v režiji dragega. To velja predvsem za veseloigre — katerih — to je jasna stvar — sam radi Boga, nikoli ne re-žiraj. Drago, morda še bolj učinkujoče stališče pa je, da prideš k tuji premijeri in sediš po možnosti za kulisami in gledaš. Tu pa tam narahlo zazehaj in sredi dragega akta odidi in vzdihni na* lahko. Pri tem skrbi, da ta vzdih sliši čim več igralcev. To je zelo učinkovito sredstvo, pokazati svoje nezadovoljstvo brez besed. Ako si nekaj časa, recimo eno sezono uporabljal vsa ta navodila, pristopiš k sistematskemn izvajanju in nadaljevanja. — Skrbi za to, da insceniraš vsakih pet ali vsaj šest tednov v teatru afero in kraval. Vzroka ne bo težko najti. Recimo: tvoje ime je na plakatu drobno tiskano, ali pa je bilo celo izpuščeno. To pograbi in stvar pojde iz- Dolgočasno je potovanje z vlakom v teh obupnih deževnih jesenskih dneh. Zato jo kaj rad mahnem z Adamčičevim avtobusom kar po cesarski cesti proti domu skozi gosposke Domžale, furmansko Lukovico, rokovnjaški Črni graben in zamišljeno Vransko. Kakor ladja se ziblje m poskakava široki avtobus, ki ga varno krmari širokopleči ata Adamcic. »Slaba cesta...« mu ponudim za Črnučami besedo. Kakor da si vrgel sestradanemu psu mastno kost, pobnska z očmi vrli krmilar. »Kaj slaba, zanič Je! Samo glejte, kako moram varno voziti kakor, da bi bile položene na cesti mine, če nočem privo-riti kar na smuk na Vransko. Za Domžalami je pa bolje. Tam niti ne občutiš volana vrokah. Ko bi se dalo zghhati »pol gor, pol dol pa bi ne imel me proti SV»Proti°^avinjsld cesti od Jranske do Sentpetra je »pa vsa ta vaša bridkost kakor asfaltirana« mu ugovarjam- »Poznam tisto ušivo cesto, dobro jo poznam«, mi potrjuje vrli krmilar, »saj sem sam vozil nekdaj tamkaj.« »Figo jo poznate — v ogorčenosti Je pač vsak človek nevljuden — če ste nekdaj vozili tamkaj. Danes poizkusite. Zadnji teden sem se vozil od doma tam na Groblji na Vransko s Kotarjevun vele-avtobusom, pa me je metalo, kakor da bi bil božjasten iz enega kota v drugega. Komaj sem se nasmehnil gospodični, v katere neprostovoljnem objemu sem, se naenkrat znašel, že me je vrglo nemilo za vrat polnokrvne oštarice. Na Vransko sem prišel zbit kakor, da bi se bil napil strupene šmarnice. Pa ne da bi rekel kaj čez avtobus ali celo čez samega rejenega Kotarja. Avtobus in njegov gospodar sta oba tip-top. Le cesta je taka, da bi ~il za njo naziv kolovoz hudo pretirano laskanje. Kakor, da bi bila vsaj 24 ur pod bobnečim ognjem, je cesta polna udoblin. Uboga živina, ki gaga po teh blatnih to-kavah težko obložena in jo bije oje neusmiljeno pri vsakem koraku. Pešci so izginili s cesarske ceste, saj ne prideš po teh razvalinah nikamor.« Brni avto v enakomernem takta proti LukovicL Cesta je gladka kakor miza. Pri Krvinu so doma prave kranjske klobase, celo avtobus ne more mimo. Čudno bitje je res takile avtobus. Najprej je bil navadna mašina, danes pa se je navzel vseh mogočih konjskih navad. Točno vam že pozna vsi tiste kraje, kjer bog roko ven moli, prav kakor fijakerski konj. Zares, prav pametni so postali avtobusi. Po kratkem oddihu in dobrem založku se prehrope mašina preko Trojan — našega Semmeringa, ki ga še vse premalo cenimo kot letovišče. Da imajo kje drugje tako pestro panoramo, bi bila zrasla že kopica modernih hotelov, danes pa samo-tari edina Konjškova gostilna vrh klanca. Mirno brzi avtobus skozi Podzid mimo domovanja nekdaj proslule padarice mame Hudamavke, ki je zagovarjala pred desetletji protin sirom naše domovine. Dvoje rdečih blagoslovljenih sveč je dala v roke nesrečnemu protiniku in je preganjala hudo bolezen s prastarim re: kom: »Ukažem ti prokleti protin, izidi iz tega človeka in pojdi tja v gorovje, kjer je samo skalovje in kjer nobene žive duše ni.« Za plačilo je odnesla 5 goldi- veseljn se nismo sporraffl ca strahove*. Talro ne vem zanimive historije, kako je stari Brus pri znamenju srečal med procesijo mrličev svojo pokojno ženo, kn^o je kapeian Janez prav tam videl krvavo stegno in kako so Antonu samemu škrateljčki odnesli nekoč plen cele noči. »Nazaj pojdemo čez Pleškl hrfb,«; sem odločil in v luninem svitu smo ko--akali po mehkih tleh bukovega gozda, prišl' na piano skozi gosto r^novje ter obrcdli ponoči vso ono pokrajino, kjer sem v mladih letin tekal za Dimo in Jagodo Poslovili smo se r. si še pozno v noč odgovarjali s prešernim uka-njem... narjev in Bvinjsko pleče, proti nik pa j« ostal sam s svojim sicer prekletim pro-tinom. Sredi teh spominov me ie iztresel avtobus na Vranski pod gostoljubno Košeni-novo streho. Kako debelo so me gledali vsi od samega gospodarja pa do nagače-cega divjega petelina na steni, ko sem jim razodel, da nameravam pač peš zlagati teh borih 11 kilometrov tja do savinjskega mosta. »Po taki cesti pt cele ure in le sedaj, ko je že tema. Ne budalite!« me poučuj* vsa zbrana lovska družba vranska. »Saj so cesto vendar posuli, kakor čajem!« se ne dam odvrniti od oči vidna drznega podjetja. »To je ravno tisto. Ker so jo po sr«fi posuli, so vozovi in avtomobili r&soraH po obeh straneh cesto, da sploh ni mogoče ob takem vremenu peš naprej. »Pa le pojdem!« odločim trmoglava, Vseh oči me gledajo, kakor samega No« bila, ko je odhajal na severni tečaj. S »Lahko noč!«-jo in »Srečne pot! nistra pod naslovom »Država i Narodna banka — Nekoliko pogleda aa pitanje e sa-konskoj stabilizaciji dinara«. Pisec se v knjigi peča med drugim z vprašanjem državnega dolga pri Narodni banki in z načinom likvidacije takih dolgov v drugih državah, nadalje z zakonsko stabilizacijo dinarja, z nalogami Narodne banke kot nov-čanične ustanove, z vprašanjem kritja obtoka in s kreditno politiko Narodne banke. (Cena 20 Din, po pošti 26 Din.) — Izšla je 11 številka »Glasnika savoda ia anapredji-vanje spoljne trgovine«, ki nam poleg običajnega pregleda inozemskih tržišč prinaša članke splošno gospodarskega značaja in konjunkturna obvestila iz inozemstva. Znaten del je posvečen tudi protokolom o varšavski in bukareški agrarni konferenci. — Izšla je novemberska številka »Saobračajnega Pregleda«, glasila prometnega ministrstva, ki vsebuje med drugim odgovor prof. Ščeglovitova na kritike, ki jo je izzvala njegova nedavna razprava o problemu dohodkov in izdatkov naših železnic glede na tarifno politiko = Statistika naše znnanje trgovine po mednarodni grupaciji. Generalna direkcija carin je objavila sumarno statistiko našega izvoza in uvoza v prvih treh četrtletjih tekočega leta po mednarodno veljavni grupaciji. Od početka tekočega leta do konca septembra smo izvozili za 617 milijonov Din živih živali, to je za 48 milijonov Din več kakor lani v istem obdobju. Tudi izvoz živil in pijače se je povečal za 120 milijonov Din na 1733 milijonov, občutno pa je nazadoval izvoz sirovih in polfabrikatov, namreč za 385 milijonov Din na 2299 milijonov Din. Prav tako se je zmanjšal izvoz gotovih izdelkov za 117 milijonov Din na 355 milijonov Din. Skupaj je znašal ves Izvoz 5005 milijonov Din nasproti 5338 milijonam v istem razdobju preteklega leta. — Pn uvozu opažamo precejšnjo povečanje uvoza živih živali od 1.3 na 26.4 milijona Din, kar je v zvezi z znatnim uvozom plemenskih živali za zboljšanje domačega plemena. Uvo» živil in pijač se je zmanjšal za 197 na 424 milijonov Din, kar je posledica obilne lanske letine. Uvoz sirovin in polfabrikatov se je za malenkost dvignil od 971 na 983 milijonov Din, uvoz gotovih izdelkov pa Je zaradi poslabšanja gospodarske konjunkture nazadoval za 187 na 3840 milijonov Din. Skupni izvoz je v prvih treh četrtletjih znašal 5277 milijonov Din nasproti 5625 milijonom v istem razdobju lanskega leta. = Polom velike pariške banke. Iz Pariza poročajo, da je v četrtek ustavila plačila banka Oustric. Pri delniški glavnici od 100 milijonov frankov, znaša primanjkljaj 800 milijonov. Kakor se zdi, bo navzlic velikim izgubam prišlo do sanacije zavoda. Tudi li-jonska Banque de Crčdit du Rhdne objavlja, da začasno ustavlja plačila, in sicer zaradi poloma banke Oustric. V zvezi s tem polomom so propadle tudi 4 privatne bančne tvrdke za kulisne efekte. ■= Mednarodna rasstara in nine, golobov in aajeev v Novem Sadn se bo vršil od 30. novembra do 6. decembra 1980 pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Ta razstava bo največja te vrste v naši kraljevini in tudi ena največjih v srednji Evropi. Predvidene so številne nagrade za razstavljeno najboljšo perutnino, golobe in zajce, med drugimi kraljev pokal, denarne nagrade banske uprave itd. Vsi posetniki razstave uživajo po naših železnicah in parnikih polovično vozno ceno in sicer od 26. novembra do 8. decembra proti legitimaciji, ki stane samo 10 Din. Legitimacije se dobe pri »Putniku« v Ljubljani. Zateško hmeljarsko udruženje svari pred neutemeljenim optimizmom. 2ateško hmeljarsko udruženje je izdalo proglas, v katerem" svari hmeljarje pred neutemeljenim optimizmom v zvezi z gibanjem za omiljenje prohibicijskega zakona v Ameriki. Tak optimizem more hmeljarstvu prinesti veliko škodo. Zato udruženje ponovno opozarja, da je radikalno skrčenje nasadov v vsej Evropi edino sredstvo za zboljšanje bodočega položaja hmeljarstva. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave pričvrstil-nih plošč, stročničnih vijakov in vijakovib priložkov; strojni oddelek do 15. t m. ponudbe glede dobave 750 kg železnih verig, do 18. t. m. ponudbe glede dobave delov za premogovno dvigalno napravo; do 20. t m. pa glede dobave 100 m »balat«-jermen. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave 3 komadov trajno gorečih peči, raznega okovja, 800 komadov terme-litne opeke, raznih pisarniških potrebščin, kurilnih vratic, električnega materijala tn signalnih zvoncev, do 24. t. m. glede dobave 100 komadov železnih drogov, 100 m povoščenega platna in 25 komadov stropnih litoželeznih svetiljk, do 25. t m. pa glede dobave 300 kg pšeničnega in 1000 kg koruznega zdroba, 25.000 kg pšenične moke, 300 kg ječmenove kaše, 100 ducatov Schmollo-ve paste, 300 kg testenin, 50 kg popra, 25 kg paprike, 200 litrov kisa »Vinocet«, 1000 kg bučnega olja, 5000 kg koruze, 1000 kg kave, 2000 kg mila in 100 kg čaja. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 2800 kg žebljev, 8 parov nepremočliivib jamskih oblek, 4 pare jamskih gumijevih čevljev ter glede dobave jeklenih vrvi Promet na naših borzah Ljubljana, 9. novembra. Na ljubljanski borzi je bil tudi pretekli teden devizni promet prilično velik. Znašal ie 16.5 milijona Din nasproti 19.9, 23.0, 25.0 in 19.6 v zadnjih Štirih tednih. Tečaji deviz so se v početku tedna nekoliko dvignili, pozneje pa so zopet popustili, tako da nasproti koncu zadnjega tedna ni večjih razlik. V efektih ni bilo zabeležiti prometa. Na zagrebškem efektnem tržišču je prejšnja živahnost v kupčiji ■ državnimi papirji povsem popustila. Vojna škoda je v ponedeljek nekoliko nazadovala in se je trgovala po 427 — 428, potem pa pri skoro nespremenjenih tečajih do včeraj ni bilo nobenega prometa in je bil včeraj zopet zabeležen zaključek pri višjem tečaju 430.5. Tudi za Blairovo posojilo je zanimanje popustilo; tečaji so sredi tedna sicer nekoliko nazadovali, toda le prehodno; zaključki pa so bili zabeleženi v 8% Blairovem posojilu po 82 in v 7% po 80.75 — 81.75. Tudi Investicijsko posojilo je tekom tedna nekoliko popustilo, pozneje pa se je zopet okrepilo in je bilo predvčerajšnjim zaključeno po 84, včeraj pa zopet po 85 — 87. Na tržišču bančnih delnic je situacija ostala nespremenjena in je prišlo sporadično do zaključkov v Praštedioni po 925, v Ju-gobanki po 79, v Unionbanki po 191, v Ze-maljski banki po 129 — 130, v Srpski j>o 188 — 189 in v Poljodelski po 56 — 56.5. Tudi tržišče za industrijske delnice je ostalo zanemarjeno; celo promet v Trboveljski, ki je bil prejšnje tedne zelo velik, je popu-stiL Do prometa je prišlo v Trboveljski le v početku tedna po 382.5, pozneje pa je tečaj nekoliko nazadoval na 374 — 377 brez zaključkov. V ostalem je bil zabeležen promet v Dravi po 233 — 235, v Dubrovački po 399 — 400, v Danici po 100, v Šečerani po 300 in v Tvornici vagonov po 90. LJubljana. (Prosti promet). Amsterdam 22.735, Berlin 13.46, Bruselj 7-874, Budimpešta 9.885, Curih 1095.9, Dunaj 7.9563. London 274.83, Newyork 56.365, Pariz 221.81, Praga 167.46, Trst 295.57. Čarih. Beograd 9.1280, Pariz 20.2*50, London 25.03375, Newyork 515.35, Bruselj 71.8750, Milan 26.98. Madrid 58, Amsterdam 207.45, Berlin 122.80, Dunaj 72.5750, Sofija 8.7», Praga 15.28, Taifava 57.78, Budimpešta 90.20, Bukarešta 80*. Žitni trg Na žitnem trgu je tudi pretekli teden dalje vladala nesigurnoet, ki je imela za posledico, da so tudi pri nas cene za malenkost popustile. Na inozemskih tržiščih se položaj prav tako še ni razščistil in jx>vsod je opažati skrajno rezerviranost konsuma, ki krije le najnujnejšo potrebo. Negotovost, ki izhaja še vedno iz ruskih dovozov žita na evropski trg, pa menda ne bo več dolge trajala, ker bodo z nastopom zime nadaljnji dovozi vsaj iz Severnega morja prenehali. Na budimpeštanski terminski borzi je pšenica za marc sredi tedna popustila na 15.36 (ob koncu zadnjega tedna 15.66 in ob koncu predzadnjega tedna 16.00), potem pa se je na tej višini ustalila. Tudi koruza je nasproti zadnjemu tednu za malenkost nazadovala. Zadnje dni pa je na našem kakor tudi na inozemskem tržišču nastopila večja živahnost, pri čemer pa so cene do malega ostale neizspremenjene. Le koruza se je zaradi večje potrebe Srednje Evrope za malenkost učvrstila. Kakor je podoba smo dosegli glede cen najnižjo točko in se bo vsaj pri sedanjih katastrofalno nizkih cenah ustavilo nadaljnje poslabšanje. Pri tem nI izključeno, da nam bodo prihodnji tedni prinesli vsaj delno poboljšanje situacije. + Noveeadska blage raa borsa. (8. t m.) Tendenca nespremenjena. — Pšenica: baška in gonijebaška, 79/80 kg 132.50 do 135; baška. Tisa, šlep. 79 /80 kg 142.50 do 145; gornjebaška in banaška, Bega, Slep, 79/80 kg 137.50—142.50; banaška, Tisa, slep, 79/80 kg 140—145; južnobanaška, 79/80 kg 132.5 — 135; sremska, 78 kg 130 — 132.5. Oves: baški, sremski 135—140. Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg 102.50—105. Koruza : baška stara 95—97.50; baška, sremska nova 00—65; za dee.-jan. 67.50—70; aa marc-maj 83.50—85; sremska, umetno suRena 80—82.50. Moka: baška »Og< in »Ogg« 240-250; »2« 210-220; »o« 180—190: >6« 150-155; »7« 105-110; >8« 77.50—«.50. + Badimpeitanska termiaska bera« (8. L ra.) Tendenca učvrščena, promet srednji. Pšenica: za marc 15.36—15.37, za maj 15.52—15.53; rž: za marc 8.09—8.70; koruza: za maj 11.69—11.70. KULTURNI PREGLED Prvi simfonični koncert Narodno gledališče je s svojim opernim orkestrom dalo pobudo za redne simfonične koncerte pri nas že večkrat Premnogokrat pa je ostalo le pri enem koncertu in pri dobri volji za nadaljnje delo. Preobilna zaposlenost opernega orkestra je bil glavni vzrok, da se celi sezonski simfonični program ni mogel izvesti. Člani orkestra orkestralnega društva so vedno radi izpopolnjevali in pemnoževali operni orkester, isto-tako tudi Čerinovci, a publika je vse koncerte posetila vedno v največjem številu, dokaz, da direktno strada simfoničnih koncertov. Tudi letos je privabil prvi koncert v Union toliko naroda, da je bila dvorana do vrha polna. Upamo prav trdno, da se bodo obljubljeni nadaljnji trije koncerti v resnici tudi dali. Enak načrt pa naj velja sploh za bodočnost, kajti pri živahni simbiozi opernega orkestra, orkestra Ork. dr. GL M. tn solistov je to lahko izvedljivo, saj ti koncerti ne smejo imeti komercijalnega smotra, pa tudi morebitne male deficite morajo pokrivati instituti, katerih naloga je, brigati se za naše glasbeno-kulturno življenje. Vokalni, zlasti a capella zborovski koncerti, ako niso prav na višku, ne pritegnejo skoro nobene publike, zato treba brezpogojno simfoničnih koncertov, katerih prvi je pokazal to potrebo v najzadostnejši meri. Program je obsegal troje del: A. K. Gla-zunov, »Koncert za violino in orkester« v enem stavku, solist g. Karel Rupel, G. Mah-ler, »Žalne pesmi mrtvi deci« (Riickertovo besedilo je prevedel O. Zupančič), za glas in orkester, solo ga. V. Thierry-Kavčnikova, ter P. L Cajkovskij, »Četrta simfonija« v štirih stavkih. Dirigent operni ravnatelj g. Polič, operni orkester in orkester Ork. dr. GL M. v Ljubljani. O skladbah samih in njihovih komponistih je programna brošuri ca poslušalcem podala jasno, poljudno, kratko, a jedrnato poročilo. Morda bi kazalo iti v bodoče še malo dalje ter priobčiti v notnem tisku te-matični material posameznih deL Predavanje o temah in morebitno njihovo igranje pred koncertom je manj priporočljivo, ker dobršen del poslušalcev iste kai kmalu pozabi. Glazunova violinski koncert sam po sebt vsebinsko ni baš zelo zanimiv, ker se je ž njim komponist preveč jjoistovetil z za-padno Evropo, in je morda ravno ta koncert, sicer zelo mnogokrat izvajan, najbolj oddaljen od ruskega muzikalnega izražanja. Tudi je dokaj sladkoben, posveže ga nekako nemško zveneče fanfare zadnjega dela. Želel bi si semtertam živahnejšega tempa, k kateremu je solist, povsem naravno. bil tudi nagnjen. G. Rupel se je iznova pokazal kot aerioznega, silno ambicioznega umetnika, razvil vse svoje velike tehnične spretnosti ter zlasti v blesteči kadenei dosegel umetniški višek svoje virtuoznostl. Orkester je g. Polič prilagodil solistu ra*-umno in inteligentno. Zanimivejii je bil Mahler s ciklom »Žalnih pesmi mrtvi deei«. Mahlerja v Ljubljani, irvzemSi menda nekdanje Filharmonič-no društvo, nismo slišali v večjih njegovih delih, in vendar ima komponist mnogo simfonij in nebroj drugih deL Prav hvaležni smo za to, sicer pozno darilo. Mahler se je zelo rad zatekal k pesniški besedi, o čemer pričajo njegove simfonije ia tudi »Zaine pesmi« Rfickerta so ga pobudile V ciklu, ki je izmed najlepših njegovih del. V njih srečamo vse njegove lastnosti: ljubezen do prirode, nagnjenje k narodni pesmi, boj z okrožujočimi ga sovražnimi silami, borba s samim seboj, bolestna melanholija, resignacija, v muziki široke tema-tične linije, svečanostna tihota, zanimiva uporaba kompliciranega instrumentalnega aparata itd. Ga. Thierrjr-Kavčnikova se jr vsa potopila v pesniško in glasbeno vsebino dela, ter podala prelepo umetnino do-vrSeno izdelano. Solistka in dirigent sta v redkem medsebojnem soglasju pripomogla Mahler ju do popoln^a uspeha. Koncert je zaključila silna četrta simfonija Čajkovskega, ki zasluži poleg premnogokrat izvajane pete posebno pozornost. Med dva grandiozna vogelna stavka je komponist vstavil druga dva, knterih prvi je pravi zaklad plemenite, prekrasne melodike in rw svoji formi vzor jasnega ustvarjanja, drugi pa po originaliteti instrumentacije redka duhovitost G. Polič Je delo izvedel Siroko- potezno, ■ zanosom ia se Je prav Soditi, da je orkester vsled pestre sestave in ne bai mnogoštevilnih vaj zamogei v tako popolni meri slediti njegovim intencijam. Ves koncert je imel nad pričakovanje ogromen uspeh ta publika zlasti pri simfoniji al mogla prenehati s aplavzi. Veselo, visoke dvignjeno razpoloženje poslušalstva naj bo vsem izvajajočim v zadoščenje in pobude k nadaljevanju srečno započetega dela. Dve publikaciji ljubljanske »Glasbene Matice" Glasbena Matica Je pravkar izdala dva zvezka svojih edicij. Prvi obsega dva ma-drigala iz dobe polifonije, drugi p«. Adamičevo zbirko pesmi za mladino. V prvem Je objavljen Gallusov »Ecoe quomodo znoritur Justua«, ena na jalovi tejfiih skladb te dobe in našega rojaka. Original Je, če se prav spominjam v lidijskem tonov-skem načinu; tu jo imamo v Es-duru, pri čemer Je Izdajatelj (ki ni označen) skladbo metrično tako razdelil, da »o akcenti v soglasju m sedaj običajnim načinom delitve v takte. (Metrična označba ob začetku skladbe, ki Je dokaj komplicirana, torej ni originalna). V tej obliki je skladba dostopnejša vsem zborom, osobito ker odpade dosti težavno čitanje originala v starih ključih. Vseskozi akordična skladba ni Se do danes izgubila prav nič učinkovitosti. Slovenski prevod, ki je dodan, ji bo le pripomogel do zaslužene popularizacije. Drugi madrigal poteka iz peresa slavnega Palestrine in je prav tako lahko Izvedljiv. Dinamična znamenja so dodatek izdajatelja ter izvirajo gotovo iz zborovske prakse; umestna so vseskozi. Obe skladbi sta odlično litografiranl in naj bi ne bilo zbora brea njiju. Emil Adamič Je izdal »Album aa mlada pevce«, ki Je, kakor je označeno namenjen uporabi pri pouku petja na meščanskih, srednjih, učiteljskih in glasbenih šolah. Pričujoči zvezek predstavlja prvo stopnjo pevske izvežbanosti ter vsebuje dve enoglasni in deset dvoglasnih pesmic otroškega na-strojenja. Skladatelj je pazil, da ne prekorači za otroške glasove omejenega obsega in je v okviru te prostovoljne omejitve podal Jako posrečene skladbice, ki po svoji živahnosti iščejo enakih v naši mladinski literaturi. Vsem pesmim Je pridano klavirsko spremljevanje, ki izvajalcu ne bo delalo posebnih preglavic. Nekaj pesmi bi bilo mogoče prav tako učinkovito spremljati na orgle ali harmonij, kjer ni klavirja. Zbirka se priporoča kot učni pripomoček za vsak otroški ali šolski zbor. L. M. S. »Srpski književni glasnik«r je izdal pt* vo novembersko številko. Milan Begovič, ki se je v zadnjem času lotil pisanja roma* nov (zagrebške »Novosti« pravkar objav« ljajo njegov daljši roman) je tu priobčil odlomek iz svojega nOvega romana. Odlo« mek se imenuje »Glumačka kariera Branka Babiča«. Zanimivi so aforizmi Branka Lazareviča »Senke osnova«. Tega iz bora 0» ga esejista doslej nismo poznali kot pisca kratkih reflaksij in filozofskih sencenc. Ne» katere so zajete prav iz globine. — NaJbr* v pomanjkanju dobre domače lirike je objavljenih v prevodu pet pesmi pokrščenih zamorcev. — Dt. Izidor Sekulič piše v članku pod preskromnim naslovom »Bele« škec o osebnosti in delu sv. Avguština. — Dr. Nedeljko Divac je prispeval aktualni članek »Razvitak politčkog duha i prilike u Nemačkoj«. Slede običajne rubrike, med beležkami je tudi paT drobtin s slovenske literarne mize. »Modra ptica«. Prejeli smo 11. številko mesečnika »Modra ptica«. Vsebina: čudno znamenje (Vladimir Bartol). — Lev Tolstoj (M. GorkiJ-J. Vidmar). — od Daudeta do Jullena Greena (M. Jarc). — Arležanka (Daudet-Gregorc). — Tako Je govoril Za-rathustra (Fr. Nietsche-V. aBrtol). — Spev o ljubezni in smrti Korneta Krištofa Ril-keja (R. M. Rtlke-Javornik). — Iz založbe in uredništva. »Stoter« se imenuje novi mesečnik, ki Je začfil Izhajati v redakciji M. B. Stankovi ča v Beogradu. Sotrudniki so iz vrst mlajših in najmlajših, med njimi Boglič, Lopičič, Paležanski, GJonovič i. dr. Pri španskih borbah z biki San Sebastian, Letos sredi avgusta. Mesto je polno tujcev. Deloma so letoviščarji deloma pa taki, kj so prišli iz bližnjih krajev gledat velike bikoborbe. Po mestu vise plakati, ki naznanjajo, da se bodo vršile borbe tri dni zaporedoma; v petek in nedeljo se bo bojevalo po osem bikov, v soboto pa šest Debelo so natisnjena imena matadoriev in gojiteljev za borbo pripravljenih bikov. Spodaj so navodila za gledalce, da ne bi na katerikoli način motili poteka borbe, sicer bodo ostro kaznovani. Kdaj se pričnejo predstave, ni nič napisano Naibrže ni treba, saj menda že vsak ni pa mahajo s plašči in slednjič bik vendar odneha ter se zažene tja. Konju pomagajo kvišku, ob rampi si je nekoliko odrgnil kožo. Če ne bi imel usnjenih blazin, bi bil grozno razmesarjen. Ko sta dva pikadorja opravila svojo nalogo, nastop; banderiliero z dvema kratkima palicama, opremljenima z bodičastimi kavlii. To so banderilje. Ti dve palici mora zasaditi biku v tilnik takof da ne izpadeta. Če bilk eno otrese, žvižga in vpije vsa arena. Bik ie že Izmučen, v tilniku ima šest banderilij. Tedaj zadone bobni in nastopi Bikoborba na španskem: Množica podi žival v areno. paglavec ve, da se »corride de toros« pričenjajo vselej ob treh popoldne... Tričetrt na tri. Cesta, ki drži proti »Plaza de Toros«, kar bobni. Avto za avtom, na obeh straneh in med njimi pešci; vse v isto smer. Arena se polni. Sedeži so razdeljeni po legi proti solncu. Oni v senci so najdražji Solnce pripeka, ljudje sede tesno drug poleg drugega. Tudi v senci je vroče. Pogled ie krasen: same žive barve, vsaka dama giblje pahljačo. Ura kaže že štiri minute čez tri — pa se še ni pričelo. Ljudie že vpijejo in žvižgajo Tedaj se vendar odpro vrata in prikažeta se najprej dva jezdeca v starošpanski viteški opravi. Ustavita se pod glavnimi ložami. Nato prikorakajo toreri — bikoborci, in sicer -matadorji in banderiljerji v svojih slikovitih oblekah za njimi pa jezdijo pika-dorji na starih, napol živih konjih, za njim' prikoracata še dve trojki, ki jima je določena naloga odvažati mrtve bike iz arene. Pod glavnimi ložami se vsi razidejo in v nekaj trenutkih je arena zopet prazna. Tedaj pa zadone bobni, vrata se odpro in prvi bik priteče v areno. Črn, močan, lep je. Na tilniku mu plapolajo trakovi v barvah njegovega gospodarja. Ljudie ploskajo in kriče. Bik pa, omoten od temnega zapora, začudeno gleds vso to svetlo ><""-žico, potem pa se obrne iz išče izhoda Tedaj steče banderiliero naprej in mu pokaže višnievkast plašč. Bik takoj pobesi glavo in se zadrvi vanj. Banderiliero obstoji, a trenutku, ko bi morali rogovi pre-bosti plašč, ga izmakne in stpfp Od dmee strani pa nastopi v tem trenutku drug banderiljero in zv?bi bika na svojo stran Tako se potem ponavlja igra in draženje. Največ užitka nudi gledalcem izredna gibčnost in eleganca nastopajočih in pa njih napeta medsebojna pozornost: kakor hitro le eden od njih v nevarnosti, skuša takoj drugi zvabiti bikovo pozornost nase. To traja nekai minut. Ljudje pa kriče, ploskajo žvižgajo, kakor pač nanese. Tudi godba igra. a ne pride do veljave, ker je zaradi prevelikega nemira in trušča skoro ni slišati. Ko i« bik že nekoliko utrujen, nastopi pi-kador. Njegova naloga je, raniti bika s sulico. Konj ima zavezane oči, na desni strani in na trebuhu pa debele usnjene blazine. ("Včasih tega ni bilo in tedaj so bile bikoborbe še dosti grozneiše). Ko bik zagleda novega sovražnika, se zakadi vanj. Pika-dor mu hoče zasaditi sulico v hrbet, a bik zasadi roge, dvigne konja in vrže ob ograjo. Jezdec odleti s sedla. Z druge stra- natador — elegantne, čudovito gibčne postave. Banderiljerji njegove kadrilje sc 'maknejo nekoliko v stran, da ne bi motili, vendar pa so pripravljeni, priskočiti na pomoč, če bo treba, Matador drži v desni roki škrlatasto ru-u, v kateri je skrit meč. Nekaj časa draži bika ter ga skuša spraviti v ugoden položaj Bik, ves besen, skače sem in tja, pa vedno mu zopet prikaže sovražna rdeča barva. In čim bolj groteskno skače bik, tem bolj divje kličejo gledalci. Če pa se matador z bikom predolgo igra in zamudi kak ugoden frenutek, mu žvižga vsa arena. Naposled onemogli bik obstane. Matador vzame rdečo ruto v levico, z desno pa prime meč in ga nastavi vodoravno proti biku, ki ga vabi z lahnimi poskoki. Bik se res zaleti, matador pa se spretno umakne rogovom in mu zasadi meč do ročaja v tilnik Smrtno zadeta in krvaveča se zgrudi težka žival---- Ljudje pa vpijejo, mahajo z rokami in cepetajo z nogami. Gorje pa matadorju, če se je zbal rogov n zasadil meč le za nekai centimetrov. Bik meč takoj otrese in jo udere za matador-iem, ki se komaj reši z urnim skokom čez igrajo. Ljudstvo pa žvižga, grozi in sc glasno norčuje iz matadorja. NAHOD odpravi NOSAL-prašek, ki je popolnoma ne- W^nwMm skodiiiv'ker se ne uži" piv)va, temveč vdihava loA^^sis^l (šnofa). Nosal vas ob- i'^^Jujill varu^e hripe* KuPite i Ll^Z^^M lekarna BAHOVEC, H ^^ ^^ Ljubljana. V četrt ure j.e vsakega bika konec. Potem sledi brez premora drugi, tretji... Ljudje gledajo s strastjo in uživajo. Še nekaj dni — in ne govore o ničemer drugem kakor o bikih, matadorjih in senzacijah borbe. Večini Špancev so »corride« višek vsega in se le pomilovalno nasmehnejo tujcu, če jim na njihovo vprašanje odkritosrčno odgovori, da mu taka »zabava« ne ugaja. Pripovedovali so mi, da prirejajo ponekod »bikoborbe« s kravami, kar pa je dosti bolj nevarno, ker je krava pametnejša od bika. Bik namreč pri napadu glavo pobesi in divja naprej kar na slepo, krava pa ima oči vedno uprte v sovražnika, kar napravi borbo seveda nevarnejšo. Mora biti že španska narava taka, da ljubi krvave igre. Nič čudnega — saj so se bikoborbe začele tedaj, ko je prenehala »delovati« inkvizicija. Joža Trdina. Iz notesa državnega zapečkarja Ob mojem slovesa iz Maribora. Dragim dušam bridka je ločitev. France Levstik. Ljubi moji prijatelji! Sestali smo se pri stari naši Balonovi mizi, da se poslovimo. In tako je zame udarila ura, da rečem vsakemu izmed vas nekaj prijateljskih besed. Začnem Vas pa obirati kar takole po vrsti, kakor sedite pri tej tako ljubi nam mizi. In tako laj bo. Stanko iz Doba pri Domžalah, potomec starodavne Jurkove rodbine iz Moravč, torej moj ožji rojak! Kot študent sem mnogo občeval s Tvojo staro materjo, s tisto drobno, dobrodušno, nadarjeno ženico, ki je slovenski knjigi poklonila znamenitega pisatelja in vrlega vgojitelja in učitelja — dr. Franca Detela! Stanko, s Tabo sem se seznanil v Mariboru in videl, da krepko nadaljuješ uspešno rodoljubno delo, s katerim si kot mladenič pričel v živahnem Trstu. Mnogo uslug si mi storil in hvaležni spomin nanje mi ostane trajen. Bodi neizkaljeno prijateljstvo najino! Joža iz Brežic! V meščanski šoli izvrsten učitelj, v družbi resen in hudomušen, a vselej dober pajdaš, pevec prelepega glasu, ki odmeva jasno kakor veliki zvon pri Tvoji Kapeli tam sredi Slovenskih goric. O izredni Tvoji risarski zmožnosti pričajo izborne slike, s katerimi si uspešno pojasnil tekst v prirodopisnih knjigah Tvojega brata Poldeta. Da bi bil jaz o priliki že zopet navzoč, kadar boš razdrl kako duhovito ali zapel kako lepo domačo. Kadar kadim iz male pi-pice, ki si mi jo podaril pred leti, se vedno iznova spomin na Tebe, Ti ljuba pedago-gična grčaj Prijatelj Andrej, doma iz vinorodnega Zlogonskega doli pri starodavnih Brežicah 1 V mladosti si sadil in gojil žlahtno vinsko trto tam po solnčnih porenskih brdih v daljni Nemčiji. Kot mož si prišel domov, navdušen kot vodja naše Vinarske šole vzgajal mlade vinogradnike in danes s skušeno besedo v spisih svojih učiš, kako bi se vinarstvo naše čim lepše razvilo in se rešilo hude krize, v kateri se nahaja. Moja želja danes je, da bi enkrat v Tvoji družbi ogledal si tiste gorice, ki nam rode našega tako pitnega Sromeljčana in Bizeljca! Dragi mi Francelj iz Ribnice! O Tvoji gradbeni zmožnosti priča znamenito kopališče na Felberjevem otoku pri Mariboru, o Tvoji nad vse požrtvovalni vnemi za planinstvo slovensko govore glasno Mariborska koča in koča na Klopnem vrhu in na Pesku, katerih predelavo ali zidavo si vodil s spretno roko in si tako pridobil neminljivih zaslug za razvoj turistike na zelenem Pohorju našem. Naj Te nikdar ne mine Tvoj goreči idealizem za naše planinstvo! Prijatelj Tone, doma iz belega Sent Petra ob bistri Sotli, sosed tistih krajev, kjer Je kmetoval, delal in trpel naš veliki kmetski mučenik — Matija Gubec! Nocoj, ko si z odličnim zvenečim glasom zapel našo »Obra čati na dva oči«, pa ono »Na okno trka ptič droban« in ono nedosežno »Pogled v nedolžno oko«, sem spoznal, da si prav tako globoko čuteč pevec kakor si znancem svojim vi-ekdar uslužen prijatelj. Ne bom pozabil, kako si mi pred leti večkrat preskrbel delavce, da smo obdelovali naš vrt tam v prijaznem Koroškem predmestju. Dragi Jaka iz slovite Ponikve, ki nam Je dala nesmrtnega vzgojitelja, dobrodušnega pevca in gorečega pisatelja — Antona Martina Slomška in slovečega zemljepisca Blaža Kocena! Kot navdušen pevec si nastopal po Štajerskem pri neštetih pevskih nastopih in pri mnogih slavnostih in dramil in budil "ia-rodno zavest štajerskih rojakov svojih. In še danes rad povzdigneš krepki svoj glas in Se danes rad povzdigneš krepki svoj glas in še danes Ti je zastaven in gibčen korak, ki ga tako rad nameriš v lepe planine slovenske. Karel iz starodavnega Gradišča pri vinorodni Raki na Dolenjskem! Vsled izrednih Tvojih učiteljskih zmožnosti so Ti poverili vodstvo meščanske deške šole v Mariboru, vsesplošno zaupanje tovarišev Ti je doneslo čast predsednika Društva meščanskošolskih učitelje /. S spretno roko urejuješ vaš strokovni list, zalagaš ga s tehtnimi spisi, na šoli svoji pa prirejaš razstave ročnih del učencev svojih, razstavke, ki so naravnost zaslovele. Kot spreten risar si mojtrsko ilustriral razne šolske in poljudne knjige (Vrtnar, Sadjar, Kuharske bukve). V družbi razvijaš duhoviti svoj humor in tako rad ^apoješ kitico tistih prisrčnih dolenjskih napitnic. Če se ob času oddiha od neumornega dela pojaviš med znanci, se mi zdi, kakor bi solnce posijalo na prijateljsko družbo po dolgem morečem dežju. Ne bom jih tudi pozabil tistih uric, ko sva jih pri tejle mizi presedela večkrat sama pa se pogovarjala o vsem, kar se tiče duševnega napredka našega. Najrajši pa sem Te poslušal, kadar si obujal spomine svoje na duhovitega starca Janeza Mencingerja, s katerim sta pri Vaniču doli v Krškem tolikokrat moževala, prigrizavala kruh in orehe in s pobožnostjo zauživla sladki sok iz Krških goric. Karel! Veliko talentov si prijel od Gospoda, razvijaj jih še na- prej, T! dola dražbe nafle, ki al mogočno sedel ob orglab in prebiral po njih tipke poštene slovenske zabave. In mi drugi! Radi smo Ti pomagali in pritiskali in gonili te orgle, da niso umolknile. Ti pa, ljuba naša birtna Pepca, Ti angel varuh družbe naše. Ti, ki si s svojo inirno-dušnostjo postrežnostjo in gostoljubnostjo ta- ko blagodejno vplivala name hi na drage, bodo s Tabo srečat Mnogih uslug, ki si mi jih izkazala v devetih letih najinega znanja, pozabil ne bom nikdar. Prijatelji, bodi konec besed. Mi pa ostanemo, kakor smo bili. Pri »Badlu«, na dvajseto nedeljo po Binkoštih. Maks 1'iruat. Delavno slovensko društvo v Franci]] Zgled požrtvovalnosti naših izselj Zanimive Aadtm Ie Tiche, v novembru. Kakor po večini že v vseh krajih v tujini, kjer bivajo naši rojaki, smo si Slovenci tudi v Audunu le Tiche ustanovili svoje društvo. Krstili smo ga za Slovensko delavsko pevsko društvo. Dovolite kratek opis, da bo tudi s tem podan mal zgled, kako se da vsaj z nekoliko dobre volje in malenkostno požrtvovalnostjo doseči ,lep uspeh. Lani v decembru je bil sklican ustanovni občni zbor. Mnogo je bilo navzočih, lahko ncev. — Nagel razvoj društva. — prireditve smo ga morali še dvakrat ponoviti. Lepega dne pa je naše društvo presenetil dopis iz stare Francije in sicer iz kraja La Machine v departmanu Nievre. Ondotno podporno društvo jugoslovenskih delavcev nas je povabilo na gostovanje proti povračilu vseh stroškov. Nič se nismo ustrašili, žrtvoval je vsak po svoje. Pot do tja in nazaj je dolga celih 1022 km. Opustili smo celo delo, samo da smo ustregli bratskemu društvu. In kako smo bili lepo sprejeti in pogoščeni! Poset nam je ostal v najlepšem Pred spomenikom padlih vojakov po položitvi venca dne 28. IX. rečemo, da so se zbora udeležili domala vsi tukaj bivajoči Slovenci, povečini sami mladi možje. V društvo se je takoj vpisalo 57 članov. Vpisnina in članarina sta bili razmeroma določeni res nekoliko višje, kakor je drugod običajno, toda po tem je odmerjena tudi znatno višja bolniška podpora. Glavno je, da se vse članstvo strinja z društvenim programom in da so z organizacijo vsi zadovoljni. Kakor že naslov društva sam opominja, smo se odločili za ustanovitev pevskega zbora. Odbor in člani se niso strašili ne truda ne stroškov, da se je zbor res ustanovil. Vse je šlo lepo v redu. Dobili smo pevovodjo Alojzija Kranerja in že letos v začetku marca so se pričele redne pevske vaje. Kaj premore trud, veselje in vztrajnost, se je tudi hitro pokazalo, že čez dober poldrugi mesec smo priredili dvo-dejanko »Ponočna čuvaja« in pevski zbor je zapel več lepih slovenskih pesmi. Dva meseca po tem je društvo priredilo svojo ustanovno veselico, ki je bila nad vse dobro obiskana. To pot so naši igralci uprizorili tridejanko »Navaden človek«, solisti so za- spominu in vsi izrekamo zahvalo tamotojo-mu predsedniku, da Je vso stvar tako lepo organiziral. Največji praznik pa Je društvo obhajalo letos 28. septembra, ko je prejelo svojo zastavo in jo blagoslovilo. Od blizu in dale« so prišla društva z 19 društvenimi zastavami, tako iz Freyminga-Merlebacha, Ho« pitala, Kreutzwalda, Aumetza in od drugod. Za botra nove zastave smo izbrali iz svoje srede rojaka Avgusta Kravosa, za botrico pa tukajšnjo domačinko Marijo Majeruso-vo. Med povabljenimi gosti so bili: izselj e-niški komisar Poljak kot zastopnik našega pariškega poslanika, tukajšnji župan gosp. Lion, zastopnik rudniškega ravnateljstva, domala ves občinski svet in še mnogi tukajšnji veljaki. Društvo dolguje največjo zahvalo vsem, ki so pripomogli h krasnemu slavju, posebno tudi onim, ki so darovali žeblje in trakove, a s posebno visokim zneskom (1000 frankov) je podprl gmotni položaj društva boter g. Kravos. Našemu društvu predseduje g. Alojzij Majerič, ki mu gre vsa hvala za požrtvovalnost, po- častili odbor društva z društveniki in predsedniki udeleženih društev. peli nekaj kupletov, zbor pa zopet več lepih narodnih pesmi. Takoj so nas rojaki živeči onstran meje, v Luxemburgu naprosili, da jim tudi tam priredimo kaj sličnega. Pogum velja, in v Eschu, ki je najbližje mesto, smo priredili prav dobro uspel koncert, ki trpežljivost in trud, da društvo tako lepo uspeva, člani naj ostanejo še dalje zvesti in požrtvovalni in uspehi ne bodo izostali. V slogi je moč! Bratski pozdrav rojakom v domovini in vsem onim, ki so razkropljeni na tujih tleh! Rojak, Vabilo na snbskripcijo Bikoborba y Sevilli: Krvava igra na življenje in smrt, Naročniki Slovenske šolske Matice prejmejo letos za borih 30 dinarjev četvero lepih, po vsebini tehtnih ter za učitelja in učiteljico aktualnih knjig. (1.) Pedagoški zbornik, 2.) Dr. J. Jeraj: Razvoj mladostne duše, 3.) Al. Novak: Lepenkarstvo, 4.) J. Jurančič: Iz šole za narod). Odbor društva pa z veseljem pa tudi s ponosom ugotavlja, da mu je bilo na razpolago več dobrih rokopisov, kakor jih je mogel ob pičlih sredstvih dati v tisk. Zlasti bi mu bilo do tega, da pride nčiteljstvu poleg omenjenih rednih publikacij v roke še današnjemu času zelo primerna knjiga, ki jo Je v rokopisu predložil dr. S t Gogala pod naslovom: »Pedagoško vrednote mladinskega gibanja«. A ker odbor 6SM nima sredstev, da bi ta rokopis Izdal kot peto knjigo za leto 1930, zato vabi o sob i to gg. učitelje, učiteljice in profesorje pa profesorice na subskrip-cijo za nje izredno izdajo. Ta knjiga bi imela do 160 strani ter bi stala 24 dinarjev, ako se oglasi najmanj 1000 naročnikov. Subskripcijski rok sega do 15. dec. t L Prijavo je poslati na Slovensko šolsko Matico r Ljubljani, Komenskega ulica 19. Mladinsko gibanje, o katerem se danes toliko govori po svetu, je moderen, duhovno usmerjen pedagoški pojav. V pedagoški literaturi najdemo sicer posamezne razpra-vice o tem ali onem problemu mladinskega gibanja in tudi mnenja o delu pa pomenu poedinih struj tega pokreta. Pogrešamo pa vse do danes spisa, ki bi pokazal stvarno jedro pa psihološke temelje ter z znanstvenih vidikov osvetlil globok kulturni pomen mladinskega gibanja In to nalogo si je stavil ter jo prav zadovoljno rešil mlad znanstvenik, dr. St. Gogala, profesor na ljubljanskem učiteljišču, ki je nedavno v rokopisu končal prvo sistematično delo o mladinskem gibanju. Kdorkoli ima danes kot učitelj, profesor, duhovnik, oče ali mati, društveni prosvetar posla z dozorevajoče mladino, bi se moral dobro zamisliti v bitje in žitje sodobnega mladostnika ln mladostnice, ki glasno izjavljata, da sedanja izobrazba in vzgoja ni času primerna ter za to iščeta lastnih poti. Zato je nujno potrebno, da si odrasleci skušamo čimprej pojasniti namen pa pomen mladinskega gibanja ter da si o njem ustvarimo tako ali tako, samo da utemeljeno mnenje. In pri tem bi čitatelju dobro služila dr. Gogalova knjiga. Zato odbor SŠM iskreno poziva vse tiste, ki imajo smisla za našo mladino, ln sleherni učitelj in vzgojitelj bi ga moral Imeti čim več, naj s subskribiranim naročilom omogočijo, da izide kot izredna publikacija za letos še knjiga o mladinskem gibanju, to je o bitju in žitju naše mladine v pre-važni pošolskl dobi. In odbor SŠM za trnd-no pričakuje, da se ni motil s svojo visoko sodbo o kulturni požrtvovalnosti slovenskega učitelja ne samo v osnovni šoli, ampak tudi po drugih šolah, zlasti srednjih. TONE POLJŠAK ?Jiib!iafta- AfeksanAr. c. Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov. 134 »JUTBOc i. S00 19 ReddK & XL 1990 KMETIJSKI VESTNIK Enotno kmetijsko glasilo V naši Dravski banovini imamo danes Kost različnih kmetijskih listov. Poleg »Kmetovalca«, ki je najbolj razširjen in ki podaja pouk iz vseh gospodarskih izhajajo še specijalni listi, kakor »Sadjar in vrtnar«, »Naše gorice«, »Čebelar«, »Hmeljar« in »Konjerejec«. Vsi ta listi hajajo kot strokovna glasila dotičnih spe. cijalnih društev. . , Naročnina za te liste je vobče nizka, toda če si hoče naročiti naš kmetovalec vse te liste, se nabere vsota, ki jo manjši posestnik hudo občuti. Zato so se že več. krat slišan glasovi, da bi kazalo vs« te liste združiti v en sam list, ki naj prinaša potrebno tvarino iz vseh strok našega kmetijstva. Take želje so se pojavile že pn raznih prilikah, posebno na občnih zborih Kmetijske družbe. S skupnim gla» šilom bi se razbremenili člani raznih kme» tijskih organizacij. Te misli, ki je zdrava in dobra, se Je takoj polastila Kmetijska družba. Že pred več leti se je družba obrnila na razna dru« štva, ki izdajajo strokovna glasila, z vprašanjem, ali bi se hotela s svojimi listi pri« družiti »Kmetovalcu«. Uspeh dotične okrožnice pa je bil negativen. Na zadnjem občnem zboru j« to vpra. Sanje zopet oživelo, tako da se je čutila nazadnje tudi banska uprava poklicana, da poseže vmes in pomaga važnemu vprašanju do primerne rešitve. Obrnila s« Je v ta namen na vsa strokovna društvu ta začela oizvedovati o stališču, ki ga na* pram temu vprašanju zavzemajo posamcz. ne organizacije. Kmetijska družba je podala o skupnem glasilu že konkretne predloge m je na seji flavnega odbora tudi predlagala, da bi a-zalo združiti razen listov tudi vsa stro« kovna društva v enotno organizacijo. Posamezna druga društva »o na na okrožnico odgovorila, da naj »e skliče anketa, na kateri naj se to vprašanje obravnava lp reši- Ta anketa se je vršila 23. oktobra pn Kmetijski družbi. Do soglasnih sklepov pa ni prišlo na njej. Kolikor se je dalo povzeti iz dosedanjih objav, se ni odločilo za tako akcijo Sadjarsko in vrtnarsko društvo in kolikor je znano tudi Čebelarsko društvo ne. To dejstvo nam kaže, da se taka na vl» dez lahka vprašanja ne dado tako enostavno rešiti, kakor si to predstavljajo posamezni interesenti. To pa zaradi tega, ker je s tako združitvijo listov tangiran cei kompleks vprašanj, ki se tičejo tudi na-daljnega delovanja enega in drugega društva tn sploh nadaljnega obstoja teh spe« cijalnih društev. Društva, ki nimajo kaj izgubiti, ampak 1p pridobiti, če se pridružijo s svojimi li» »ti, se lahko zedimjo, drugače pa je z dru« S t vi, ki so s svojim dolgoletnim uspešnim delovanjem in s svojim članstvom prišla do lepega in plodcmosnega razvoja, do ugleda in veljave, in ki se, oprta na svoje uspehe, upravičeno boje. da bi trpela stro* ka, če bi se ta položaj izpremenil. In tega prepričanja so bili zastopniki Sadjarskega in vrtnarskega društva kakor tudi Čebelar* skega društva. Odločilni za to stališče so pa zgolj stvarni razlogi. Za združitev listov v enotno glasilo je odločilno pred vsem vprašanje, ali bi do« tična stroka, ki jo pospešuje eno aH dru« go društvo, s tem pridobila in bi lažje napredovala ali bi pa izgubila in nazadovala, kakor tudi. kako bi se dal ves način take zveze z uspehom izvesti m kako bi se obr« nilo potem društveno življenje in delova« nje. Če bi se dalo z združitvijo listov tudi društveno delovanje nemoteno naprej razvijati, bi nihče ne ugovarjal, aH bati se je, da bi s tako strnitvijo društvo nazadova« lo in razpadlo, kajti izključeno je, da bi mogla združena društva v podobi podre« jenih odsekov, pa naj so ti še tako samostojni, razvijati tisto intenzivno delo. ka« kor ga razvijajo samostojno delujoča dru« štva sedaj. Manjkalo bi jhn tiste tekmo* valne vneme in sile kakor sedaj, pa naj se na novo ustvarjeno sožitje s podrejenimi m »vezanimi« odseki še tako obliku« je in izpooolnuje! Izročitev društvenega glasila ne pomeni nič manj kakor likvida« cijo samost. društva! V to se je pa težko zamisliti društvu, ki šteje 9000 članov ta ki uspešno deluje s svojimi 160 podružnicami. To je toliko težavneje, ker ne šteje svojih članov samo iz vrst kmetskih posestnikov, ampak tudi iz vrst meščanskih slojev m drugih stanov, ki so kot ljubitelji sadjarstva in vrtnarstva navezani na se« danji list in katerim bi nikakor ne ustregli, če bi jim ga hoteli nadomestiti s splo« šno kmetijskim in dražjim berilom. Na ta način bi odpadlo mnogo članov in zani« mancev, ki se danes tesno oklepajo svoje« ga društva. Izgubili bi pa tudi mnogo so-trudnikov, ki vidijo v izdaji lastnega gla« sila svoj ideal in svoj napredek. Z listom bi izgubilo društvo tudi sploh svoje življenske pogoje, svoje glavno propagandno sredstvo za nabiranje članov, svoj glavni vir za društvene dohodke in za svoje delovanje in bi moralo prenehati. To so tisti stvarni razlogi, ki upraviču« jejo stališče, ki so ga zavzeli zastopniki Sadjarskega in vrtnarskega društva pri dotični anketi. V ostalem pa imajo glav« no besedo občni zbori, katerih se najbolj tiče taka izprememba v sedanji organizaciji. Kakor je lepa ideja skupnega glasila, vendar ni treba, da bi se dobesedno jemala ki tudi dobesedno izvajala, saj se tudi po drugih deželah ne. Res je naša banovina bolj majhna, ali zato še zmeraj ni povoda, da bi strigli peruti razvijajočemu se razmahu na polju kmetijskega novin-stva. Naj se da beseda prostemu razvoju potrebnih speci jalnih organizaciji Predvsem je pa skrbeti, da se »Kmetovalec« razširi in poveča, a ne na račun drugih li» stov, ki so prav tako za življenje sposobni in potrebni »Kmetovalec« naj se izpopolni s tvarino iz vseh strok našega kmetij« stva. Naj se obdeluje v njem tudi v večji n. sili, ki zahtevajo bolj intenzivnega pouka in dela, kakor" ga je mogoče podajati v »Kmetovalcu«, in ki so doslej pokazala svoj neoobiten uspeh z vsem dosedanjim dolgoletnim delovanjem. Upravičene težnje takih specijalnih društev kaže zaradi tega še tudi nadalje podpiratil V. Rohrman. Jesensko gnojenje in zimska praha Jesenski in zgodnji zimski čas sta prav za prav najprimernejša, da se izvrši gnojenje in tudi globoko oranje ali prašenje zemlje. Zlasti ona gnojila, ki se težje razkrajajo in je v njih učinek počasnejši se morajo v jeseni trositi. Pravilne ravna oni, ki jih podorje (podkoplje) ali pa vsaj podbrana Kot počasno učinkujoča gnojila bi bilo našteti: apneni dušik, ki vsebuje 15 do 16% dušika in 50 do 60% apna, dalje 40 odstotno kalijevo sol, Thomasovo žlindro z 18 do 22% fosforne kisline jn 50% apna ter mešano gnojilo nitrofoskal s 5.1% dušika, 8% fosforne kisline, 8% kalija in 3— do 33% apna. Ta gnojila morajo priti ob pravem času v zemljo, da je potem njih učinek še v bodočem letu na kulturah zagotovljen. Pravilno je, da se trosijo navedena gnojila čimprej, najkasneje pa vsaj 14 dni pred setvijo alj saditvijo (to velja posebno za ozimine). Trošenje naj se čim temeljiteje obavi, da se gnojila zmešajo z zemljo enakomerno. Po več let se pozna potem učinek in ugoden vpliv teh gnojil na rastlinah. Pri nas je navada, da trosijo umetna gno- Jfta po snegn. To pa zlasti v hribovitih legah ni priporočljivo, ker se lahko ztodi, da pri hitrem kopnenju snega odnese snežnica gnojila. Najbolje ravna oni, ki trosi umetna gnojila po odprti zemlji, kjer jih podorje aH podkoplje ali pa podbrana. Iz tega sledi, da se mora prav za prav zemlja pognojiti in obdelati že v jeseni. Kako ugodno upliva zimsko prašenje (oranje) okopavanje vinogradov, okopavanje sadnega drevja, brananje travnikov na zemljo, je vsakemu naprednemu kmetovalcu dovolj znano. Zimska praha v zvezi z gnojenjem tvori temelj pravilnega obdelovanja zemlje. Za gnojenje se odnekdaj uporablja hlevski gnoj, zlasti za okopavine. Ta naj se ob tej priliki obenem z umetnimi gnojili kot dopolnilo hlevskega gnoja podorje. Trosijo naj se istoša-sno dušičnata, fosforna in kalijeva gnojila ali pa meianica nitrofoskal. Brez umetnih gnojil dandanes napreden kmetovalec zares ne more izhajati, ker ne more doseči največjih in najboljših donosov. Majhen poskus z umetnimi gnojili na podlagi polnega gnojenja, to ie dušika, fosforne kisline in kalija, nam dokaže viden uspeh in velike koristi. Za nabavo umetnih gnejil si mora kmetovalec pravočasno določiti potrebna sredstva. Dandanes je dobava umetnih gnojil zelo olajšana, ker imajo skoro vse podružnice Kmetijske dražbe in tudi druge korpo-racije ter večji trgovci umetna .gnojila v zalogi. Napreden gospodar se ne boji napraviti dolga, če ve, da ga bo mogel plaSatl. Denar, izdan za umetna gnojila ne bo nesel samo po 8 odst. kakor v hranilnicah temveč po 50 odst. in še več. Kdor se ne boji napraviti dolga za blago v prodajalni, naj se i boji izposoditi denarja »a povzdigo svojega gospodarstva s tem, da si nakupi umetna gnojila. Tudi veliko podjetje in tvornice se zidajo s posojili, pa le procvl-tajo. Praktični ljudje so izdslali načrte, izposodili si denar, začeli delati in uspeh je tu. Glede količin posameznih umetnih gnojil pa raeunamo na 1 oral (ali 5 mernikov po-setve ali 5600 kv. metrov) takole: na travnikih: 75 kg apnenega dušika, 200 kg Thomasove žlindre in 75 kg kalijeve soli ali pa 250 kg nitrofoskala; za okopavine: 100 kg apnenega dušika, 150 Thomasove žlindre in 100 kg kalijeve soli ali 350 kg nitrofoskala; za ozimine in jarine: 50—75 kg apnenega dušika, 200 kg Thomasove žlindre (150 kg superfosfata) in 50—70 kg kalijeve soli ali 250 kg nitrofoskala; za deteljišča: 200 kg Thomasove žlindre (150 kg superfosfata) in 70 kg kalijeve soli; za vinograde: 300 kg apnenega dušika, 150 kg Thomasove žlindre in 100 kg kalijeve soli ali 350 kg nitrofoskala; na eno trto: 5 do 6 dkg apnenega dušika, 3 dkg Thomasove žlindre in 4 dkg kalijeve soli aH 7 do 8 dkg nitrofoskala; za sadonosnike (stari skupni nasadi): 100 kg apnenega dušika, 200 kg Thomasove žlindre, lftO kg kalijeve soli ali 250 kg nitrofoskala; pri mladih nasadih na 1 kv. m površine, ki jo drevo zavzema, 3 dkg apnenega dušika, 4 dkg Thomasove žlindre in 2 in pol dkg kalijeve soli ali 6 dkg nitrofoskala. Važno gnojilo, ki ga moramo tudi omeniti, je sprašeno apno. Apno je trositi samo zase v presledkih 5 do 6 let, in sicer v psz-ni jeseni ali pozimi kar po vrhu sprašene najbolje po petem letu, nakar se v nasled-apna. Običajno gnojimo z apnom po uporabi hlevskega gnoja in umetnih gnojil, in to najbolje po petem letu, neakar se v naslednjem letu zopet uporablja hlevski gnoj, odnosno umetna gnojila na podlagi popolnega gnojenja. Kmetovalci, naročite po svojih korporaci-jah umetna gnojila, dokler je čas. Denar, ki ga boste zanje izdali, se vam bo v veliki meri obrestoval. Fr. K- Ravnanje z novim vinom Začetno glavno kipenje ali tako zvano burno kipenje letošnjega vinskega mošta se je po večini že končalo in se mošt nahaja sedaj v štadiju tihega kipenja, to je počasnega kipenja, ki razkraja še zadnje ostanke nepokipelega grozdnega sladkorja in kislino, pri tem pa razvija svoj buke, v kolikor je dotični grozdni sorti prirojen. Obenem polagoma umirajo kvasno kipenje povzročujoče in druge glive ter se sesedajo na dno v podobi gošče z drugimi odvišnimi primesmi, izvirajočimi od trgatve (galica, apno, blato itd). Mošt, oziroma vino se tako polagoma čisti in pridobiva od dne do dne izrazitejši pravi okus. To se zgodi približno v 4—8 tednih po izvršenem izpreša-nju grozdja. Cim zdravejše je bilo grozdje in čim toplejše je bilo vreme za časa trgatve in kipenja, tem hitrejše in popolnejše se konča kipenje, kateremu sledi tudi hitrejše samočiščenje. Poeasneje gre ta procedura pri moštih z visokoodstotno množino sladkorja (čez 20%) in pri nizki kletni temperaturi (izped 15 stopinj C). Zato pa se navadna vina s 15—17 odst. sladkorja, ki imajo proporci-jonalno tudi več kisline, hitreje učistijo ln dogotovijo. V premrzlih kleteh moramo kipenje zaradi teh okolnosti z umetnim kurjenjem s pečmi pospešiti ali mošt naravnost električnim potom segrevati, da kipenje ne zastane, kar potem na pomlad kvarno upliva na zopetno kipenje že učiščenega vina. Čim se vino toliko učisti in če ni upanja, da ga v kratkem prodamo in potočimo znatno pospešimo začeto samočiščenje in dozo-relost novega vina s prezračenjem ali s pre-točenjem v drug sod, oziroma v kad in iz te zopet v isti, toda vse na dnu sesedene gošče očiščeni sod. To se vrši ves H m drugi mesec. Ako je prišlo ob trgatvi poleg gori navedenih primesi še kaj gnilega grozdja vmes, moramo ta pretok še posebno pospešiti. Zaradi sigurnosti, da se vino po pretakanju ne izpremeni, zlasti pa da zaradi gnilih snovi ne porjavi, da ostane torej stanovitno in se lepše učisti, ga moramo pri pretočen'« primerno zažveplati. V ta namen zažzemo v sodu, v katerega pretočimo vino, sproti nekaj azbestnih žveplovih trakcev (l—2 na polovnjak, okrog 3 hI). Zvepleni dim v sodu, to je žveplovi dvokis, pomori v tekočini vse kvarljive glive in bakterije, ki se zopet sesedejo v podobi gošče na dno, katero potem odstranimo zopet šele pri pomladnem pretakanju. Le, ako je mošt iz prav zdravega grozdja ter če ima obilo vinske kisline, to prvo jesensko pretakanje zavlečemo do pomladi, ker s tem pospešimo zmanjšanje preobilne kisline. Fr. Gombai. Kdaj naj gnojimo s 40odstotno ka!ijevo soljo Odgovor je kratek: Cim prej, tem bolje. Tudi pri nas se je po vzgledu drugih držav v zadnjih letih ugotovilo, da je uporaba 40-odstotne kalijeve soli v poljedelstvu najbolj dobičkonosna tedaj, če že jeseni ali pa prav zgodaj pomladi gnojimo z njo. Kalij, katerega damo v obliki 40-odstotne kalijeve soli našim kulturnim rastlinam, se mora v zemlji ne samo raztopiti, temveč enakomerno v zemlji razdeliti. Zato naj se z njim gnoji čim prej, na vsak način pa 14—20 dni pred setvijo. Istočasno s setvijo s kalijem gnojiti je neugodno. Potem Je že boljše, če se tako dolgo počaka, da mlade rastline že poženejo in se šele potem gnoji. Poskusi, ki so bili zadnji dve leti v to svrho izvedeni, so pokazali: Tam, kjer se je že jeseni ali pa najmanj 14—20 dni pred setvijo gnojilo s 40-odstotno kalijevo soljo, se je pri vseh (100%) poskusih izkazalo, da se je pridelek tako povečal ta poboljšal, da je vedno prinesel lep čisti dobiček. Za gnojila vložen denar Je nesel 80—90% obresti. Tam, kjer se je pa gnojilo z umetnimi gno- jilo ob setvi, je bOo samo 40% Izvedenih poskusov uspešnih, če se je pa gnojilo s 40-odstotno kalijevo soljo po setvi, ko so rastline že pognale, Je bilo 80% vseh gnojilnih poskusov uspešnih. Kmetje naj si to dobro zapomnijo, ker v današnjih časih je treba, da se vse izkušnje izkoristijo, da tako pridejo na svoj račun in se pri padcu cen vsaj poboljša in poveča pridelek. Kakor je razstava pridelkov poskusnega krožka ksanjske okolice pokazala, se je dosegel na krompirju, pesi in ovsu tam največji čisti dobiček in najboljši pridelek, kjer se je poleg fosforne kisline in dušika pravilno in izdatno gnojilo tudi z 40-odstotno kalijevo soljo. Pri drugih gnojilnih poskusih, izvedenih na Dolenjskem v Kostanjevici in Leskovcu pri Krškem, se je pokazalo, da to velja tudi za travnike in deteljo. Tam, kjer se je pri teh poskusih gnojilo pravočasno (namreč s 40-odstotno kalijevo soljo in apmenim dušikom jeseni, s super-fosfatom in čilskim solitrom pa pomladi), je bil že prvo leto pridelek sena in otave za 2500 kg večji kakor na negnojeni parceli. Ta vešji pridelek krme predstavlja, ako računamo po nizki ceni, vrednost 2000 Din. Na ta način se je denar, vložen v umetna gnojila, podvojil. Pri nas v Dravski banovini, kjer je živinoreja bolj dobičkonosna kakor poljedelstvo, mora kmetovalec paš ti na to, da pridela kar največ dobre ta tečne krme. To je pa mogoče le tedaj, če rabi poleg drugih umetnih gnojil večje količine kalijevih gnojil. Večkrat se tudi dogodi, posebno tedaj, če se je prepozno gnojilo s 40-odstotno kalijevo soljo, da v prvem letu gnojenja ni bil pridelek za toliko večji, kakor je kmetovalec pričakoval. To se je dogodilo v posameznih primerih letos, kjer se je prepozno gnojilo in je bilo v majniku in juniju Izredno malo padavin. Kmetovalec pa mora v takih primerih počakati, ker ta rastlinska hrana, katero je dal zemlji v obliki kalijevih umetnih gnojil, ostane v zemlji in mu bo v drugem letu (včasih tudi še v tretjem) prinesla večje in boljše pridelke. Tako se mu bodo v obilni meri in z lepimi obrestmi povrnili stroški, ki jih je imel za nabavo umetnih gnojiL Primerjalni gnojilni poizkusi Da se povzdigne množina pridelka na 1 ha pri našem kmetijstvu, so popolnoma pravilni primerjalni gnojilni poizkusi, postopanje, kakor smo ga imeli priliko videti v Kranju na Gorenjskem. Želeti bi bilo, da se tudi objavijo dobljeni podatki in kdo je dosegel največji pridelek in kako kaže dobičkanos-nost takega gnojenja. Taki primerjalni poizkusi imajo namen vzbuditi zanimanje za uaanejše obdelovanje zemlje ln uporabo umetnih gnojil. To je povsod pri nas na mestu, kjer je uporaba umetnih gnojil nezadostna. Tudi na Dolenjskem smo pomladi mlsim Izvesti take poizkuse. Obvestili so nas pa, da se bodo zaradi nezadostnih denarnih sredstev za letos vršili taki poizkusi le na Gorenjskem. Vzlic temu pa je na Dolenjskem uporaba umetnih gnojil vobče znana in zelo razširjena, tako da danes ne najdete več kmeta, ki bi se branil uporabe umetnih gnojil. Dobro bi bilo vedeti, koliko umetnih gnojil razpečajo podružnice Kmetij, družbe. Novomeška podružnica Kmetijske družbe razpeča letno okrog 35 vagonov umetnih gnojil; razni drugi trgovci ter zadruge pa prodajo tudi kakih 30 vagonov, tako da znaša uporaba umetnih gnojil v novomeškem okraju kakšnih 60 vagonov, kar je za naše razmere že lepo število. Razmere na Dolenjskem so pa čisto drugačne kakor drugod, ker so kraji revni, skaloviti ln je gospodarska kriza, zaradi velikih Izdatkov, slabih cen, ta manjše možnosti zaslužka Se večja kakor drugod v banovini. Vpliv kmetijske šole na Grmu in ostalih organov za pospeševanje kmetijstva gre zmagoslavno naprej. V inicijativi na Dolenjskem nikdar nočemo zaostajati. F. M. !ZilI so ozMjirc i Pljučna tuberkuloza, suStca, kaielj, irahl kašelj, sluzasti kašelj, nočno potenje, bronhljalni katar, katar grla, zaslin ja vanje, bruhanje krvi, izpljuvanje krvi, tesnoba, astmatično hropenje, bodi Ja ji Itd. so ozdravljivi. NA TISOČE OZDRAVLJENIH. ZAHTEVAJTE TAKOJ MOJO KNJIGO I „NOVA UMETNOST HRANJENJA", Pred uporabo. ki Je fe mnoge re- Po oporaM. Sila. Ta se moro uporabiti pri vsar kem načinu življenja ta pomaga, da bolezen hitreje obvladamo. Telesna teža raste ta postopno poapnenje zaustavlja bolezen. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo vrlino moje metode ta radi odobravajo uporabo iste. Čimprej se začne z mojim načinom hranjenja, tem boljše. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, lz katere zamorete črpati mnogo potrebnega. Kogar torej bolezen muči, kdor se želi na nagel način temeljito ta brez nevarnosti znebiti svojih bolečin, naj fee danes piše! NaglaSam ponovno, da dobite moje pojasnilo POVSEM ZASTONJ, brez vsake obveze z Vafie strani, ter bo Vaš zdravnik sigurno pristal na ta od prvih profesorjev kot izvrstno pripoznan NOVI NAČIN VAŠEGA HRANJENJA. Zaradi tega je v Va.«em interesu, da takoj pišete, pa Vaa bo moje tamoflnje zastopstvo vsak čas najbolje postreglo. Črpajte pouk in ojačeno voljo do Sivi jen ja iz knjige izkušenega zdravnika. Ona vsebuje okrepčilo ta žlvljensko uteho ln se obrača do vseh bolnikov, ki se zanimajo za sedanje stanje ZNANSTVENEGA ZDRAVLJENJA PLJUČ. Georg Fulgaer, Berlin — Neukolln, Ringbahnstrasse No. Z4. Abt. 619 Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh Po najnižjih cenah dobite vsakovrstne žeblje planine a rje kljuke za zid in cevi, klop-nike, žeblje za normalne in rudniške tračnice 15509 KATARINA ŠOLAR žebljavska industrija KROPA ZASTOPNIK na zagrebškem trgu reprezentativen, pri odjemalcih dobro uveden in priljubljen, želi proti proviziji zastopati sposobno firmo za kavo ta kolonijal-no blago. — Ponudbe na: Publicitas, oglasni zavod, Zagreb, Hica 9, pod br. 24936. 15537 ffiabclica ttt orehe mo debele dobite pri Sospedarsiei zoezi V Hfubljatti 14862 B^l Vseh skrbi se iznebite!! POMAGA Vam pri motnjah la izostajanja, kakor tndi pri prenehanja mesečne perij ode * dolgih etib tisočkrat pretzk tižeLO 1b dosedaj edino po zdravnikih priporočeno zanesljiv« sredstvo prof. dr. Rettija »EROSEA«, ki takoj v nekaj ara zanesljiv« učinkuje, d« da bi dotičaico motu v njenem poklica. — Cona 70 Din, »pee. e uutarele motnje 100 Din, koncentr. ta tonske ttoiot narave 150 Din. — Zajamčeno neškodljivo. — Temo sredstva se ima zahvaljevati na tisoče {enak za zanesljiv In aagei nčinek la za povrnjeno brezskrbnost. — Diskretne- pošilja po poitl edino Havelkova ordinačni laboratož, Praha Nusle, Božetechova ulice, čislo 10. — J. — 54. — Českoslov. Republika. FANY PATIK UMETNO KOŠARSTVO Hadovljica — Lfublfana, Miklošičeva cesta 30 Izdeluje ta dobavi najsolidneje ta najskrbneje Izdelane garniture. Razna stojala v priprosti in najfinejši Izdelavi. Tržne torbice vseh vrst — košarice za kruh, za šivanje, za papir, za igračo, tase za serviranje peciva sadja itd. Zaloga japonskih in kitajskih preprogi — PRI ODJEMU NA DEBELO SPECIJALNE CENE. sa Simmermški bencin električni mali traktorji najidealnejši stroj a prevažanje materijala. Bendn električne male lokOMOtlVC za polja, tovarniške tire in rov«. dinamo motorji za neodvisno preskrbo toka. vozne motorne sesalke za poljedelstvo, vrtnarstvo in cestne gradbe. stabilni in vozm&encin bencol-motor ji najmodernejši, najekonomičnejši stroji na krogličnih ležajih. MASCHINEN und WAGGONBAU-FABRIKS. A. G. in SIMMERING VPIEN XI., Hauptstrasse S8—40. Inženerski biro JULIJ BREITWIESER ZAGREB, Vodnikov 11 Td. 26 89 Zastopstvo: Zopet huda rudniška nesreča V premogovniku Sunday Crek pri Millfieldu države Ohio so se vneli jamski plini; 160 rudarjev je storilo med eksplozijo žalostno smrt. Vojna zvijača Pariška dopisnica >Frkf. Ztg.« poroča o sledeči, iz življenja zajeti zgodbici: Hitela sem zvečer po ulici St. Honorč in zagledala od daleč oguljeno, majavo postavo ubogega starca, ki ni bil v nobenem skladu z razkošnimi izložbami, dragimi avtomobili in jatami drago oblečenih Američank. Da hitela sem ga in mu pogledala v sestradani, nagubaneeni obraz z dolgo razmršeno brado. V razcapan površnik zavit, raztrgano kučmo na očeh je komaj vlekel debel sveženj zelenih zvezkov. Opazil je moj pomilovalni pogled in se spoštljivo odkril. »Madame,« je zahropel, »usmilite se pozabljenega, starega pesnika! Nekoč sem slovel po Parizu, a po vojni se je svet streznil in nima zanimanja za lepoto in ljubezen. Prodajati moram po ulicah svoje pesmi, da ne bi umrl od lakote c Starec se mi je smilil. Dala sem mu de-setfrankovski bankovec in si vtaknila v žep enega njegovih zvezkov. Doma, preden sem šla spat, sem se spomnila ubogega »pesnika ljubezni in lepote«. Odprla sem njegov zvezek in se zelo začudila. Namesto pesmi sem naletela na trezno in bojevito prozo, francoski prevod sovjetskega propagandnega spisa. Pariška policija hudo preganja komuniste in ti so si v boju z njo izmislili opisano novo zvijačo. Čudna dvojčka Ta zgodba ne bi nikakor presenetila, da nista njena junaka t. zv. siamska skupaj zraščena dvojčka. Toda sestrici Elsie in Hilda Haropp iz Yorkshira imata menda eno in isto dušo, dasi sta sicer ločeni, popolnoma samostojni bitji. Ce se je Eslie kjerkoli česa prestrašila, je takoj postala plašna tudi Hilda. Če je bila Hilda zaspana, je pričela tudi Elsie zehati. Dokler sta živeli obe sestri v očetovi hiši, ni bilo na tem »sinhromizmu« nič presenetljivega. Saj sta vzrasli sestri v istih razmerah. A pred kratkim sta se poročili in se dali z operacijo ločiti. Pri možitvi sta pokazali zopet popolno enakost v svojih nagnjenjih celo tako daleč, da sta obe vzeli moža z imenom Tomson. Toda Tomson I., Hildin soprog, je bil premožen in je takoj odrinil na ženitovanj-sko potovanje. Tomson II. je bil revež in je ostal kot mehanik v Glasgowu, svoji domovini. Tako se je pričela dvojna družinska drama. Hilda je pod plavim nebom francoske Riviere vedno pričakovala dežja in blata. Že prvo jutro je presenetila soproga z besedami: »Zakaj nisem vzela velikega črnega dežnika! Saj vem, da bo slabo vreme!« Kljub temu je sijalo solnce vsak dan, ne da bi se prikazal niti najmanjši oblaček. Med tem si je oblekla Eslie v meglenem, mrzlem Glasgovvu za izlet lahko poletno obleko in se je seveda hudo prehladila. S solzami v očeh je zatrjevala, da mora biti solneno vreme! Zmeda je postajala vedno večia. Hilda se je namrdnila pri kosilu v francoski restavraciji in rekla: »Ovsena juha je prižgana!« —»Moj Bog!« jo je opozoril mož, »saj je to vendar jastog.« — »Saj res,« je žena široko odprla oči, »a ima okus po osveni juhi!« Med tem je jedla Elsie v lastnem domu pristno ovseno juho in je dejala možu: »Pokliči natakarja, pa hitro plačaj, da se gremo kopat v morje!« Tomsona nista vedela, kaj bi napravila. Bogatin je v Parizu povabil k ženi svetovno znanega psihiatra. Ubogi Tomson se je zglasil pri najbližjem zdravniku v Glasgowu. Oba sta navedla neverjetne primere iz svojega zakonskega življenja. Zdravniki pa ne vedo, kaj bi rekli. Medicina res nm pozna sličnega primera. Nasvetovali so soprogama, naj bi stanovala v skupni hiši, ne da bi se kdaj ločila niti za nekoliko dni. A to bi pomenilo, da mora rodbina Tomson I. vzeti v doživljenjsko oskrbo rodbino Tomson II. Kaj je storiti? Pozabljeni potni list Slikar Steyn je odpotoval s parni-kom »Pariš« iz Newyorka na Francosko. Na krovu se je spomnil, da je doma pozabil svoj potni list z vizuuii. Obupan je po telefonu poklical svojega prijatelja, letalca, in ga prosil, naj mu priskoči na pomoč. Letalec je pohitel v stanovanje, poiskal potni list in se dvignil v zrak. Kmalu je dohitel parnik na morju. Steyn je na krovu že željno pričakoval svojo listino. Letalec se je spustil čim nižje in krožil nad ladjo, a se je naposled moral vrniti, ne da bi kaj opravil. Nikakor ni mogel vreči zavitka na krov in kapitan seveda ne bi ustavil parnika, da bi lovil papirje iz vode. Pristanek na krovu je pač mogoč samo v pravljičnih Wallaceovih detektivskih romanih. Zgodba se je končala s tem, da je telefoniral kapitan blizu francoske obale v Havre. Pristaniške oblasti so potem Steynu dovolile bivati v najbližjem hotelu, dokler ne bo iz Amerike prišel njegov potni list z navadno pošto. Zadnja ura »Daily Mail« poroča o nezgodi nekega londonskega župnika, ki je eno zadnjih nedelj pridigoval svojim vernikom o temi: »Ne veste ne ure, ne dneva.« Med vso, dve in pol leta dolgo bursko vojno je izgubila Anglija 5774 mož. Sedaj pa zahteva londonski ce- Največji mostni lok na svetu y luki Bayonne države New Jersey grade železni most, dolg 560 metrov. Gotov bo 1.1932 in bo stal 16 milijonov dolarjev. stni promet r istem času do 15.000 žrtev, torej trikrat več. »BrezumciJ«, je vzkliknil g. župnik, »zakaj mislite na smrtno uro in dušno blaginjo samo, če odhajate na vojno ali na nevarno morsko vožnjo? Zakaj niste pripravljeni tudi tedaj, kadar greste na sprehod ali po cigarete v najbližjo trafiko? Med dolgo in kratko potjo ni nobene razlike in je vaša lahkomiselnost zločin! Mati, ki opazuje, kako koraka njen sin čez ulico, bi se morala od njega posloviti tako s solznimi očmi kakor pri njegovem odhodu na bojišče . . .« Pridiga je naredila svoj vtis. A po maši se je zatopil župnik v razgovor pred cerkvijo in ga je res podrl mimohiteči avtomobil. Na srečo je odnesel duhovnik le neznatne praske. Zgodba bi bila komična, toda hudobneži namigavajo, da je priredil župnik »nesrečo« nalašč zato, ker je hotel še poglobiti vtis svoje zgovornosti. Carinska dogcdbica Na neki obmejni postaji med Avstrijo in Češkoslovaško se je nedavno odigral sledeči resnični dogodek; Znana češka igralka je potovala na Dunaj. Njeni kolegi in prijatelji so jo prosili, da bi jim prinesla iz Avstrije cigaret. Igralka je kupila 5000 cigaret in jih je lepo vložila v škatlo za klobuke. Med vožnjo je naprosila sopotnike, da bi vsak prevzel po nekaj škatel cigaret in jih spravil v žep, da bi ji ne bilo treba plačati visoke carine. Gospodje so bili seveda takoj pripravljeni ustreči lepi igralki, ali izkazalo se je, da bi v najboljšem primeru lahko spravili v svoje žepe le 2000 cigaret. Ostalo bi jih torej še tri tisoč, ki bi jih carinik takoj našel. Uvidela je, da ji tudi vsa postrežlji-vost sopotnikov ne pomaga in se je odločila, da da cigarete zacariniti, da se izogne še višji kazni. Na obmejni postaji vstopi v kupe carinski uradnik in vpraša, ali ima kdo kaj zacariniti. Igralka se oglasi: V škatli za klobuk imam 5000 cigaret. Carinik pa: »Ne norčujte' se, ste še premladi!« in je zaloputnil kupejna vrata. Ves kupe je bušnil v smeh in 5000 cigaret je šlo nezacarinjenih na Češkoslovaško. Ara. Nosilec Nehlove nagrade za slovstvo Sinclair Lewis, najznamenitejši ameriški romanopisec, je prvi Američan, ki je bil de- ležen te odlike. Izjavil je, da bo nagrado, ki znaša 120.000 švedskih kron, porabil za podporo nekega mladega in nadarjenega ameriškega pisatelja. O Sinclairju Lewisu je prinesel naš list včeraj daljšo razpravo. Pustolovščine tovornega vlaka Nenavadna železniška nezgoda se je pripetila v bližini St. Brieuxa na Francoskem. Vlakovodja nekega tovornega vlaka se je nagnil med vožnjo malo preveč iz stroja in je padel iz njega. Vlak, ki je vozil med drugim tudi 4000 1 bencina, je drvel z brzino 30 km dalje, podrl na prvi postaji močan zavornik, skočil iz tira, prečkal obsežno tovarniško dvorišče, zavozil v zelo prometno ulico, podrl zid nekega vrta in se končno ustavil. Pustolovščina se je končala z malenkostno poškodbo stroja in nekaterih vagonov, dočim človeških žrtev ni bilo. za damske plašče imitacija krzna (Perzianer, Nutrla, Opu-sum itd.) ravnokar dospela in jo prav ugodno prodaja tvrdka Drago Schwab. Lfublfana. ^loiii — 0 proti sivim lasem! \J Ne barva, temveC vrač® K/r sivim lasem prejšnjo na-* 1 ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeli siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Pošljemo po povzetju, tn to samo na čitljiva naslove. Rabindranat Tagore na bolniški postelji Sivolasi Indijski poet in mislec Rabindranat Tagore, ki je na svojem potovanju po Ameriki resno obolel, da je bilo malo nade na njegovo okrevanje. V kratkem izide v založbi Tiskovne zadruge kot prva knjiga serije sodobnih romanov prevod Tagori-jevega romana »Dom in svet«, ki bo gotovo vzbudil zanimanje slovenskih ljubiteljev lepe knjige za umetnost prvaka vzhodnih pisateljev. Daljši delovni čas za kokoši Angleška električna družba je našla zanimiv način, kako povečati odvzem električnega toka na kmetih. Ustanovila je poseben odsek, ki proučuje možnosti uporabe toka tudi v najmanjših kmetskih gospodarstvih. Delo tega oddelka spada v panogo reklame in propagande, vendar so njegova dognanja nenavadno zanimiva. Oddelek se je lotil poskusov na kokoših, da bi povečal njih jajcenosnost z električno toploto in lučjo. Povabil je na predavanje novinarje, kjer jim je strokovnjak razložil vpliv elektrike na kokoši. »Kokoš je tropična ptica«, je dejal predavatelj, »zato je vajena daljšega delavnega dne, da se tako izrazim. Z umetnimi sredstvi jo tudi pod našim podnebjem lahko prisilimo, da dela po svoji prirodi tudi pri nas dlje časa, nego doslej. S tem da ji prižigamo luč zvečer in zjutraj, podaljšamo njen delavni dan za nekoliko ur. Kokoš pri nas spi preveč, zato jo je treba prisiliti, da bo manj spala in ta čas posvetila svoji prehrani. Naj simpatična ptica ta čas zoblje, mesto da spi, pa bo zato tudi nesla več ja-jec«. Predavatelj je predvedel poslušalcem nekoliko kokoši, ki jim je bil z električno svetlobo umetno podaljšal dan ter navedel presenetljive posledice tega početja: Jajcenosnost kokoši se je dvignila za 60%. Zgodnejši vzhod in poznejši zahod solnca je predavatelj prav spretno ponaredil s postopnim ojačevanjem, oziroma oslab-ljanjem razsvetljave. Kokoši tega niso opazile in so nepreplašene začele svoje dnevno delo davno pred pravim dnevom ter ga zaključile kasno po noči. Ako so jih zbudili takoj s polno svetlobo, so prestrašeno koko-dakale in letale po kurniku, nejevoljne zavoljo čudnega pojava ter se ves dan niso umirile. Ko pa se je umetno podaljšanje dneva izvršilo počasi in neopaženo, pa so s samoumevno stjo začele zobati in nesti jajca, da je bilo veselje. Predavatelj je omenil, da so elektriko porabljali z velikim uspehom tudi čebelarji. Tem je družba ogrevala panje s tokom in čebelice so bile vso zimo bodre, porabile so manj hrane in se že v zgodnji pomladi lo tile dela. Po bližnjih travnikih namreč družba napeljala omrežje s to kom, da je cvetje prej poganjalo in da so s tem pridne mušice dobile polje za svoje delo. stu, prej ali slej bo začul gospodar njeno mjavkanje na pragu Sicer pa ni ta spomin nobena izključna mačja lastnost. Tudi ptice selivke se povrnejo vsako leto iz Afrike in Avstralije v najbolj oddaljene sibirske pokrajine. A v Parizu so ugotovili po verodostojnih pričah še bolj skrivnosten pojav. Zakonca M., ki bivata na ulici Carous-sel, gresta vsako zimo za 2 do 3 mesece na morje. Svoje stanovanje zakleneta, in staro sivo mačko odpeljeta v rejo k mlekarici v S. Germain v pariški okolici. Mačka se je že navadila te vsakoletne selitve in 6e nič ne razburja. Toda na dan, ko se povrne njen gospodar iz Niče v Pariz, se izgubi mačka redno iz S. Germaina. Zvečer zamjavka trudna in lačna na hišnem pragu v rue Caroussel. Letos se je ponovil ta čudni dogodek že v petič' Mačja duša Menda je rekel pred 50 leti neki znani naravoslovec, da ne potrebuje človeštvo nobenega spiritizma, če hoče spoznati prave čudeže. Koliko skrivnosti vsebuje duševno življenje naših domačih živali! Znano je, da se mačka vselej lahko povrne domov, pa naj bo od doma še tako oddaljena. Šla bo več desetkov kilometrov po cesti in se ne bo izgubila niti v največjem me- V sobi št. 23 Zgodba je čisto nova in diši po opereti, a je vendar resnična. Primerila se je v nekem berlinskem hotelu po čajanki ob 5. Omožena ženska je slišala, kako so jo pozvali k telefonu. Baš se je hotela odzvati, ko je skočila pokonci elegantno oblečena dama in pohitela k telefonu. Gospa ji je neopaženo sledila in je spoznala iz telefonskega razgovora, da ložira nje mož »s soprogo« v sobi št. 23 v drugem nadstropju. Gospa je imela svoj načrt hitro izdelan. Ko je nje mož okrog 2. po polnoči vstopil v najboljšem razpoloženju s »soprogo« v sobo št. 23 in sta se odpravljala spat, se je oglasil od dvojne postelje nepričakovani glas prave soproge: »No, Pavel? Koga pa si privedel s seboj?« Mož je obstal, kakor da mu je padel kos opeke na glavo, njegova spremljevalka je omhanila v stol. Gospa v postelji pa je priklicala v sobo pol hotela in dejala: »Zapomnite si položaj in naše tri obraze, kajti kar vidite tu. boste izpričali pred sodnijo.« Seveda so sodniki zakon ločili. Andreejev dnevnik Na priporočilo izvedencev je sklenila švedska vlada prodati Andreejev dnevnik, da bo lahko ustanovila poseben sklad, katerega obresti se bodo porabile za raziskovanje polarnih ozemelj. Velika švedska založba je ponudila za rokopis takoj 16 milijonov Din. A to ponudbo so odbili, ker so Američani ponudili znesek 110 milijonov. Najbrž bo rokopis romal v Zedinjene države in bo izšel angleški prevod prej nego švedski izvirnik. Tom Mix nevarno bolan Iz Los Angelesa javljajo, da je znarf ameriški filmski igralec Tom Mix, specialist za cowboyske vloge, težko obolel. V izvrševanju svoje službe je večkrat padel in zadobil težke notranje poškodbe, ki se mu sedaj maščujejo. Amerika v borbi z razbojništvom Javna varnost v Zedinjenih državah je tako ogrožena, da so se morali državljani oborožiti, da si lahko očuvajo življenje in imetje. Slika nam kaže štiri možake novoosnovane meščanske straže v mestu Ewanstonu. Vsak član nosi lahko samokres brez orožnega lista. »JUTRO« St 2W 21 NedeTJa, t. JO. 1950 S F O B T ASK Primorje : SK Ilirija Danes se odigra pokalna tekma med gor« njima kluboma. Tekma, ki bi drugače lahko privabila na igrišče mnogo pubLse, se tre« tira v zadnjih dneh na načia. ki ni pože» ijen. Pokalno tekmovanje, kakor vsaico športno tekmovanje, bi morali naii klubi smatrati enako važno kot vse ostaie prvenstvene tekme Pričakujemo, da je to bno samo prehodno in da bodo klubi odslej * res športnem duhu odigravali ts tekrae. Nastop med našima vodilnima kluboma zanima vse športnike. Zato je u.nljivo, da je LNT brzojavno zahteval od JNS odnos« no ZNS. da delegira odločnega n veščega 8odn:ka. Na ta način je dana možnost nor« mainega razvoja igre. V to svrho se tum pričakuje, da bo publika znala ceniti na» n~»n športa, pa tudi trud, ki ga vložijo v borbo naši igralci. Tekma se bo odigrala na igr»!ču ASK Primorje. Dunajska cesta, ter prične ob 14.45. Igrala se bo ob vsakem vremenu Predtekmo igrata Grafika in Jadran in si> cer še 42 minut neodigrane pokalne tekme Službene objave LNP Nadaljevanje (Seja u. o. 7. nov. 1930) Prisotni gg.: Ribarž, Stanko. Kuret ra/n Setina, Malovrh, Marinič, Vospernik Buiie> vič N., Kralj, Logar, Novak. Bostič, Dor« čec. Dopis SK riirTje od 4. m 5. novembra se ae vzame na znanje ter se klub opo, arja na posledice, ki slede na osnovi čl. 52 tu 53 kaz. pr JNS ter na določila propozici). če ne bi nastopil v pokalni tekmi za LNP Formalni protest SK Ilirije rajo naj kasneje do 20. novembra na najlov- ^ari« borski zimsko»sportni savez, Maribor, Ta t j tenbachova ulica 19=1. Načrti naj bodo ka« rakteristični ali poljubni. Eventualne infor« macije pn podsavezu. Nagrada določeaa r iznosu 100 Din. Priprave za zimski šport na Gorenjskem Zima gre v deželo. V društvih sokolske lupe »Kranj« se je že pričelo z pripravami za zimski šport, osobito za smučarstvo, ki je najbolj zdravo m privlačno. Sicer prilike za gojitev smučarstva še niso povsod ugod« ne, kajti tudi na Gorenjskem v nižje 'eže» čih krajih še ni snega, pač pa hodi sokol« ska mladina v svojem prostem času z d;l» cami na ramah visoko gori pod vrboye Ka« ravank, v naročje zimske narave, kjer jf čisti zrak, rnir in sije solnce. Za bodočo zimsko športno sezono pa st vrše bolj kot praktično vežbanje, ki se še ni moglo pričeti, toliko bolj predpriprave organizatoričnega značaja, V nedeljo 2 t m. se jc vršila v sokolskem domu aa Jesc nicah seja smučarskega odseka sokolske župe Kranj. Seje se je udeležil poieg na> čelnika sokolskih smuških odsekov tudi načelnik Saveza SKJ brat Ivan Baiželi m »avezni smučarski referent brat Podgornik načelnik Sokola I. na Taboru v Ljubljani. Načelniki sokolskih smučarskih odsekov so najprej podali izčrpna poročila o stanju fai delovanju smuških odsekov *n o predpri« pravah za sezono. Iz poročil je razvidno, da ima večina društev sokolske župe Kranj že osnovane smuške odseke, v katerih jc včlanjenih lepo število članov naraščaja in dece ter se bo skušalo pritegniti v to panogo tudi članice in ženski naraščaj. Sa vezni načelnik, brat Bajželj 'e nato razvil svoje misli o smučarstvu, poročal o pogajanjih in sporazumu med SKJ in JZSS ter naglašal, da bo Sokolstvo gojiio zimski snort vzajemno m roko v roki v prijatelj« skiti odnosa j ih z JZSS. kajti sokolski smu« žki odseki bodo tudi v bodoče lahko go» jili zimski šport v okviru m po načinu JZSS. Sokolsko članstvo bo lahko včlanjen rio razen pri svojih smuških odsekih tudi pr: JZSS, pač pa bo pri sokolskih smu= SKih tekmah, kadar se bodo vršile, moralo tekmovati za barve svojega matičnega so« kolskega društva. Mnenje vseh delegatov je bilo, da bosta obe organizaciji pri skupnem delu vsaka zase, gotovo mnogo pridobile, kajti obe bosta lahko imele skupne vaditelje, skupno varstvo, skupne vozne ugodnosti in skup« no propagando. Zimski šport bo prej ai. slej zavzel velik razmah tudi v ostalih delih države, ker bo Sokolstvo kot vsedr« zavna telesno»vzgojna organizacija skušala ustanoviti zimsko«sportne odseke povsou tem, kjer so prilike za zimski šport ugod. Sklenilo se je na seji soglasno, da naj r™ smus^ odseki priredijo smuškj ^ oČeJ\°gOCe V SVdie Sclavoni-sche oder Windische Sprach eine aus den Furnembsten, welche weit und breit in Eu-ropa und Asia gangbar alsnemlicb in Dal-inatien, Kharndten, Crayn, Isterreich, Frl-aul< (Slovanski jezik je eden najplemenitej-sih, ki je daleč okoli v rabi v Evropi ln v Aziji, kakor v Dalmaciji, na Koroškem, Kranjskem, v Istri in Furlaniji). To naj Imajo pred očmi zaničevalci našega jezika po fašističnih novinah. V Sežani so inavgurirali novo kino - gledališče z imenom »Carso<. Navzoči so bili zastopniki vseh oblasti in inavguracijo je Izvršil tržaški prefekt Porro. ki je poudarjal da s kino - gledališčem v Sežani ni otvorje-no navadno zabavišče, marveč središče za moralno podvigo prebivalstva in za zdravo propagando italijanstva na Krasu. V Trstu so zgradili na zemljišču nekdanjih tvornic testenin in barv vojašnico za 23. polk poljske artiljerije. Vojašnico tvori 11 poslopij. Dvorišče obsega nad 40.000 kva dratnih metrov. Zgradba stane 3 milijone lir. Tržaška deželna uprava je določila 1 milijon 500.000 lir za radikalno ureditev važnega dela deželne vipavske ceste. Ta žila teče od Opčin skozi občini Veliki Repen ln Dutovlje s skupnim razvojem 16 km v trža ški pokrajini. Cesta je življenskega interesa za zvezo med Trstom in Vipavsko dolino, odkoder se bodo stekali poljski pridelki na tržaško tržišče. V okolici Bal v Istri je dobila neka vdora po pošti 10.000 lir penzije z zastanki po svojem sinu, ki je padel v vojni. Zvečer je prišel na dopust domov njen drugi sin, ki služi pri vojakih v Puli. Ko sta že počivala, ie za-čula starka močno trkanje na vrata. Ko je odprla, sta jo napadla dva maskirana človeka s pozivom: Denar ali življenje! Tačas se je zbudil sin in skočil materi na pomoč. Pograbil je revolver in streljal. Roparja sta padla na tla mrtva. Sin je šel nato sporočit orožnlški postaji, kaj se je zgodilo. Orožnl-ški brigadir se je nemalo začudil, ko je spoznal v enem roparju svojega predstojnika, orožniškega maršala, v drugem pa poštarja. Oba sta Šicilijanca. Za Izulo in okolico je dovolil zavod >Cre-dito Fondiario delle Veneziec v Veroni veliko posojilo. Vršila se je seja, v kateri so razni gospodarski in politični čireitelji razpravljali o modalitetah za porabo denarja >v podvig kmetijstva v tej coni<. Omenjeni zavod je sprejel pred par meseci na prizadevanje pulskega prefekta Leona finančno sodelovanje pri izvrševanju zasnovanega raz-laščevalnega načrta v istrski pokrajini. V ladjedelnici v Tržiču imajo za tri leta zagotovljenega dela. To v glavnem zaradi naročil »Shipping Standard Company«. »Bol-lettino Industriale< izvaja, da bodo mogle primorske ladjedelnice delati samo, ako bodo dobivale inozemska naročila, kajti za »narodno delo« je v Italiji preveč ladjedelnic in kvota, ki se more razdeliti med posamezne skupine, je premajhna. kredenca, kar »o opazffl zunaj *to;cči dalcL Ce bi sc vnele saje ponoči, bi nastal lahko velik požar. — Zaradi zadnjega deževja jc potok Sušica zopet narasel in poplavil nižje ležeče kraje. Ker vedno dežuje, kmetje ne morejo grabiti listja za nastiljo živini. LA VRTCA. Tukajšnje tamburaško društvo le vendarle rodilo sad, čeprav so ga hoteli udušiti. Z neumornim delovanjem si je v teku leta dni svojega obstoja vidno opomoglo Veselo tamburanie je bilo in je tudi še sleherni večer čuti pri nas. Ta slovenska godba zopet začenja vzbujati simpatije povsod med narodom. — Tudj dramski odsek si Je nabavil oder. ki bi bil res lahko vzor marsi-kakemu podeželskemu odru. Dvakrat tedensko se na niem urijo požrtvovalni članL Torej se lahko ponašamo ž njim. V teku leta nam postavljajo na oder četrto predstavo. Pri tem pa moramo pomisliti, da so vsi člani še izven društvenega delovanja preobloženi z delom. Tedaj res žrtvujejo ta čas za prosveto. Le tako naprej! DOLENJSKE TOPLICE. Praznovanje Vseh svetih je poteklo kakor druga leta. FVikopališče je bilo čedno okrašeno, med drugimi Je bilo tudi pet vojaških grobov lepo okrašenih, kar je storila tukajšnja šolska mladina. — Saje sq se vnele v ponedeljek 3. t m. v dimniku restavracije g. Milana Zupanca. Ogenj je povzročil v gostilniški sc/bj malo škodo, ker je pričela že goreti Iz uradnih In .cktsgih slfi^b^ifli cf^av Ker nimata pogojev za pravni obstoj, ste razpusčeni društvi: Katoliško »loven, sko izobraževalno društvo v Sv Duhu prt Krškem in pa Podružnica družbe Sv. C» rila in Metoda v Ižakovcih. Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuičii ne dne 14. junija 1930 v Mariboru umrlega trgovca Kcršiča Karla, nai napovt> do in dokažejo svoje terjatve pri okraj« nem sodišču v Mariboru dne 19. novembra 1930 ob 10. uri ustmeno ali pa do tega dne pismeno. Zaradi umobolnosti je omejeno prektU cana Pikon Tončka, roj. Ribnikar, na Birj« ski Dobravi št. 79. Za skrbnika pomočni« ka ji je postavljen njen mož Jožef, to» varniški delavec istotam. Dražba nepremičnin: Pri okralncm dišču v Brežicah dne 31. decembra ob hiša št 36 v Drenovcu z vinsko kletjo, kolarnico in hlevom, eno vinogradniško, dvema njivskima, dvema travniškima ln eno pašniško parcelo, zemlj. knj. Drcnovec, vi. št 41. Cenilna vrednost 22.25fc.50 Din. Najmanjši ponudek 14.439 Din. V konkurzni zadevi protokollrane tvrdke Gričar in Mejač v Ljubljani se sklicuje zbor upnikov na 29. novembra ob 10. prt deželnem sodišču v Ljubljani, soba 132 Na dnevnem redu bo sklepanje o prezadolžen« kinem predlogu na prisilno poravnavo —• V konkurzni zadevi tvrdke Gnčar in Me» jač v Ljubljani se odredi naknadni ugoto* vitveni narok na 15. novembra 1930, o*- 10. v sobi 132 deželnega sodišča v Ljub! anL Prisilna poravnava, sklenjena dne IS. ok« tobra 1930 pri okrajnem sodišču v Ptuiu med prezadolžencem Ribičem Rudolfoi.i, trgovcem v Ptuju tn njegovimi upniki jo potrjena. Po tej poravnavi plača prezsdol« ženec upnikom tretjega razreda 15 odstot« no kvoto, plačlj ivo v 60 dneh po pravo, močnosti poravnave. Kot porok in plačnik je pristopil k poravnavi g. Daš Ernst hiš» ni posestnik v Ptuju. V konkurzni zadevi Kajfeža Antona hi Kočevja se določa za likvidiranje in trsta« novitev vrste naknadno zglašene m onih terjatev, ki bi se morda še priglasile do ugotovitvenega naroka, ns dan 24 nevera« bra 1930, ob 10.15 pri okrajnem sodišču v Ribnici. Državni rudnik v Velenju razpisuje ra 9. december 1930 ob 11. nabavo 500 m gif mijevega kablja 3X2.5 mmJ in 4 kom. razdelilnih baterij za razsvetljavo. Dne 2 dc» cembra ob 11. pa je razpisana nabava 300 kilogramov bencina. Oblastna uprava bolniškega fonda pri di* rekciji državne železnice v Ljubljani ~dda službo zdravnika za fizikalno zdravljenje hi elektroterapijo v podružnici centralne ambulante v Mariboru. Frankopanova Uiica. Pri upravi banovinske ženske bolnice v Ljubljani je razpisana na dan 9. decembra 1930 ob 11 prva javna pismena ofer^&lna licitacija za dobavo in montažo kompletne vzidave sterilizacijske naprave rn crpi-tmo operacijskih prostorov. Uprava banovinske bolnice za au^evn« bolezni Ljubljana * Studenec v Ljubljani razpisuje na dan 10 decembra ob 1! pi» meno ofertalno licitacijo za dobavo 700 ko» cov. v je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Pvotitnhevizvito-zni dtsnenr.av v službi socialno - hasiiensfje borbe proti f etiki kot litsdski in kužssl bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica štev. x. o St e luhšio Ift*©^ sigfhi t MmttnS jLimsšce Zimsfeo 14684 Vse potrebne oblačilne predmeie: • v v plasce ohleice perito poleg tega tudi damske, moške ter otroške snežne čevlje izborne kvalitete iz novo povečane zaloge po najnižjih cenah #9cs dc/|©rcc«o odplačevanje pri Teielon 28-25 €)b1aci ln Ljubljana Mestni trg 17 »Jirraoc it 909 22 KežHJa, f. XL 1990 Prlp&ročam* Vam um Vel tefnt naie pMre te krem« lsv®mtm še daste* au^nraviti polzim, pa boste prijeta« Jtsetaadeni po rezdtatih. ■« dane. Naše nsJ&oIJSe priporočilo ie stoletni obstanek naše tvrdke. Bsbiva se povsod ia ▼ l^abiianis A. Fsorj«ia6i6, drogerifa. Aiex. Gjad, *aloi veSUBo zalogo GRAMOFONOV bivate th strojev itd. pri ^Tehmk* JOSIP BANJAI, LJubljana, Miklošičeva o. Solidne cen«. Na obroke. Najnoveiši posnetki plošč. iiii _ n. NABAVITE ■t, tOto teEte, da bo ▼ vašem stanov&nlti toplo, nad« 16538 AMEStICAN štedHne ln stalno goreče peči Jf« dajte se pregovoriti drugim ponudlbam, ker so naše AMERICAN najboljše in najcenejše. — Zahtevajte ponudbo od VOJVOD JANSKA LIPICA D. B, NOVI SAD, Suvoborska 1L -— Naprodaj po vseh večjih mestih. — JLTJ in sejanj« — različnih dimenzij — se dobijo po zmernih cenah, kakor tudi vsa ključavničarska dela solidno in ceno pri: IVAN LUZNAR, ključavničar, LJUBLJANA, Poljanska cesta št. fe9 Vsakovrstno sa stanovanj is pisarn Dunajska cesta 17 ^emmmm mmmmmmmMmmmimmnmmavmmammmmmmmmamm f*rwvTst«a francoska kolesa aajstarejže evropske tvornicc na 12 mesečnih obrokov (od ***139 00 200 me*£n<» Qa 48 tedenskih obrokov (od 0111 32 5° 60 60 teden.) IVAN ŠRIBAR, Ljubljana, Gosposvetska eesta Štev. 18 Opomba. Ta ugodnost Je ▼ veljavi samo 6e* zimo, zato zrhte- vajte nemudoma cenike in prospekte brezplačno. TRGOVINA 15554 Tttžnih SPC javljamo, da je nocoj ob pot T« u&rit BftBt ljubeča soproga odnosno hči, aestra ln nečakinja, gospa |a Maserko roj. Stnrm LJUBLJANA, Sv. Petra eesta it. Zh priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga za plašče, obleke fn perilo. Izgotovtjeni plašči s kožuhom 290 Din in celi pliš 540 Din, obleke, otroške oble J Dobre btegol ekce in toplo perilo, žemperji, trikotaža, odeje, delte, rjuhe in nogavice. Zadnja novosti Najnižje cene! - « - • IliSSiillll! vaakovrstne. fenam vedno v zalogi po konkurenčnih cenah. MATIJA ANDLOV1C, Komenskega ulica št. Si. po dolgi mučni bolezni, potolažena s STetlnii menti za umirajoč«. Pogreb nepozabne pokojni c« m bo vrSfl v ponedeljek, dne 10. novembra ob S. popoldne Iz hiše žalosti, Stari tig št. 2, na pokopališče pri Sv. Križu. LJubljana, dne S. novembra 1930. VEKOSLAV MESESKO, soprog — IVAN STUBM, oče — RUDOLF, brat. Ea StevOne pbsn«!M ia. oststtM luna MuMiitga sočutja, ki smo ga prejeli ob smrti dragega soproga in in očeta, gospoda Capam te posestnika i | O^JcJ«« »I »esie^® I fATiHKOVEcl j Wttsilx M se vsem najtoplejša 8tbrtl]u]cw. dolžna Izreči g. dr. A. Heissu *a veliko požrtvovalnost v času njegov« bolezni, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter vršilcu dolžnosti bana dr. Otmarju Pirkmajerju, zastopanemu po arezkem načelniku dr. Vavpotiču, dalje častiti duhovščini, zastopnikom raznih oblasti, občine ter hranilnice in posojilnica, sokolski godbi, pevskemu zboru za ganljive žalne pesmi, krajevnemu Šolskemu odboru, prostovoljnemu gasilskemu društvu. Sokolu in Obrtnemu društvu ter končno vsem številnim znancem in prijateljem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. b Dravi, T. marta 1980. 2alnJo£a soproga In sin k-T'« HaSa sesti les, tetka in srailnjh nas Je n nduo upuiCfit, Prepeljali smo jo ▼ Ljubljano hi pokHBH t petek, dne T. novembra, k večnemu počitku v rodbinsko grobnico pri Sv. Križa. 1--———--- i^^^^^^iV^f^ttr -.-»r gggflliil WSBB Si WSSMM Ljubljana, dne 8. novembra 1930. 14542 INSERIRAJTE V „JUTRU" vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Š6 ste £e slovenske l%strovase tedenske revlfe ..življenje in svet"? ^a«iaew«msmabg»«Ei«i.ii ............ Hladostna, 231 lepote! NOVA K02A OBRAZA. Z epohiiaeg* c.«d.<-.in. bioioikegi prs-Darara dr. Dorraiae & P»rt*. »Artrigent SpeeUl Veno« potim* otr-aj r 10—14 da eo p » m 1 a j e m. m> u r • d n o rte gube, madeža, pese, bobolji««. maščoba ia frob» kot« — Obra* poetane nežen, rrei in mehek, k.kor pri i Garnitur* stan« 92 Dia. •• tkm neke «wm. 0. te pnu i. Ui« jak« tairiljaa* in *>bi3s bedo > »porabo »Lait d« Junt« la-ndno boijiort, okroj-te trdaort t aajkraiSe« im. Stan) * Da, KATKO DSZAKJB TBLBSA m to- »eie i nwi*niw »S»A« Gemieh^. (erj*» P«-[»J»>» Bornukis« dihjuaJ« ia pr»-rilno driormaj« pitni. V 14 dneh m pri podnje« i» fr.wt hrbet popolnoma poram*. Stane fiS Dta. »CENTIFOLIA« bM>llt«| bnW, fn»>, žahterafM brMpl*4ii» avsuvran« (enike! SABNO DREVJE jabolke, hruške, slive, ftrešnje, orehe Itd. dobite pri DREVESNICI Josip Rosenberg, Maribor Tržaška eesta štev. 64 Brzojavi: Rosenberg, Maribor. Telefon interurban štev. 23-OL Zahtevajte cenik! 14877 Aflodni atelje Malči Ravnikar GOSPOSKA ULICA št 4, pritličje, levo se priporoča cenjenim damam za okusno in solidno izdelavo plaščev, kostumov in oblek. CENE ZMERNE. 18665 Besna Inozemska dražba IŠČE odgovarjajoč stavbni objekt inico a 800 statvami Zaželjena je poceni straže in povoljne delovne moči. Obširne ponudbe v nemškem jotikn a navedbo event. mogočih stavbnih ugodnosti pod šifro: >Mehanična tkaonica K-1541« na Interreklam dd. Zagreb, Marovska 28. 15505 DAMSKE PLAŠČE ZA JESEN IN ZIMO selo trpežne, od Din 290.—, nudi F. L GORI CAR, LJUBLJANA, Sv. Petra eesta štev. 23. 1S282 Vso zimo se boste zabavali ie si naročite NOVE KNJIGE »JUTRA": Knjižnica „JntraM: Marcel PrioIIet, »Seržant Diavolo«, pustolovni roman .... vez. Din A. Bernčda, »Belfegor«, detektivski roman broA. Din 24v—, vea. D4n 54.— »Gusar ▼ oblakih«, letalski V rIirtfn«iTrf roman, broi. Din 28.—, vez. Din 38^— Emerson Hongh, »Možje«, igod. pustolovni roman, broi. Din 40.—, vez. Din »50^— M. Zevaco, » V krempljih inkvizicije«, jgodovinsid roman, broš. Din 50.—, vez. Din TOl— Mladinska knjižnica „Jutra": G. Tli. Rotman, »Bratoe Branko ia sestrica Mica«, pravljica s sHkaml ves. Din O. Th. Rotman, »Prigode Tomija Popkbssa«, vesda zgodba s slikami ves. Din 12.—• Vsaka trii knjig je v svojem žanru famed najboljšega, kar premore današnji knjižni trgi Prepričajte se! Na prodaj s v opravi „JntraM — pri »Tiskovni zadregi* in povsod drugod« Ba premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega dragega brata, gospoda Karolst Kal zasebnika se tem potom vsem s& jiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in cvetja, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za v srce segajoče žalno petje, stanovskim kolegom in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti Se enkrat vsem in fsakemu posebej: iskrena hvala! V Ljubljani, dne 8. novembra 1990. 15549 žalnfoSi ostali. rgovsno in inousiri ulica štev. 5® (v lastnem poslopfn) Obrestovan)« vk>c, nakup ia proda]« vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut, borzna naročila, predujmi ia krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo safe - deposita Itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit, LJubljana. — Telefon št 2040, 2457, 2548. Interurban 2706, 2806. 73 8 \ > JUTRO« it 280 -23 Nedelja, B. XL 1930 //»<•.- - .^V- - t -V,-. --Iv #\fr- ■ /*».«?. .^i-v 11 H neomejeno o tKl rt t ofc /fffj&f^si -n 'tažDem vrciaeDD Ul pote- i8 v Velik prihranek oa ftaso m I V y dsnarjn Id >benem Doepe *uje ran la». - Pogled » trealc Vaa bo navdoiil Takjj po aporab! polnooi on luliraoib laa, draiestne frijure Mnogo lahvaime Po eebno umetnice igralke »o polne pohvale. Cena Din 12. 8 steklenice Din S5. steklenic 40 dinarje* Dr Nie. Kemke k^reepon denc.e. strojepisja m vsea j-isarmških del, sprejme tr-pT»io podjetje. Ponudbe ii oglasni oddelek »Jitra« pod mačko »Nemščin*«. 45165 Učenko I prtmeroo šolsko tzobraz bo, dobro ra-iitnarioo. sprej-Ti -lil v trgovino mešanega blaira. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 45io4-I čevljar, pomočnika u Izdelavo gojzare sprejmem takoj Naslov v gi. oddelko »Jutra«. 4&S2-1 Veščega Žagarja starejšega, ki j* »beoea mlinar, iščem.j. Ponudbe iia naslov: Bračz Doianjskl, Sv. Jana, Jastrebarsko. «968-1 Učenca tž—14 ie' starega, ftrrsto ga ia zdravega. poštenih staršev. dobrega računarja te j, dobrimi spričevali sr>rejmem takoj t večjo tr-rozino mešanega bla?a na a^eii. Ponudbe aa »glas. oddelek »Jutra« pod l'tro »Jfl-^an m zdrav«. 45102-1 Vajenke m plc-tilsko stroko sprejel-m takoj. Naslov v 7 ferveifcana v boljšem d ris sprejme takoj v stii-to si ui'l o Ignac Grašič. Kranj Savsko predmestje it. 48. PrJkrojevalca perfektnega. Izurjenega tn -molnega voditi veliki Sro-jačnioo (stalno 10—20 delavcev). proti visoki plači takoj sprejmem Ponudb.- s prepis) vseb »pričeval ln natančnim popisom dosedanjega službovanja pod Šifro »Prikrojevalec« na oglasni oddelek »Jutra«. 44082-1 Medičar. pomočnika jpre;m<-m takoj jrot! piači po dogovoru. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 44905-1 Pisarniško moč I Strojnika | Dekle I fznrjena šivilja I Krojaški vajenec I Zastopnika z absoivira« trgovsko lo- [ »lok odbilo Wolf, tM.|«1»k i. po4t*n*, ^J- pletenk, z voSI*« L ttH nadalje »iitf prt Lbro av^"l™ » lo sprejmem tako]. — Po- i žiind Liuh ian« ič^mn »1««» — >..•» — In... _,_„,. {. I __ _.- T. . H" J oooro uveaontg« v sprejmem takoj. _ Po- j M Ljubljane iščemo za i memza "v« MtaTddT - | {ITe". 1 u iVo^ ES | SojS. JE \ ^naV^farn'.^ s eurnculnm ritae takoj. Ponudbe e navedbo , izven Ljobijs^e. Naslov v delo tudi na dom. Ponud- i oskrbo v ^žd _ drug« To Hk.b 4 , nsino zahtevkov i Dlače na orla*™ ^H.lefc offiasnem oddelku »Jutra«, be pod »Zanesljiva šivilja« domovom. Ivan Podanik ! sprejmemo Skoj Sferti a. 47614-t na ogl. oddelek »Jutra«. ; Domžale UL 45SS3-3 : naslov Zagreb I — p)*rm nudbo ___________ _ _______ B sliko, višino zahtevkov i plače na oglasni oddelek ter naznanilom mogočega i »Jutra« pod šifro »Trezen vstopa nasloviti na Sam- stroinik«. 45314-J panjske in vinske kleti Clotar Bouvieir, Radgona. Gom ja 45239-1 Vafenko sprejmem takoj. Atelje za ženske krojaštvo Mero sodaa ul. l/L '45265-1 2 karoserisia popolnoma samostojna delavca »prejme tovarna »t tomobllov ln karoserij t Sarajeva. — Pojasnila daje naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 45016-1 Vzgojiteljico vsestransko izobražen« z znanjem slovenskega ln nemškega jezika, zmožna nekoliko šivanja se sprejme k dvema otrokoma. Ponudbe pod »Samostojna 40« na oglas. odd. »Jutra« podruž. Maribor. 45236-1 Knjigovodjo Trg. nčenca • primerno Izobrazbo sprejmem oa deželo t vso oskr bo v hiši. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44777-1 aH knjtgovoddnjo »prejme v rtalao službo botelsk} podjetje. Ponudbe na ogl oddeiek »Jutra« pod šifrj 45145-1 »Točnost 3305«. 44105-1 G. Th ftoimau: Vesela levja zgodba. 103 I>kie!-dade!, didel-dudel, gre jepi? rakom spremljan po Verdijevih in Mczar-tovih akardih. A nazadnje Tine vendarle opaii. kaj se goui: veter mu tako hladno F ha po golih lakteh! Ker pa ne vidi opi-ee. luifeli, da mu jo je lftjaar zagodel. Divji gn^v zakipi v njegovem srca... 0 jej, c jk.i! Vsa lepa nova lajna mora na kose! 104. L« poclsjte sdaj priprave, ki je bila pravkar še tako krasna in glasna: žalosten kup deska, klade ve, mehov, piščalk, koleščkov in persžČkoT... ezno zgrabi Tine še enkrat ta veliki boben, da bi ga treščil ob cestni tlak. 106. frahl Boben prileti konja, ki ttepa mimo. ravno na glavo. S takšno silo mu prileti na glave, da se kar nasadi nanjo; uboga žival, ki mahoma nič več ne vidi. se splaši in divje zdrevi tja v en dan. Rompoinpompom! ropoče nesrečni boben. pisarnlško praktfkantfnjo i znanjem alor., »rbohrv. In nemščine sprejmem. — Lastnoročno plsaae ponudbe z naved&o šolske Izobrazbe je predložiti društvo Inda stri.icev in veletrgoveev v Ljubljari, poštni predal 201 44932-1 Sobarico 3f>—SO let staro, pošteni« In solidno, čedne ter zdravo zunanjosti, perfektro zmož no likanja, »ervlranja ln pospravljanja, z večletnimi spričevali >dl;čnib hiš. pro ti 500—600 Diin mesečne plače sprejmem r zelo od lično hišo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44834 Učenko ■ primarno Soisko Izobrazbo, dobro računarieo gprej mesm takoj v trgovino i mešanim bla-gom. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 45313 1 Mehanfk afl ključavničar I 10—15.000 Din kapitala dobi takoj službo, event. kot družabnik. — Pismene ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod značko »Me hanik S21«. 45329-1 Učenca zdravega sprejmem v trgovino mešanega blaga s hrano v hiši, Ponndbe na naslov; Karol Zupane, Loke št 270 — Trbovlje. 4493&1 Klfučavnfčarja- instalaterja M m rassme na topiovod ne naprave, »laktr dvigalo in električno instalacijo, sprejme t stalno službo veliko hotelsko podjetje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Bo-dočujet Š305«. 44104 1 čevljar, pomočnika dobrega, Bčera za trajno delo. Josip Kovačič, čevljarski mojster, Trebrije Dolenjsko. 45238-:. Hišno z dobrimi spričevaM, ne Izpod E5 let staro sprejmem. Služba trajna z dobro plačo. Prednost Imajo, ki so vajene strečl bolnika. Ponudbe na naslov: Knaflič, Šmartno pri Litiji 45238-1 Krajevne zastopnike za prodajo šivalnih strojev in tole« najboljših znamk, SRj^jroe vpeljano podjetje r Ljubljani. Prednost, tistim, ki so že t tej stroki potovali. Oglasijo naj se le za-nesljii-vi in agilni prodajalci na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalnost in napredek« 43S99-1 Sobarico H zna šivati ln likati, Išče »Vlastelinstvo Baiagfivi .ivo, ri, k/aj Sajnbora«, Zagreb. 44986-1 Učenec zdrav ln pošten, z boljšo šolsko Izobrazbo, ga sprejme takoj v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. — Lastnoročno pisane prošnje e potrebnimi podatki na oglasni oddelek »Jutro* pod »Učenec 22«. 45041-1 Učenko zdravo, pridno in poŠte-no. b primerno šolsko Izobrazbo, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme Drago čoki. trgovina mešanega blaga. Brezno ob Dravi. 45093-1 Trg. nčenca kref*« razvitega, z najmanj 2 razredi mešč. šole sprejme tvr4ka V. Zorko, rgovina mešanega blaga v Sv. Andražu, Slov. gnriee. 45094-1 Učenko mo8n», zdravo, zanesljivo in požt«no, sprejmem v mešano trgovin« na deželi, s arany irrt stanovanjem v hi5i. Ponudbe na oglasni oLlel"k »Jptia« pod šifro »Sama pcštec.o«. 45133-1 Krojači! Za konfekcijsko tovarne ▼ Argentini se iščejo: dva prikrojevalca in več dob-rih_ krojačev. Prednost se daje mlajšim močem. Ponudbe s točnimi podafckj, po možnosti s sliko na Mlajšega brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme takoj Frane Slabe, brive«, Kranj 28. 45368-1 Pleskarja za pohištvo sprejae r stalno slnžbo mizarstvo »Sava« v Kolodvorski aHoi 18. 45387-1 Samostojno damo srednjih let, sprejmem kot prodajalko v delikatesni trgovini e pravico točenja alkoholnih pijač v prometnem kraju Dalmacije v svrho skupnega delovanja. V po-štev pridejo le samostojne. zdrave ln resne reflektantinje, ki posedujejo osebno pravico za omenjeno obrt. Za-željeno nekaj kapitala, kar pa ni pogoj. ' Ponudbe g sliko na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Do 12. novembra«. 45364-1 45242-2 Pletiljo takoj sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47658-1 Vajenko z lepo pisavo sprejme galanterijska trgovina. Imela bi tudi nekaj plače. Ponudbe pod »Neka.1 plače« na ogl. odd. »Jutra«. 47631-1 Izurjena navllalka ki »e raznme na avtoma tično pletenje nogavic, išče službo. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pletilja«. 45084-2 Inteligentna gdč. vajen« vsakega posla bi izurjena v samostojnem gospodinjstvu tudi v večjem obsegu, želi primerno mesto. — Natančne ponudbe proM pod »2397« na naslov Hinko Saz, Maribor. 45101-2 Proda la Ura mlajša moč, teufena ▼ v*eh strokah, išče mesto za takoj ali pozneje. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Mlajša«. 44939-2 Prodajalka blagajničarka, pridna t« poštena, z daljšo prakso želi spremeniti službo takoj ali s 15. decembrom. Ponudbe pod »Pošteno delo« na ogl. oddelek »Jn-tra«. 45244-2 Sin trgovca Sperecljske stroke. H Je doma dovršil dve leti >iS-ne dobe, ieli dovršiti tretje leto v kaki večji trgovini z mešanim blagom na deželi, predvsem v usnjarski In manufakturcl »tro-ki. Nastop takoj aH t t. januarjem. Pride se tudf osebno predstavita. Fran jo Dolšina. Rožico 45, p. Ve-like Lašče. 45223-2 Učenec pošten, S imerede meščanske šole »če slaž-bo v trgovini z mešanim blagom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 45227-2 SI o f Vin fa-kuf* a rica ki Je »drwva, grsžra in lerpega vedemja, dobi sini bo takoj t Ljubljani. — Znati mora okusno knhatl meščansko brano tn »naino opravljati hsišna dela. Le delazmožne se opošteva. Vr>slfyv v oglasnem odf»e!kw »Jutra«. 45358-1 Prodajalka spretna la postavna, relCa trgovine mešanega blaga, slov. in nemščine, Išče za takoj ali po možnosti mesto, event. tudi v podružnici na deželi. Ima dobre poroke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna prodajalka«. 4-4941-2 Natakarice! Zagrebška velika prvorazredna restavracija želi za stalno angažirati 6 agllnih, strogo solidnih Slovenk v narodni slovenski noši za natakarice. Nujne ponudbe z dobro fotografijo poslati na Pavlekovlča. Zagreb, niča 148-1. levo 45263-1 Najboljši glasbeni trio s prvovrstnim harmonikarjem. ki svlra šlager-Je, vesele narodne ln klasične kompozicije, po možnosti v slovenski narodni noSl, angažira prvorazredna restavracija v Zagrebu. Ponudbe poslati na Pa vleko vi-ča, Zagreb, niča 14R-I. levo. 45264-1 Učenko In dobro entlarico za strojno pletenje aprejm-e A. Zevnii, Dravlje št. 131. 45393-1 Kot pisarniška moč iščem službo. Zmožen sem vodili kakršenkoli posel; verziran sean v lesni stroki, kot žagovodja. skladiščnik ali kaj sličtega. Položim tudi 'kavcijo. Ponudbe na DodrnžniM »Jutra« ta Jesenicah pod šifro »Kav eije zmoten 79«. +4979-2 Žandar. podoflclrjl! Kdo Izmed gg land. pod oficirjev v Sloveniji bi ha t«! prostovoljno zamenjat! enako mesto t Srbiji — VardarskJ pok. Potni stro ški se povrnejo. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stev. 4250«. 45012-2 Knjigovodja zmolen trgovskega ln »tort nega knjigovodstva, per fekten hiianelM ter popot soma samostojen korespondent za slovenski ts nemški Jezik. z večletno prakso. Išče službo za takoj — event tudi samo za popoldne. — Najboljše referenee. Ponndbe na društvo privatnih nameščeneev »M » r k a r«. Ljubljana. Dunajska «. 81 45022 2 Vrtnarja pridnega, oženj enega, z znanjem cvetličarstva in vrtnarstva z nastopom 1. februarla 1931 išče družba Jelšingrad, Šmarje p. Jelš. Ponudbe z zahtevo plače je poslati pismeno na gornji naslov. 45253-1 Mladega logarja oženjenega, zmožnega tudi oskrbovanja in nadzirani a domače živine išče družba Jel-slngred. šmarle p Jelš Ponudbe z zahtevo plače je poslati pismeno na gornji naslov. 45254-1 Trg. pomočnik is izpitni šofer, lzve2T>an Kuharica vsestransko bveiba*», lista, varčna, srednjih let, ižče mesta prt fic. kontroli ali oroiniškd postaji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 45228-2 Samski vrtnar vojaščine prost, i hcpHom in dobrimi spričevali, vešč vseh panog obrti, išče »talno službo za takoj ali tudi pozneje. Naalo* pove podružnica »Jutra« v Celju. «073-2 Mladenič 22 leten, vojašnic« prost a štirimi razredi gimnazije 15če mesto kot praktlkant v pisarni, zobnem ateljeju ali kot kakršenkoli učenec. 45099—2 Oosoodlčna lz boliš« bile teH sivSbo v knhlcjt alf kot sobarica v Ljubljani. Naslov v ogl. oditelku »Jutra«. 45077-2 Kuharica Uč« službo prt boljši družini ali samcu. — Ponudbe pod »Izvrstna« na oglasni oddelek »Jutra«. 45367 2 Starejša kuharica išče službo k manjši družini za celo gospodinjstvo. po možnosti na Štajerskem. Ponudbe pod »Dobra gospodinjska moč« na ogl. odd. »Jutra«. 45366 Absolv. otroška vrtnarica zmožna šivanja ln vseh ročnih del. solidna, zanesljiva. is učiteljske rodbine, želi mesta k manjšim otrokom. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe pod »Vrtnarica« na ogl. odd. »Jutra«. 45356-2 Slvflla x debele srednje starosti, išče proti majhni plači lažjo slnžbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čimprej«. 45395-2 predal 360 44521-S 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraju Pišite tovarni Person. Ljubljana. Poštni preda! 307. Znamko za odgovor 310—3 Entlanje 1 a po 1 Din izdelovanj« damskegz perila, strojne ln ročno vezenje tastoroT, po steijnth oreprog, predtiska r.ja. šivanje pletenin a* entl stroj po k->nk-urenftc;li cenah. M. Sedovnik. Fin rijanska 6. S58 30 Inštrnirala M srednješolce v realnih predmetih ir. nemščini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Abiturientka«. Prem »g iri drva oroaaU Jtzeršei Vodrn»t i8.-.-Jl« daje ga. aspaltl. Ptuj, Aškerčeva 3. <5003—I V 3 mesecJh Vsakdo govori nemško, francosko ali angležko. Specialna moderna metoda. V angleški sku-ninl podučuje lektor angleSkega kluba. Start trg 3-IL. desno. <7600-4 Pozta rsapoiHja dnluatesaa trgo^iiia r La-podvorski alie: J, Lj^ja-na VIL — Pišite 'ik-j! «11»-« Zobotehnfška praktlkanflnfa z dveietoo prakso, Ieli nameščen}*. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45053-2 Kot sfrladl?čnfk sluga, pot»lk aB kaj sl!S-nega Išče aeste kavcije zmoiem. Event pristopi kot družabnik v kakšne rentabilno podjetje. Dopise na podružnico »Jutra« v Maribora pod značko »Sigurnost 74«. 45074-2 Kot trg. učenka M fle 17 let »tare deHe, ki pristopi todi k pevskemu drnštvn. Naslov t o«1. oddelku »Jutra«. 46001-2 Brivski pomočnik mlad. Išče služb«. — Po. nudbe na naslor: Ivan Zmdarič, Ptoj. «100-2 _ ................... Strojnik - knrfač v gaUHeriji, špeceriji, že- *. w praVse n« par-leznini in usnju, želi pre- Jacrah, veSč vsem pomeniti mesto. Cenj. po- i pravilom „]ap^. nudbe na ort. odd. Jutra n"dbe je nasloviti na po-pod »Zanesljiv in treien«. družinico »Jutra« v Ce'ju 45270-2 »S5>reten kurjač«. ____45213-2 Prodajalka meilane stroke išče name- Pošteno dekle Vlničarja oženj enega, z znaniem vseh vinlčarsklh pošlo v išče družba Jelšinerad. Šmarje p. Jelš. Ponudbe z zahtevo plače Je poslati pismeno na gornji naslov. 45255-1 Kravarfa mladega, pridnega z znanlem mlekarstva išče družba Jelšingrad. Šmarje p Jelš. Ponudbe z zahtevo plače 1e poslati na gornji naslov. 45256-1 o*l. oddelek »Jutra« pod _rMm. rffJTl C , »Januar 1931«. 45129-1 5>re.J"e dam-Ao kroja»tvo. ____• 1 Naslov v oglasnem oddellru »Jutra«. 47645-1 Mesar, pomočnika ščemja Dopise je posla« rdrav« In snažne, M .„ na oglas, oddelek »Jutra« kuhati meSčansko hrano in pod »Dobra prodajalka«, i ki bi poleg te«* oprav-45268-2; ljala tudi druga hišn/de- --- Ll' Rfrf','mf"m- Nastop slnž- »>« .... be s 17. novembrom, pla- Blagamičarka f* t« dogovoru. Nasio-v v začetnica Išče mesta naj- oddelku »Jutra«, raje v Ljubljani. Naslov ' v ogl. odd. Jutra. 45275-2 Krojačlca lzučena za m •45?12-2 P'sam?ška moč z 1 Vt leta V manufaktnrno trgovino žen vstopiti kot praktl-kant moj sin. ki Je Izdelal meSčansko Bolo. Prijazne ponudb« na naslov D. Verbič, splošna bolnica. 47C68-2 Trgovski pomočnik vojaiSine prost, fitče mests za takoj. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zelezainar«. 47646-2 Gospodlnla Tajeea tudi goeHlne, IsB mesto pri kakeon starejšem gospo-lu. Ponudbe na cgi. oddelek »Jutra« pod iifro »Marljiva gospodinja«. 47683-1 Trgovski pomočnik Odslužil vojake, lzvež-ban v trgovini s meš. blagom. Išče službe v mestu ali na deželi. Nastop takqj. Cenj. ponudbe poslati na podružnico »Jutra«, Trbovlje pod značko »Vesten 40«. r 47640-2 NameščenJe dobi takoj tis«, M potoži Din 20.000 kavcij«, erventuelDO lahko tndi pristopi k-ot družabnik. Dopise pod šifro »1000/T« na podruž. »Jutra« v Mariboru. 47677-2 bi sadje, reže repo, lušči koruzo, žoga drva in brusi nože, sekire in drngo orodje. Dopise na Franc Ma-rinli, Maribor, Aleksandrova eesta 55. 45210-3 Katera trgovina M labko pomagala šiviljski pomočnici, da d napravi perilo, s tem, da ji da v šivanje na dom vsakovint-no perilo. Za zaslužek bi vzela blago. Nasl-ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45305-3 bico z vhodom iz st,jpnhs}» Plača 300 Din. Ponudbe ns oglas oddel«* »Jntra« pod šifro »Potnik«. 451-19 5 Potnike *» anj« flii aprr;- mem. Za -»tale banovine }ddaa gii-.vaii za^tops-.ve «&mo i wriM orgsmiator-j .ia. »Muna«, Maribor-Po- Vo* ček * kocir.-r elier so*« k&fl.Ui« ^rrc-^K ia mjavkaste Vob9» predaji vsied prssrlitrve. daje b-»s Knez. K epr -nA. ca pri lUj.jsnlfurgu- mew4 kcvte* brežje, NaaipDO 10.' 45215-5 m o^ SCifi 1 ta 1 _________ is*, e'5: Potnika defer« »vHleL<^» v Sove-riji, sprejme t a k » j pr>ti dobri providjl Jugoslaven-ska Industrija Kapa, Zagreb, Snučiklaaova ulica 21 44S5S-5 Potnik »▼toTozač, Išče tovariša I avtomobilom. Prevzame tudi zastopstvo, M ara r/ndl avto na razpolago. — Po-nudbe na oglasni oddelek Pofnfka »Jutra« pod iiro »Potnik- j U »«*>}« p* samovozač«. 45331-3 ia Notrujsken. ki bd riei šs prodajo vpeljanih tkhtz vic, sprejmem. Ponndbe aa oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaslužek 3000 Din«. 46S11-5 Gospodična We dele sa dom — bo(fW nočno d^o aii prepisovanje na stroj. Naslov pore ogl. oddelek »Jutra«. 44479-3 ovc polje Lun. 1S8. 45KA4 Lepa kolekcija v rokah zastopnika Je že pol uspeha. Vsakemu agentu, ki se lahko legitimira, damo kolekcijo na pot in za agltl-ranje. D. R. G. M. z zakonom zaščiten mno-žinskl predmet. Najbolj priprosta in najcenejša izdelava. Veliko povpraševanje, visok dobiček. Stalen odjem. Ts predmet zamika vsakogar, kdor ga uzre. Pod šifro »Orijent« na ogl. odd. »Jutra«. 45289-3 Šivilja pe ftv*t sa d«m sMeks ir perilo. Ponndbe uroslm oglaml oddelek .Jutra« »od šifro »Dober okus«. 45396 3 Dober zaslužek nudim mirni In pošteni gospodinji, ki Ima veselje biti na kmetih. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 45086-3 Slvilla Potnika sa asmzacijo la prodajo edinstvenega te renomiranega izuma. ISče edina tovrstna tvrdka v Jugoslaviji. — Ponudbe pod »Potnik 455« na ogl. odd. »Jutra«. 44515-5 Akvizlterja spretnem ln s dobrimi refsrencaml sprejmem za prodajo ertrojerv ln orodja. Podrobne ponudbe pod šifro »Provizija 22« na ogl odd. »Jutra«. 47644-5 Rl■ Carve, Rreei iska ti <4t jMzfaa« io aa»c«aojie i>Wt< ir ;v4 ^Lustra« V. Lanuk Gospo»v«p*» «esta ti & 'poleg rt^taviaci)« »Sovi sveU>. m SlUra — Madona 1 w visoka, Biteac, Koiaa cesta VI/4. UK-Mt " t Mecesnove stopnica df>*rro -sfcrijit^o« ct.it Josip Tribač ju GlizjcaK ■CiM-t 4 strelna okn? b plocpvine jir>«ia Tribai aa Gki.cai. Pisalno hrastovo, i 7 Mrešafi ia foteljem p r » i i Tribuč 2u Giinczh. Perctnlio gosi, ra«*, rVAtc i*š>tS Itd. « }. -ii iS. L i, vsak dan popoidj« nu^*-daja Fani 1'remri t liraid La GaljevicL Železen štedilnik Pl??'no mlro »rent. kompletne gosposko sobo (Herrenziianier), novo, . , , rslo lepe, po>;en'. prodam , ... »prejme pletratoe v BNa- ! Naslov v oglasnem oddelku rar>,>», prodaja v nje na dom. Ponudbe prosi • »Jutra«, 45i)??-6 i &2laaoieai oddelku »Jrtra«. n« oglasni oddelek »Jutra« ----- »od značko »Pletenine«. 45u97-3 Honorarno delo ali .„ , za eikmx>(!it, pt PT>kse, vrtča tudi* pakiraT jpopoldanske r . nja, sortiranja in vseh s ! veierJe »f* ^e »kad 'em zvezanih, pisarn, del 0'«nrt) Ponudbe na oglas, ter stroiepisja, išče primer- oddelek »Jutra« pod šifro Mlajša postrežnlca (sluglnja) zanesljiva Is i d o b r 1 ■ i spričeval; vajena posprav ijanjs boljših sob tn pl sarn ter redi tn snage išče celodnevno ali sama delno zaposlenje — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten« pridna moč«. 44917 2 Trgovski pomočnik no službo za takoj. Cenj ponudbe na oglas, oddelek »Jirtra« pod značko »Vojaščine prost«. 45300 3 Gostiln, kuharica prvovrstna, Seli mesto v večji gostilni ali resfavra ciij v Ljubljani. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gostilniearka — kuharica«. 45309 2 ki bi šei tudi za potnika ali skladiščnika, išče slnž bo. Naslov pove oglasni n'J^'ie" n,esro ~ ■' ■ • - 45q-w 9 najraje pn vdoven z otro- Gosoodinla dobra kuharica, značajna, sredmih let. išč« mesto »Otrok oljubna« 45308-2 H Je vajen tndi kakega ^ domačega dela, sprejmem, j VeC nrocfVf>IV vojne Ponudbe poslati na oglas- ; prvovrstnih spreimem m oddelek »Jutra« pod ' »Mesarski pomočnik« 45195-1 stalno delo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47647-1 Čevljar, pomočnika takoj sprejme Ivar. Do lin ar v Šiški. Lepodvorska ulica 47650-1 Valenca . za rfektrotebn. obrt sprej- HSe postrermeo za ves ' mem. Ponndbe na 0?la«nl v oglasnem oddelek »Jutra« pod šifro oddelku »Jutra«. 45341-1 1 »Za Ljubljano«. 47616-1 oddelek »Jutra«. 44929 2 I £ '>'" * m. pismene ponudbe na V. »Jutra« pod Pekovski pomočnik srednje starosti, zmoien samostojnega vodstva — predpečnik tndi pri parni pekarni, želi stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Resen in delaven«. 44632-2 »Honorar«. 44136-3 črkoslikarja izurjenega v vseh tehnikah, Iščemo. Ponudbe pod »Mojster« na ogl. odd. »Jutra«. 45316-1 Družina 2 oseb Absolvent državne dvorazredne trg. šole v Ljubljani, vojaščine prost, z večmesečno prakso, išče primerno službo v kakršnemkoli podjetju, v kateremkoli kraju. Je veš® korespondent In knjigovodja, z znanjem vseb pisarniških dal. Cenj. ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vešč«. 44685-2 Okrajne zastopnike spretne, sa prodajo radio aparatov sprejme Radloval. speč radio trgovina Ljub Ijana. Dalmatinova al. 13. 44956-3 Pisarniško delo po uradnih urab U prev zela — najraje aa dom Prepisovanje na stroj atl kaj sličnega Ponudbe oa ogias. oddelek »Jutra« pod »V večernih orah«. 44735 3 Nismo z Vami zadovolinl! Preveč Iščete okrog In n-ničujete Vaš čas z ničev- SMST srs» K ii sar- s?, sedaj lažje prodajati kot Pekovski pomočnik Denar zametujete s predragim ln neugodnim zavarovanjem za življenje, smrt ln nezgode. Pišite neobvezno do 15. novembra repre-zentantu, sedaj v Celju po dober nasvet. Dopisi pod: »Amerlkansko« na podr. »Jutra« v Celtu 47675-3 Dežne plahte vrvi, konjaka oprema, čebelarsko orodje in Jtedil- Strnžnfk nik prodam. Naslov, v ogl. s* 550 l«n ;i.-eda rwsjc»», oddelku »Jutrac. 45241-6 Pot n* Dreni&ov rrii 23 — Pod Roitkik. 453Sl-# Otroško posteljico dobro ohrajijeoo in preprost otroški športni vori- Spalno or»ravo Prv» oblast kooeesflontrans šoferska šola Camernik. Ljubljana Onnsisks cesta štev » _ ■Jug^sutoi telefon |t. 2?S6 Pouk tat praktične volni« asi Instrukcije v vseb predmetih nižjih Sol posebno v francoščini daje akademik. — Ponndbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Siguren uspeh 25«. 44137-4 Mlado planlstlnlo išče soliden gospod, radi skupnega 5ti;dirania ob dol gib zimskih večerih. Dopise na oddetek Jutra pod šifro »Vijolinist«. 45151-4 v u j —_ * , iz trdeea lee*. pisala« ček prodam. Naslov v ogl ! M. ^ odd. »Jutra«. 45278-6 j prodam. - Pojasnila Sj« __1 Rudolf K-oieia, iv:a-'i-T.'i* nldca 20. 45^71-i Peči na žagan le vseh velikosti lo držaje za zastave in 1 kovaški meh prodam. Ivan Zorko, G'in-ce pri Ljubljani. 452Š3-6 oologična trgovina Graz, Ellzabethlnergas-se 16, prodaja eksotične dekorativne ribe ln ptiče, krotke opice, papagaje, utenzillje. Razpošilja po pošti in Selez-nlcL 42355-6 2 velTkJ kfefkf skere novi tt prodam. Dosn^fc« na oddelek »Jutra« ilfr« — 45035-4 »Kie^ca«. Ze-eren šfedf!n!k naprodaj na Staress trg« it. 11-affl. 45S624 ^ Mesar z o4if'ls«lm listom, fffis shiž bo. _ D1 e t z. Studenci pri naši gospodinjski predme ti. Vsak agent bo oprem Ijen $ tipi, kolekcijo, pod ukom ln strankinim mate Fotoaparat dobro ohranjen prodan, — Nasl-cv v oglasnem oddelkm »Jutra«. 453M-C Za jesensko sad«+ev nndi v poljubni mnoiin! pritlična drevesa vseh v-st in nizke cepljene vrtnice Matko Maretič, fa. SeveT & Co.. Ljubljana, Gosposvet _ ska eesta 5. 43789-0 no"70 Hameries prMa» v Novem Vodmatu, DroJiv«. na ulica 27. Manjša Industrija v polnem obratu napro daj v bližini LJubljane. Ponndbe na oglasni odde LovsVo dvocevko 2 pos^e!??, omaro nočno omaro k. kotei s« lek »Jutra« pod »Žago j Štedilnik, vse skoro nov* tovljena eksistenca 110000« ! proda Komel v Zg. Šiški 44Š51—6 it 176, Eosovo polje. . 47627-4 Mariboru, Slomškova 19. ri.ialom. Import Omnia, Mi 45207-2 klošičeva e. 14. 45290-3 Reliehio vezenje p. „„ v krasna barvah je baš „ r^nc Scagnettl ta Vas. Pouk brezplačen. Metelkova nI. !9 prodaja T.indič Ljubljana, Komen Ia trboveljski premog in , _ ■ikega ' 86 12>4 bikova drva. Telefon ' fotoaparat poceni preda št. 3293. 44470-6 .lesih, Bežigrad štev. 14. 47617-4 Moško ?tikplo zimsko, skoraj nor«. MIhiar Slvffl? !??e v umetnem aTI gre Rviat ns dom - Po- kraečketn mlinu. Ponudbe ' nudbe na ogl ao Mrzla zima«. 45342 13 Moško suknjo črno poceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45200 13 Zimsko suknjo dobro ohranjeno prodam. Soteska it. 10/H, steklena vrata. 45369-13 Črno zimsko suknjo moško, ogodno prodam. — Vprašati med S, to 8- aro popoldne na naslov, ki ga pove oglas, oddelek Jutra. 47636-1» Lep črn plašč «• srednjo velikost, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 45323-13 Les okrogel za kolarje, bregov, bukov in jesenov od 10— 30 cm debeline lo 3 Vb—6 dolžine. Jesenov in javorjev rezan od 30—100 m /m. k« plm ve« jo množino. Ponudbe na Interreklam. Zagreb, Marovska 28 pod K-1543. 45258-15 u r0 r$ Radio •tirtceTco. kompleten, »kare nov, zamenjam za dober pisalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44862-9 Radio aparate prodaja, popravlja, moder »Jzira, viirtuje naj>ig->4 neje Jote Marka*. Jeseni •«- 80 Več gospodov aH gosnodičen sprejmem na dobro hrano. Kje pove ogi. odd. Jutra. 45274-14 Fantka ! leti starega, čedne tu-nanjosti dam za svojega. Naslov v ogl. oddelku »Ju-45233-14 Hrastova suha drva oa. 30 vagonov ta tako) šnjo dobavo proda Drago Hadl. Novo mesto. 44042-15 30—40 kostanjevih dreves prav lepih, 9—12 m visokih, za telegrafične droge uporabnih prodamo po komadu na panju v Ljub ijanl pod Rožnikom (strelišče). Ponudbe sprejema dr. Adolf Kaiser. Ljubljana, Groharjeva ulica St. 8. 45217-15 Prage hrastove lo bukov«, ter vsake druge vrste les kupuje Rudolf Dergan, Laško 45029-15 Večje množine desk tramov in hlodov za izvoz kupi ekspertna tvrdka. Ponudbe z navedbo cene n« oglas, oddelek »Jatra« pod »St. 223«. 45303-15 Deske m. vrste jelkove ta smrekove kupujem stalno prof. takojšnjemu plačilu. _ po nudbe s cen« franko meja v.ia Postumla na naslov: Rudolf Zor«, Ljubljana — Gledališka 12. 45370-15 Kot tihi družabnik s 50.000 Din kapitala pristopim k rentabilnemu podjetju. Tudi bl prevzel kako specerlJsko trgovino r LJubljani ali okolici v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Bes sigurno« 47655-16 Družabnika (co) sodelujočega, s kapitalom, sprejmem v staro to dobro vpeljano trgovino v Ljubljani. Ponu< Ibe na »glasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Radi direktnega nakupa«. 45337-16 Investicij, posoiilo v ve?jI množini kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Investicijsko«. 4429&16 j Lokal na Jesenicah 1 iščem ta pisarno, po možnosti tudi opremljeno so-I bo, event. t hrano. Cenj. ponndbe pod »Mirna stran ka« na podružnico »Jutra« na Jesenicah. 44978-19 Kavarno v Zagrebu t vso opremo ta Inventarjem dobro vpeljano, rad! bolezni lastnika po zelo ugodni ceni proda »Argus« agencija, Zagreb, Bregovl- ta aH ca kr. 44990-19 Pletiljo kot drnžabrJoo. aslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47651-16 Radio - aparat *obro ohranjen, 4 elektronski, znamke Kapsch, dva tvočnika. polnilec za aku-muite-r, 1 akumulator, 1 voltaeter ir. 1 slušalke po ngodni ceoi prodam. Vito Klan, 5k->fja Loka. Stu- i denec št. 11. 45147-9 Radlo-aparat •oocevni, kompleten, s 4 •lttf.alka.TOi, »Telefunken«, »godco naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-pod »Zanesljiv »pre-J*®" 45159-9 Boljšo gostilno aH restavracijo vzamem v najem, kavcije zmožen, naprednjak, ože-njen. brez otrok, najraje okrog LJubljane aH na Gorenjskem. Cenjene dopise na ogl. odd. »Jutra* pod Slfro »Naprednjak«. 44461-14 Vinotoč AleSevieva 80, Hotimirova ulica se točijo pristna St> ! jerska in dalmatinska vina; več vrst žganja, sveia mrzla jedila, pristne kranjske klobase in čista mast po 22 Din. Za obilen oMsk se priporoča Marija Spunt. 45257-18 Radio-aparat 4 cevni Ingelen se zelo poceni proda. Poizve Zadružna ulica 3, Kd-deljovo 47669-9 Radio Tnge'.en. 3 cevni, vzoč-nlk Amn'ion ln akumulator prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47630-9 Fiat avto j«»l l'ik?nzni, pol tovorni 509. po ugodni ceni pro-dair Xaflov v podružnic« »Jilra« Maribor. 45235-10 Zimsko stiknlo ceno prodam. Naslov v ogla«. oddelku »Jutra« 45268-13 Potujoči zverinjak samo malo fasa na Dolenjski cesti na vrtu v gostilni Plankar. Za obilni poset prosi ravnatelj zverin jaka. 45284-18 Trgovino dobro vpeljano, t mu-fakturo, konfekcijo in galanterijo, na periferiji Ljubljane, t Inventarjem, z zalog« alt brez iste oddam v najem. Dopis« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«. 45059-17 Gostilno ali restavracijo v kakem prometnem kraju Slovenije vzamem v najem ali na račun. Ponndbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod Hfro »Prometni kraj 80«. 44980-17 Pekarno dobro Idočo, z vsem Inventarjem. vsled družinskih razmer oddam takoj v najem v Medjimurju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 44999-17 Gostilno v Ljubljani vzamem t na jem ali tu račun. — Po-t-udbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 17«. 44712-17 Pekarno oddam radi nabave lastne pekarne takoj v najem za več let. Naslov v oglas, od. »Jutra«. 45234-17 Trgovino s Špecerijskim, galanterijskim in manufaktur. bla- fom, v bližini Kranja odam v najem Prevzeti je vso zalogo v vrednosti ra 25.000 Dm; najemnina nitka. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Trgovina Kranj«. 44756-17 V najem vzamem dobro idoč bafot, gostilno ali hotet. Ludvik P e v a b. Nova cerkev pri Celja. 4462317 Izktth v LjuMjanl vzamem takoj aLi z novim letom v najem. Pismene ponudbe na »glas. oddelek »Jntra« pod šifro »Soliden 1896«. 44910-17 Restavracijo v Zagrebu PTOristao, v strogem ire-dliču, tel« dobro uvedeno, t vsem Inventarjem, radi bolezni lastnika ta eea. 350.000 Din proda »Argus«, Zagreb, Bregovlta nI. br. 8 44991-19 Gostilna v sen trn Zagreba, t vsem inventarjem, dobro Idoia. za 35.000 Din naprodaj zaradi odhoda is Zagreba. — Franc Orbanič, Zagreb — Florjanski put 35. 44393-19 Dva lokala za pisarno, oziroma pletO-tuco ali skladišče ter trisobno stanovanje oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 45043-19 Zobni atelfe s koncesijo hi modernim inventarjem poceni prodam ali oddam v najem. Ponudbe na Aloma Oom-pany, Ljubljana, pod Ugodna prilika. 45186-19 Majhna trgovina s stanovanjem ln električno razsvetljave, radi starosti takoj naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45078-19 Nova hiša v lepi vasi ob južni železnici, pripravna ta zdravni ka, obstoječa lz 4 sob, ku hinje, kopalnice in ostalih pritiklin, naprodaj, event. te odda tudi v najem. — Naslov pri podruž. »Jutra« v Celja. 48938-20 Družinsko hišo t vrtom kapia t Ljubljani, ali vsaj v bližnji oko-liol. Ponudb« na oglasni oddelek »Jatra« pod Šifro »Plačam takoj«. 45106-20 Trgovino s papirjem la galanterije ter majhnim stanovanjem na prometnem kraju poceni prodam. Pojasnila daj« Frane pichler, Maribor, Gosposka ulica 52. 45911-19 Lokale xa trg. aH obrtne svvhe, na prometni točki na Dunajski cesti skupaj ali po samotno takoj oddam. — Event. Je na razipolago ta di dvosobno stanovanje. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 45822-19 Lokal ln sobo takoj oddam v Rožni dolini, cesta VI/4. 45318-10 Trgovino * mežanim blagom, dobro vpeljano, v Ljubljani prodam radi udeležbe drugod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stara, vpeHa-na trgovina«. 45336-19 Lepo trgovino t skladiščem takoj oddam. Ltve te na Starem trgu »t. U-«/U. 45399-19 Pekarno Avtomobilistl in ROtociklisti, pozor! Kabljen« avto ln moto plašče kuonje Justin (Jo 'tmčič. Maribor, latteo bachova^ ulica 14. 43590 13 . Za fanta ?? 13 let starega ttf »•"■anjSo zjnsko suknjo, dijaško ks-P< čevlje it S6, telovad. OrfeV. Perila nitih " ,Jmo ob ^lav- 23M, levo. 45141-13 Nov silnlašč ženski, črn z bkam-ovrat-nikom prodam za 2600 Din •V,slov v oddelku »J„ '" 45126-n Smokin?; *or«j nov prodam. Po-nudV na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »600«. 47650-18 DERFEL MARIJA na Mestnem trgu priporoča vsaki dan svežo j dolikateeo in fina štajerska | vin«, n. pr. rizling, diš. tramšnec, kakor tudi štajerski mo«t po 12 Din. 47603-18 Danes zvečer v restavracijo »Gorenjski kolodvor«. Vesela godba in domača zabava. 47649-18 oddam v najem z inventarjem ln stanovanjem. poleg velike tovarne na Jesenicah. Informacije daje Matko Brumer. Sava-Jesenlee. Gorenjsko. 45093—17 ! Boljšo kuhinjo vzamem takoj ali z novim letom v najem, ali vinotoč na račun. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45076-17 Delež lovišča na Gorenjskem, kjer m nahajajo stalno gamei, srne, zajol, jeleni, lisiee ln ruševei, dam za dobo 7 let v najem, ali tudi letno. — Cena nizka. — Dopise na og'«s. oddelek »Jutra« pod »Lepo lovišče«. 45S91-17 S kapitalom nad 100.000 Din želim pristopiti kot družabnik h kakemu primer oemu podjetju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 45087-16 Kateri trgovec aH tovarnar manufakture bi botei zalagati t mana- fakturo, spadajoč« v konfekcijo, ala biti družabnik s konfekcijo na deželi — ta račun proti vrednosti — drugo po dogovoru. Takoj šnje ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod značk n »Konfekcija na deželi«. 44085-16 Dva lokala skupmo aH p osame« »o, ta kako engros podjetje, ple-tilnico ali tudi ta dellka-teso takoj oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Nitka najemnina«. 45157-19 Izvoz jajc Iščem veliko In suho skla lišče ta prevtem jaje v več krajih Slavonije, Hr vatske in Slovenije. Doba. vitelii in trgovci, ki kup ['■ljejr, / jajci, naj pošljejo svoj na«!ov na: P. J. Kle risnh izvoz jajc. Ptpj. 45004-19 Lokal za trgovino oddam z decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47607-19 Natakarica s kavcijo, išče za takoj gostilno na račun. Naslov v oglasnem oddeLku Jutra. 47671-19 Trgovino lepo urejeno, z velikim sezonskim prometom, v največjem primorskem kopališču, takoj oddam. Potreben kapital 70.000 do 80.000 Din. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« ped »Prevzamem takoj« 47653-19 Trgovsko hišo z 2 lokaloma ln stanovanjem na dvorišču ter vrtom, v lepem in prometnem kraju v Prekmurju prodam za 125.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelki »Jatra«. 45086-20 Novo hišo tridružinsko, takoj za vseliti. 5 minut od postaje ln ? minuti do avtobusa, «1 vozi vsako uro v D. ll v Polju prodam ta 150.000 Dir Naslov v »glasnem oddelka »Jntra«. 45052-20 Manjšo posest želim kupiti na Štajerskem ali kje drugje f Sloveniji. Ponudbe na naslov: Stje-pan Novotaj, Zagreb, fr-njanska oesta itev. 54 a. 44984 tO Stavbno parcelo v izmeri 7000 m' prodam v bližini kolodvora Vlimarja St. Vid. Parcela je pripravna ta tovarniško podjetj«, ali 5—6 manjših stavbišS. Poizve s« v St. Vidu — Viimarj« it 100. 44987-» Enodružinsko hišo prodam as dolenjskim kolodvorom — Galjeviea 110. 45031-20 Vilo na mlrju z obširnim vrtom prodam. Vila je pratna lo ta takoj In jo vselitev. Cena po dogovora. Poitve s« v trgo-viri na Borštnikovem trgu št. 1. 44776-» Posestvo v iiraeri 7 oralov vse sa-okroženo prodam ali zamenjam za kaj lličnem v bližini kakSnega večjega mesta kakor Ljubljane, Maribora aH Celja. Na-i tan&na pojasnila daje g. R. Fajgel, 81«rv. Bistrica. 45232-20 Lepa parcela 2000 kvadratnih metrov ob drž. cesti v letovišča Kranjska gora, gocd Martuljek, se proda. Vodovod v parceli. Cena ta meter 20 Din. Mrak Al., Ooad Martuljek, Kranjska gora. 45B50-20 Hišo v Črnomlju in posestno proda Matko Gašper, Črnomelj itev. 115 43959-20 Vilo v Celju ovozidano, enodružinsko, s 4 sobami takoj a g o d n o 44364-» Mlinar mlad, samski, tmožeo samostojno voditi navadni ali : umetni mlin Ocme&ki), išče ! mlin na odstotke zaslužka, event. v na Tem, takoj ali pozneje. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 44974-20 2 zidani hiši hlev, pod, rviojakl, kozolec, lep sadni vrt in njiva pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestn pod šifro »Ugodnost I«. 44881-» Mlin na 2 tečaja z vso opremo, zgrajen leta 1925., kakor tudi pod, hlev in svinjake, v dobrem stanju, ter 7 ha rodovitne zemlje, 3 ha travnikom, 6 ha fozda, ta 150.000 Din pre-a Jakše Janez, Oemomoš-njice, pošta Stoipiče pri Novem mestu. 44880-20 Tridružinsko hišo t električno napeljavo in studemono vodo, novo, z lepim razgledom, v Zgornji Šiški prodam. Samo resni kupci dobe naslov v oglas, oddeleku »Jutra«. 44769-20 Veliko kmetsko hišo zidano, t opeko krito, t velikim gospodarskim poslopjem, 2 njivama (8 orala), 1 trav-niRom (1 % ora-la), 1 travnikom (3 orale), 1 travtikom (tri četrt ora-l la) ter pravico do občinske gmajne, temlje 6 oralov, v ravnini v vasi na Ptujskem polju prodam. Posestvo je priprayno za živinorejo in leži » minut oddaljeno od f lavne železniške proge — o Maribora je pol ure z vlakom. Pojasnila daje pisarna advokata dr Frana Irfoiiča. odvetnika v Mari-! bora. 44969-20 Hišo s trgovino in vsemi gospodarskimi poslopji, v dobrem stanja pro- J dam ta 160.000 Din. — Po- | nudbe na oglasu oddelek i »Jutra« pod »Ljubljanske predmestje«. 45166-20 Stavbena parcela 744 m*, aa ogla Oeraeta-ve to Verovškove ulice, nasproti novi šišenski cerkvi, naprodaj. Vprašati prt Bvgenu Golobu, Knezova abea 2». 4613»-» Novo vilo mi «a 150.000 Din v LJubljani kufiim. Ponudbe j« poslati na Julija Karlcv-ška, Ljubljana, 7, Vodnikova oesta V. 45174-» 300.000 Din. HIŠO z mizarstvom pri Medvodah, novozlda-na. V hiši 8 sob, kuhinja, klet, 2 veži, 2 predsobi, delavnica približno 50 kv. m, hlev za 2 glavi živine ter drugi gospodarski prostori ln vrt. 190.000 Din. Ugodno plačilo. «383-20 --| Stavbna parcela 535 m*, nasproti dravdjsks Sol« naprodaj. Naslov v j oglasnem oddelka »Jntra«. 45306-» j ____ i Hišo t gospodarskim poslopjem, i ugodne ta gostilno to trgovino, na prometnem kraja biita Medvod prodam ta 190.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45388-» Stavbna parcela vogalna, 800 m', aa Bežigradom, t toir.uK od Dunajska eeste naprodaj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 47625-20 Enonadstropna hiša z vsem komfortom hi w-tora naiprodaj v Nsvem Vriima+n. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nil«. 47662» Stanovanje 2 sob, kuhinje, event. ko-paitic-e ia pritiklin i i č • stranka dveh osel) za takoj ali potneje — ne predaleč od centra. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značk« »plačam tofoo«. 47634-21 Prijazno stanovanje t 1 »obo, kuh.ijo in pritiklinami oddam takoj ali t decembrom. Naslov v ! oglasnem oddelku »Jutra«. 45396-21 Eno sob. stanovanje sobo, kuhinjo, predsobo event tudi kopalnico. Iščem aa mimo stranko treh oseb sa februarski termin r neposredni bližini mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Enosobno stanovanje«. 47670-21 Parcele vrfje ali manjše nair>mdaj pod Rožnikom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47657» Stavbnih parcel nad 1» komadov. po 18 do 85 Din ta 1 m*, v občin! Zg. Sižka proda Josip Vidic, Celovška cesta 80. — Načrti to proračuni! 45394-20 V izvanrednl nakup priporoča realit«tna pisarna Arienšek, Celje, Kralja Petra eeata 82, v bližini oesta, na krasni legi, zelo lepo posestvo, 25 oralov prvovrstnega zemljišča, t 2 lepima stanovanjema to gospodarsk'mi D.vslopji za 450.000 Din. Razen tega Ima Se mnogo dru&ih, raz n>vrstnlh posostev od Dm ».000 aaprej naprodaj. 47673-» Stanovanje 2 aob, knhlnj« In shramb« takoj oddam pošteni in čedni »tranki v Mostah, Koroičeva ulica itev. 10. 45168-21 !- Sta lovanle t al 4 sob, kuhinj«, pred sobe, balkona, kopalnic« in vseh pritiklin, vse pod enim ključem, takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45167-21 Posestvo 12 oralov, t bližini rudnika Velenje, prav lepa lega, prvovrstno polje, poslopje v dobrem stanju. prodam aa ceno 130.000 Din- Naslov pri ogl. odd. »Jutra«. 47841-30 Lepa priložnost za Primorce ali Amprl-kance! — Krasno, srednje posestvo, lepo, vinogradi, travniki, njive, gozdovi, kol oseki, šolnina lega, vinorodni okoliš, krški kraj, dobre stavbe, prodam te proste roke. Ugodni plačilni pogoji. Posredovalci izključeni. Natančneje se izve pr! Pr. Kovaču, poštni predal 245, L1ub-IJana I. 47632-20 Nova hiša dvodružlnska na deželi na prodaj ta 50.000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44518-» Nova vila enonadstropna t 3 stanovanji Mitu Stadiona naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46380-Jp Hiša s pekarijo to velikim vrtom naprodaj aa prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa priložnoet 77«. 47608-» realitetna pisarna družba t o. a Tavčarjeva ul. 6 proda: VILO, Irnovo, vrt 700 kv. m, cela podklete-na, stanovanje hišnika. Vlsokopritlično, 4 velike gobe, kuhinja, kopalnica. shramba, zgoraj dvosobno stanovanje, kuhinja. Povsod elektrika ln vodovod. 340.000 Din. — Lahko se prevzame večja hipoteka. VILO, Mir Je. vrt, preko 1700 kv. m, 3 trisobna stanovanja, kopalnica, 400.000 Din. VILO. komfortno, pri obrtni Soli, z vrtom. Cela podkletena, vlso-koprltllčno ln v I. nadstropju po eno štlrlsobno stnnovanle s kopalnico. Vodovodna. električna ln plinska napeljava. 580.000 dinarjev. HIŠO, dvonadstropno na ljubljanski periferiji, z vrtom. Davka prosta! Večje Število stanovanj. Letni donos 77.000 Din. Cena 700 tisoč Din. VILO v Bohinju, eno-nadstropna, ob glavni cesti, blizu postaje. 2-500 kv. m zemUlSffa. Tjorabno kot stavbl-šče. Podkletena, 6 sob. 2 ki'hln1l ln prl-tikllre. Pripravno za »»enslon. trgovino, gostilno aH karamo ali i»r>r«vo parne žage. 358.000 Din. Tmo v Mariboru, ob narku. vili sllčno. " dvosobnih stanov™' . lepa velika klet. 1 trg. lokal za trgovin«--aH obrt. velik vrt. Stanovanje 3 parketfranfh sob, kuhinje. predsobe, balkona, kleti m vrta, blizu Stadiona oddam t decembrom. Naslov pov« oglasni oddedek »Jutra«. 47605 21 Stanovanje t sob, kohtoja, predsobe, kleti ln vrta, blizu Stadiona oddam aeesmbra. Naslov port oglasni oddelek »Jntra«. 47606-21 Stanovanje 2 sobno s kuhinjo tn pritiklinami. elektrika ln vodovodom oddam s 1. januarjem 1931. Rožna dolina VH-30. 45319-21 Stanovanje trisobno tn en-oeobno, z vsemi pritiklinami odda Torkar, Zg. Šiška — pri novi Sotl. 47637-31 Stanovanje S parketlrarvlh sob, kuhinje, pritiklin to solnčni balkon, z vodovodom ir elektriko, v 2 loti stari hiSi oddam. Naslov pere oglasni oddelek »Jutra«. 47628-51 Stanovanje 3 »ob, kuhinje hi pritiklSn, v solnčni vili takoj oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 47615-21 Stanovanje solnčno. suho, 3 sob, zaprto a enim ključem, sobe poseben vhod. ves komfort. 5 minut od glavne pošte, oddam 1. dec. odraslim, snažnim, točnim plačnikom. Drugo stanovanje za dve osebi, soba, kuhinja ln prltlkllne. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 45390-21 Sobo s kuhinjo oddam s 15. t. m. Isto-tam oddam stanovanje z 3 sobami ln kuhinjo. \ Poizve se v ocrl. odd. | »Jutra«. 47622-23 Višji uradnik lSčo 3 sobno stanovanje, ne predaleč lz sredine mesta. Event. zamenja s 3 sobnim v Celju s 15. decembrom ali vsaj s 1. Januarjem. Ponudbe takoj z navedbo cene na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »V15J1 uradnik«. 47672-21 Stanovanja štirih sob, kuhinje hi pritiklin. primerno tudi za pisarno, sredi mesta takoj oddam. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 45123-21 Sobo s kuhinjo popolnoma separiraijo, f elektrik« oddam solidni gospodični v pod najem. — Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod značko »December 200«. 45034-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami. solnčno to zračno, išče boljSa rodbina treh oseb ta februarski termin, v neposredni bližini mesta. — pismene ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Februarski termin«. 44734-21 Stanovanje 8 sob. knMnJe, verand* tn pritiklin takoj oddam v Rožni dolini X/4. 45131-21 Sta nova n?e »obe to kuhinje takoj oddam v Podutiku štev. 19 pri Ljubljani. 45140-21 Stanovanje JO^ 6 4—5 »ob, primerno ta ordinacijo, na prometnem kraju išče e 1. jamarjem 1931 zdravnik. Plača dobro, todl naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ordinacija«. 45146 SI Tri ln štiri sobna stanovanja oddasn v Celja t vsem konfortom za takoj ali pozneje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 45349-81 Sobo s kuhinjo išče takonskl par sa if. december ali februar ta Bežigradom alt v bližini mr.na. ponudbe n« oglas, odd. »Jutra« pod »Mirna zakonca«. 46276-21 Dvoje stanovanj enocobnib t pritiklinami, eno v visokem pritličju, drugo v podpritličju takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. +»05-21 Stanovanje s hrano, v Mo-stab ali bližin« išče gospod. Ponudbe je poelati vratarju tovarn« »Saturnu?«, Moste. 45243-23 Stanovanje t do 3 sob s kuhinjo oddam Pod Rožnikom. Večna pot 17. Poizvedbe od IS. do 10. are. 45245 21 Stanovanje dvosobno, solnčno. v pr-v-ra nadstropju (Siofja riliea) takoj od<3am. Ponudbe ca oglae-ni oddelek »Jntra« pod »Lepi stan«. 45220-« Stanovanie veliko, zraino ln moderno, obstoječe iz 7 ee-b (štiri n* Dunaijko ce»to), z vsemi pritikTinami se odda s 1. januarjem 1931. v centra. Vprašati pri hišniku. Frančiškanska ul. 10. 45221-21 Stanovsn'^ | 3 sob It pritiklin oddam a 1. febr. 19S1. Po-nuube na »glas. oddele.k »Jutra« j-ed »1. februar«. 4476G 21 Dom na obroke Kdor nima ":apltaia, pa želi postati lastnik hiše s tremi dvosobnimi stanovanji proti odplačevanju v mesečnih obrokih po 1500 Din skozi 14 let, naj se Javi po-, družnlcl »Jutra« v Ljub-• Ijanl VII pod šifro »Dom na obroke«. 44912-21 Stanovanje »obe ta kuhinje oddal Sobo ln kuhinjo oddam s 1. docemihrom stranki brez otrok aa Ke- Podfiora št. 38 — St. Vid. deljevem, Klanova uiica 7. 45375-21 15291-» Zračno stanovanje t »ob, kuhinje to vseh pritiklin, z elektriko, vodo m vrtom takoj oddam sa Ježiei 91, poleg avtoposta-j« »Ruski ear«. 45122-21 PERJE od Din 35.— dalje. Posteljne odeje i2i pulia, volne in bombaža. Kemično fiSCenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjskl trg 17. 308 BLAGO zaZIMO A.NGLEŠKO IN CESKO NAJNOVEJŠI VZORCI: MODNE BARVE: SPEC. KVALITETE: KUPONI ZA POSAMEZNE OBLEKE, SUKNJE, DAMSKE PLAŠČE V VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE PRI TVRDKI NOVAK ▼ LJUBLJANA : A-; K.... . •-•, 1 - ^ V- ■ . '■'' v"- K«Nj(tESNI TRa IS, NASPROTI HwNSKk CERKtfč si pruiobi trgovec, Ce kupi PLETENINE te zaloge po partijskih cenah v tovarni 347 CIRIL VAJT, Celic »JUTBO« jft. M 26 IMi)»8i b * »ob. kuhinje, kopalnic« is drugih priti-kU* tek.j oddam Naslov y atiianf oddelku Jutra. iS292-21 Stanovanje ra«, dvosobno, z r*e-al pritiklinami. elektriko ta vodovodom obodno od-4mb takoj t Rožni dolini. Mil a kito« i t a v. 12. 45346-21 ■ i«m> tn 1 aiale »oee. t kotanj«, pnttkiiaami. oe kaj rrta in parkom, t trgu M leteli oddam s 15. ao-vsnbrom ali 1. decembrom, »asl.v pove ogiaa. oddelek •Jatra«. 4KM7-21 Stanovanje | M*, kahlnK verande ta arit&ivc oddam takoj T Batgaratt ali« itev. 24. 4535133 Suho stanovanje ■ m*, kahfeje, balkona !» arit&Jin, a« drago — ta ^norjai ,Kidam s L de-secabroa Bsalov v oglas, oddelka .Jutra«. 45321-21 Sobo In knhlnjo •Mata Naslov v oglasnem •Jutra«. 45-97 23 takoj «4-tvsoL aakonakeaa para. Našlo* t (glasnem oddelka »Jutra«. 47045-23 Prazno sobo a abs kaUaje rf«aa sa 2U0 Dta oa lianeki ee-etj — ilovica tt 37. 4538&-S3 Sostanovalko sprejmem. Ponudbe v ogL oddL »Jutra pod »Poceni«. 47624-23 Gospodično sprejmem as stanovanje ta brano v ikofji aliei it. 13. Carter. 47618-23 Lepo p ramo sobo s elektriko oddam v Novem Vodmata, Bibniška >il. št. 27. 47667-23 So ho oddase gnapoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47665-23 * štedflnffcom lil« pedtosrf teoakl. »a-slov por« eglaona »ddelek »Jutra«. 46106-23 M tat star, «W<««a, ba- aoriat, M proda — Resne ponudbe na podrotnke »Jutra. v Celju pod Šifro »Diskretna licitacija«. 4520641 ba- [m Lepo sobo ium» aepariraa«, t kapal- nieo takoj oddam na Do-mobrauki oeati iterv. 17/1. 45293-23 Sostanovalca srednješolca sprejme SJr-bajioič, Dunajska cesta 47. 45299-22 Postrefnica U M f prusterc času sakollko pomagala pri gospodinjstvu, dobi brezplačno stanovanje. Renv, Vogalna vlL 5. 45349-21 Stanovanje ssfee In kuhinje oddam v tf giSa it. 184. 45365-21 Sobo fn knhlnlo Sem s L novembrom v MKII mesta — najraje ob Draijgki eesti. Cernj. po-aodb« na oglaeti oddelek •Jatra« »od »Dve usebi« 45376 21 Mesečno sobo lakaj aH i iS- oddam v ild ti. 9. levo. 45350 23 Sobo hi knhbiio nbe. rrstle. snaino tn ■ima, bika avtotaksa tn tramvaja takoj oddam. — Jfv4vr v i^lunfflD <>ddelku »Jutra« ali ponudbe na lati naslov pod »GLrnee«. 45373-21 Dflaklnlo sti gdč. *we?mem kot »eetano^a,if> Jfaslov v oglasnem odmiku »Jutra«. 47663-22 * Solnčno sobo ■ poeebnim vhodom elek trike m parketom oddam T blttini tehnične šole go-apodo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 45156-23 Optw!'ev?f sobo •Mt bolJSa dama boljšemu gospod« ali dami Naslov V eciasosm oddelkn Jutra 45162-23 Prazno sobo lepo, aračno, šolnino. art&nfa veliko, ■ par&e-tL elektr. lu« ln pro-etlm vhodom. oddam takoj. Itaslov v cel. odd. »Jutra«. 45304-23 Leno pramn «nbo eddaa eajra.1e Rvflil na Starem trjn Itev. 11 a TI 45361-23 Eno naHenfib sob ■odrrao <\'!*.'iulj nto ta t va'jim k*rm N>rtcm v rp^trii ■ ffti oddam *a.nx> fhipmu. eolidnnnm gwpoda. NaMov T oe^aanem ospo«vetsk> eeste išfit mire® ?«pod — Po nudb*- 4o ponedeljka poo šifro »Dc 350« na >glaan oddelek »Jutra«. 451S9 23 Sobo s štedilnikom posebnim vbodom vndovo dom ifD elektriko ddam Na»lov pore ogl >dd«lek »Jutra«. 45115-23 Sobo s pwi4 vhodom ta eiek trione i»isvetljav« oddam s 15. novembrom na Sta rem trg« itev. 19/H. 45117-23 Dve prazni sobi takoj ili i 1. decembrom oddaa aa TriaSki eesti 1. 44933-23 Lepo sobo B6« vleokoAoiee za takoj. Ponudbe pod >S6par£e« na oglasni oddelek »Jntra«. 45231-23 Sobo s t posteljami iftges po rao4n*lka »Jutra«. 45128-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko Naslov v oglasnem odd«lkn »Jutra«. 45328 23 Prazno sobo s balkonom parketi m elektriSmi razsvetljavo koj jdda Loiai, Kjv$k«va cesta 23/1 45338 23 Sobo lepo opremljeno oddam so lianemu gospodo ali gospo dični Pojasnila daje Ko šiS. Rožna ulica štev »7 pritličje, desno. 45339 23 Gospoda sprejmem takoj na krarvo in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 45354-23 Elegantno sobo oddam gospodični aH gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 45380-23 t s Sestanek ari pred ačiteljlMem. Ma,ry. 45261-24 Frflhllngstraum Jutri po uradu pazi — pod svetilko — pridil Vroče polju bel« 45262-24 Proti Izpadanja las in ooleznd lasiž&a te »Ines« edino uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Ines«. Ljubljana, Meroeodna ulica St. L 44341-24 Zanesljive nasvete po možnosti tudi odporaoč - osebnih, rodbinskih, go-larsfcih vprašanjih, uso-nudi: Posvetovalnica »MarstaL«, Maribor. Koroška 10. Vpisnina 10 Din tri inamke. 45216-24 Gospod v državni službi, i nekaj fc to vi ne. želi znanja i oljšo gjsp.di&no do 28 let star- zaradi dopisovanja. Niiin">D'irrf dopise poslati na oglasni oddelek »Jutra« p>i »Mirko«. 45185-24 šemu gospodu, drova it. 17. Aleksa>n-45272-23 Lepo prazno sobo z elektriko oddam 2 go-^>odoma ali gdč. za takoi. Vižmar j i. 47. 45285- 23 Majhno sobico (kabinet) išče miren aka demik s 15. novembrom. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod 3035 L. 45287-23 Ločena irospa stara 46 let, izobražena ta inteligentna, zdrava, želi znanje z istotakim gospodom. Varčna in zna šivati. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Skupno življenje«. 43922-24 Boljši obrtnik ta večji posestnik v Ljafe- ljani, dobro situiran, želi znanja z izobražen« gospodično. dobro gospodinjo, staro do 30 tet, i nekaj premoženja — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »B. JL. 888«. 45:36 24 Atianta Petdravijana kraljica, * mojem srcu vedno cvetoča božanska roža mogotal — Vem. usoda naju bo strnila iz veka v vek. A kdaj se kmalu zopet vidiva? »Ir-fn» 1. 6.« 45333.21 »Uspeh siguren« od 30. okt. 1930. Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Uspeh siguren«. 45327 21 Vdova 45 let, brez otrok, s 60.000 Din gotovine, hišo. gostilniško koncesijo, želi znanja z rahločutnim gospodom v stalni službi ali pokoju v starosti do 50 let. Besne ponudbe s sliko na ogl. odd pod »Srečen •sakon 55«. 45312-24 7 temperamentnih gospodičen ki smatrajo ples za potrebno razvedrilo ln neprisiljeni zabavo. se iš*ejo od enakih gospodov za medtedensko plesno vajo v popoldanskih urah Dopise na ogl. odd »Jutra« pod Mfro »Plesna zabada«. 45360-24 Gorenjsko - Sipka! OobDodlčna, ki se Je "ozlla v nedeljo t ve-•ernlm vlakom in pozneje r spremstvu Se ■ne dume In gospod? Vstopila T giSkl prosimo za ceni. naslov ns ogl. odd »Jutra« pod "1fro »Vesela dr"**«* 47648-24 Hetno rosnr»H?*nn bt rad spoznal Dopise na oglas '»ddelek »Jutra« r>o4 šifro »Mala«. 47621-24 2 resni gosnod?(*nl želita dopisovati z i bolj širna to gl«bokr čutečima gospodn-ma Ponndbp -»od »Stana« It »Vera« na ogl. oddedek »Jutra«. 47679-24 vdova % aH me- pitl t gospodinj- stvo. Poseduje nekaj denarja. Naslov pri podružnici »Jutra« v Trbovljah. 45179-25 I w» ! Sto« >in ftiitm Vasiav pore aclaaai »Metek Jaka «636-87 Za svojo sorodnlco 23 let staro, premožno ta prtkupljdve zunanjosti, iz najboljše hdše, iščem vsled pomanjkanja sca.nja, poznanstvo z inteligentnim ter dobro sftuiranim gospodom. Le resne, neano nimne ponudbe na oglaeoi oddelek »Jutra« pod šifro »Stroga diskretnost 135«. 45353-25 Obrtnik mesar ta posestnik v večjem industrijskem kraju Slovetije. p.rijetne zunanjosti. v najboljši moški dobi. se želi poročiti z gospodično aH vdovo, staro 25 —35 let, brez ali z enim otrokom ter nekoliko premoženja. — Z veseljem do obrti im dela naj pošljejo ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Obrtniška sreča«. 44913-25 Kateri gospod 40 letni, bi poročil 26 letno gospodično z dežele, brez premoženja, izurjeno trgovine, gostilne ln vsega gospodinjstva. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Delavne roke«. 45120-25 Dve prazni sobi aH 1 prazno ln 1 »prem- ijeno. v vil; na Prulab 'a koj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44804-23 Katera 5ivilla žeH postati »oposestnica nove hiše m gospodinja pri samostojr.em vinograd nikn v Dravsiki dolini _ Starost 30—40 let in nekaj gotovine. Ponudbe na po- i družnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Indu- ' atrijski kraj«. 45073-24 Trgovec z lastno mešano trgvvtno in gostilniško osebno pravico, bi se rad priženil k hišni posestnici brez otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »iPosest.niea«. 45089-25 Šivilja JeB aeanja i državnem uradnikom od SS let zaradi takojSnje lenitve. Ponudbe, če mogoče a sliko, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tihi dom«. 45125-25 Premofen fant se želi priženiti oa gostilno. trgovino ali posestvo. Dopise n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Tiho žitje«. 45182-25 Trgovec Opremlleno sobo • separatnim vhodom iščt-m aa Kodeljev«m. Ponudbe sa oglasni oddelek >Ju'ra« pod šifro »S. S.« 47635 23 Ooremlieno sobo v eentru mesta oddam. — Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 47619-23 2 boljša gospoda ali 2 gdč. uradnici spreinem s 15 novembrom na stanovanje. — Boba lepa. solnčna lrj Eračna. Naslov v oglas oddl. »Jutra«. 45118-23 Sobo t Dosefrnlm vbodom, v eentru mesta, i vso oskrbo oddam s 15. novembrom Naslov v oglasnem >die!ku »Jutra«. 4495323 Gosnodično boljžo, sprejmem kot sostanovalko. Kopalnica, cen-trum, takoj ali 15. novem bra. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 45246-23 Sobo opremljeno aH prazno ISče zakonski par s 1. novembrom. Ponudbe na oglasna oddelke »Jutra« pod »Miren par«. 45248-23 2 premožni gdč. želita rna/nja z gospodoma Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Salva 20« in »Dam 21«. 45082-24 | w hISe r sredini m-esta L.iub-. Ijane, star 46 let Seli ina-i nja v svrho takojSnje že-i nitve t gosnodično ali vdo-1 vo od 25 do 35 let. ki bi gospo- Prarne sobe takoj oddam. Marmontova ulica 19. Mirje. 45222-23 Zanimivo za mladeniče in mladenke Kateri Vas je doživel desetdnevno ljubezen — kakor sem jo jaz? 19. junija me je fant poprosi! za roko, 29. pa je že vzel slovo — Dragi pomni, da si obljubo prelomil, ali jaz Le zabim Te nikdar! Zaroka se je razvezla. jaz srečna sem ostala. Zadnji pozdrav in poklon ter na svidenje nad žarkimi zvezdami. — Tajnost zajamčena. 45121-24 Sobo lepo opremljeno oddam takoj stalnemu gospodu na Gruberjevem nabrežju 16. 45047-23 oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45110-23 Gospodična v Mariboru išče tovariša ali družbe, kjer bi se lahko priključila v »vrbo smučanja. Cenj. dopise poslati na podružnico »Jutra» v Mariboru pod »Zima 1930«. 45209-24 Mlada ločen* dama želi spoznati starejšega, dobro situiraneg3 imeli gent.nega gospod^ -legam ne postave, za ijatelja Cenj. neanonitin: lopise « sliko, ki se vr na ogl. oddelek »Jutra »d Sifrn »Trajno 35«. 45332-34 I imela veselje do dinjstva. z nekaj premoženjem. Samo resne, z natančnim naslovom oprem-ljsne ponudbe, ako Ie mogoče s sliko, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirni dom«. 45194-25 Mlado dekle se želi poroditi s kakim mladim fantom čedne TOnanfostl, ki M Imel kako dobro vpeHano posestvo ali e ksklm državnim uslužbencem v starosti od 25 do 30 let Tmam malo prem oženi a. ter ne gledam na veliko premožen le. Sen marlUva in dobrega sr-"a. Talna zaiam^ena Ponudbe pod fifro »Mlada Gorenlka« ns odd. »Jutra«. 45379-2? Ifnh-irtcj »tata 27 let. želi raflS Jeni tv »poirnaH mladeniča. Dopise pod »Pridne roke« na nod^ižntao »Jutra« v Maribora. 47676-25 Mljifl i1r9. t ms'1">1m pnsnstvnm. želi znanja i gospodične, staro let s pr"ipnžpn'«m — Ponudbe po Lep planino i močnim glasom rada se litve poceni proda Kos v Kolodvorski ulici št 26 II 46158-26 Zapestno (doublč) sem izgubila 0.000 Din Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod «ifro »Tajna zajamčena« 45378-2* Stroje za čevljarje ta čevljarske tovarne, skoraj nove. malo rahljene po zelo nizki ceni prodam Imam več »trnjev za štancanje — (Stanzma-schine, čistilni stroj Aus-putzmaschine), za skoz Šivanje (Durchnaiimaschine), ščipalnl stroj (Zwickma-/>., schine). stroj za zbijanje v I tre podplatov (Nagelmasehine) ugodne prodam Našlo* v in še več drugih Ponud-ogl. odd. Jutra. 45277-26 be na }glas. odd »Jutra« pod »Stroji 35«. 45237-29 Moško rokavico (desno) belo h antilop, kože sem Izgubil okrog Vi 6. are aa Aleksandrovi cesti. Oddati proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«. 47uA 84 vlvn« taorkate B/Venoorterr Sw*inwij Fo> *t«r Dčlzl St ng. ongtna. ki »Jutra«. 47678-26 naprodaj oddelku Malo podletje prodam radi odpotovanja. Dokazan mesečni zaslužek Din 3000 z polurnim delom dnevno pri pisalni mizi Za prevzem blaga potrebno Din 12.000 v gotovini. Le resni kupoi naj javijo svoj naslov pod: »Indus« 3000. 45373-30 Pes volčiak čistokrven ngodno naprodaj v Cernetovi ulici 19 44740-27 Psa člstokrvao dobermanke. do bro čuvajko sobno snažne prodam Naslov » oglas, oddelku »Jutra«. 44863-27 Likvidacijski odbor dništva »7oo« proda po zeio nizki een4 volka, šakala, gamsa itd. Informacije daje Egger, Mestni trg 11., »Pod skal-co«. 45247-27 Milena Zor - Ježek vezilja prej Stritarjeva al. 7, sedaj Dunajska c. la/IV veako vrstne vršuje ne. vezeni-44826-30 Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popra vilo k tvrdk; Matija Trs ba> Ljubljana Sv. Petra cesta 6- 42800 30 Lovske čevlje rrantirane oepremočljtvr rujavega *ogt kroma "Ija po pov ručna sipe Savska ha 43951-3T' - . 'gl po 185 Din pošilja zetjo S Golik larija. Delnice, no vina. Modroce pereeiiee. itomane. patent divane fotelje salonske tn Klubske garniture dobite najceneje Drl f Sajovlc a Ljubljana. Stari trg it. 6. 44057 30 Chlnchilla kunci Več mladičev 2 do 5 mesecev starih proda Josip , , ,, Laurič, Vransko. 45230-27 1/amSKO Zim. penlO ogromne iz bera voli. enega flanelastega vseh vrst top lega perila Velika Izbera čipk kakor tudi barvastih in belih vezenin Perilo, entlanje in ažuriranje se zgotovi takoj po konkn Rdeč pes bernhardlnec z verigM. se je izgubil — Kdor o njem kaj ve. naj liko na oglnsoi oddelek e-poroči lastnici Franji Pre- renčnih cenah. — Amalija Jutra« pod šifro »Bn*!5«. . mrl, baraka na Galjeviel. ; Z o r č i S, Ljubljana, Kon <7604-25 45331-28 'grešni trg 3. 44059-30 peči Velika saloga samo Iner. Gazeli Ljubljana Slika Beljaka al. 4 Cel o vika eeste S6 Telefon M Ako ieftte kap Iti Kreditno zadrego detajlnih trgovcev r. a. a e. s » LJabljanl, Ogaletova t ara ven sodni ie odpravita s uporabo »dtodCNp kao- pUnega sredstva »La EROS«1 Učlnku>« v vsaki starosti s preeeneUjlvUa uapo-bom. Ohrani seksuelno moč do pceaa* starosti. Tisoči iaiivalclc I Zajamčeno neškodljivo I Ma tlso Dotlskana je druga naklada strokovne knjige za mizarje »Dovršllna dela v mizarstvu«. Vsled manjših stroškov pri drugi nakladi je cena znatno nižja in stane za pomočnike samo Din 20.—, ako se pošlje znesek naprej (lahko kar v pismu). Ta pre-koristna knjiga za mizarje se naroča prt Rok Arhar, St. Vid nad Ljubljano. 15547 Pefsubno stansvanje se odda s 1. februarjem v novi palaA jemne zavarovalnice na Miklošičevi eesti v Ljubljani. Po dogovoru s sedanjim najemnikom, ki mora zaradi zdravljenja nujno odpotovati tz Ljubljane, pa je možna takojšnja vselitev. Informacije daje ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice. 15548 Naznanilo! T. n. občinstvu sporočam, da sem PRESELIL svoje KTMIG©-VESKO DELAVNICO s Sv. Florijana ulice 12 .na KONGRESNI TRG št. 12, poleg lekarne Bahovec. — Zahvaljujem se vsem dosedanjim naročnikom in prosim za nadaljnjo naklonjenost. Obenem se priporočam za nakup šolskih in pisarniških potrebščin ter okvirjev za slike. — Z odličnim spoštovanjem MATKO POGAČNIK, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 6TEV. 13. ZAHVALA Ba mnoge dokaze Iskrenega sočutja tn sotelja, Id smo jih prejeli povodom bridke izgube naše drage, nepozabne mame, stare mame in tete, gospe Sever Uršule roj. Zorman za poklonjeno krasno cvetje ln vence se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo 8e dolžni g. prlmariju dr. Btu-maverju, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo ter pevskemu trnovskemu cerkvenemu zboru, nadalje mesarski zadrugi, direktorju in zastopnikom prof. zbora trg. akademije ter končno vsem obilnim prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji potL V Ljubljani, dne 8. novembra 1930. 15568 žalujoči ostali. Zane Grey • s. Bo zadnjega moža Roman Prro poglavje. Jean lsbel ie odpel jermene svojih svežnjev, da bi se utaborfl na parobku cedrovega gozda, kjer je majhen, skalnat kanjon, s smrekami m topoli obdan, ponujal vodo m travo. Njegovi živali sta bili trudni, zlasti mezeg, ki je nosil težek tovor; z vzdihom globokega olajšanja sta se povaljali v prahu. Tud Jeanu ie nekam odleglo, ko je sezul jahalne škornje. On ni b i vajen teh vročih, prašnih dni v puščavi. Zleknil se je ob majceni, hfctri vodici ki je žuborela po rdečem kamenju, m se z globokimi nožirki napil. Voda je bila hladna, a imela je oster okus, ki mu ni prijal Odkar je bil zapustil Oregon, ni bil več pokusil čiste, mrzle, sladke vode; pogrešal jo je prav tako, kakor je koprnel po mogočnih, senčnatih, ljubljenih gozdovih. Ta divja, neskončna Arizona je zbujala v njem kar nekakšno mržnjo. Med tem se je bilo zmračilo m kojoti so jeli tuliti. Jean je zadovoljno poslušal njihovo bevskanje in ječanje hladnega vetra v vrhovih cedrovih dreves. Cedrovina je vzplamenela v prijazen ogenj m vonj njenega dima mu je krepilno udaril v nosnice. »Morda pa še doživimo, da se mi Arizona prikupi,« je zamrmral sam pri sebi. »A vendar, tolikanj se mi toži po slapovih in temno-zelenih gozdih. To je Indijanec v moji krvi... Kaj hočem: stari me potrebuje in težko da bi se še kedaj odtrgal.« Vrgel je nekaj cedrovih vej na ogenj in pri njegovi svetlobi odprl očetovo pismo. Grass Va!ley, Arizona. Sin Jean, vrni se domov. Potrebujemo te. Ko smo odšli iz Ore-gona. smo vsi mislili, da te ne bomo dolgo čakali. A zdaj je tega že nekaj let m tebe še ni. Staram se, sin, in ti si bil zmerom moj najboljši dečko. Vrgel si se po materi, tvoja brata Bili in Guy pa po meni. To je razlika med rdečo in belo krvjo. Košček Indijanca je v tebi, Jean. in ta košček bom kmalu prebito potreboval. Bogat sera z govedjo in konji in moji pašniki so najboljši, kar sem jih kdaj videl. A zadnji čas smo izgubili mnogo živine. Pa to še ni vse in tudi ne najhujše. Ovčarji so prišli v Tonto in pasejo z vrhov nizdol ter prodirajo v našo »travno dolino«. Govedarjem in ovčarjem pa v Grass Va!ey ni hkratu prostora. Hudi časi se nam obetajo. Karkoli zdai delaš, pusti vse in glej, da prideš do pomladi k nam. Prosim te, bodi tako dober in vzemi s seboj nekaj samokresov in kar največ nabojev. Ce koga srečaš, ko prideš v Tonto, govori rnalo, rajši poslušaj. Nikar se ne daj premotiti, da bi ostal v Ore-zotm. Če imaš dekle, jo pripelji s seboj. Srčno te pozdravlja tvoj oče Gaston lsbel. Jean se Je ob tem pismu zamlsffl, kakor že mnogokrat. V vseh dolgih tednih potovanja in ugibanja nI mogel dojeti pomena, ki je bfl skrit med vrsticami. »Da, oče se stara,« je zamrmral Jean. »Več ko šestdeset jih mora že imeti. Bogat je in živino izgublja in ovce ga hočejo pregnati s pašnikov. Najbrže je moral pretrpeti mnogo izmikavščin — m ne samo s strani ovčarjev.« Mehkoba, ki jo je zbujala v Jeanu misel na očeta, se je umaknila hladni, zamišljeni resnobi, ki ga je vselej obšla, kadar je bral njegovo pisanje. Bilo je kakor temen val; razlival se mu je po žilah in njegova toplota in moč st« mu rasli v glavo. To čuvstvo ga je vznemirjalo. Nič ga ni držalo v Oregonu rase« ljubezni do velikih, tihih gozdov in grmečih rek. A prav od teh se je bil težko odtrgal. In ko se je vozil z ladjo ob obali v San Diego, s pošto preko Sierre Madres in dalje, vse dalje, do te poslednje etaipe, ki jo je bil prejahal, je vso pot čutil, kako se je njegovo mirno, srečno bistvo umikalo pretečim slutnjam neznanega, a bližnjega zla. Močni vonj kadulje in ceder je z dimom ognja vred puktel preko njega; zavil se je v svoje odeje in vsa okolica se je razblinila v nekakšno zaspano meglo. O prvem svitu se je izmotal iz odej, obul škornje in s čudno vnemo pričel novi dan. Mrzli, ostri zrak ga je podžiga! k delavnosti in ga spominjal oregonske planote. Veselost ga je obhajala, kakor da se je naoil močnega, sladkega vina. Njegov konj in mezeg, pokrepčana po travi in vodi iz malega kaniona, sta se bila čez noč ^popolnoma odpočila. Jean je sedel na konja in zajahal v so-mračno cedrovje. Steza, ki jo je ubral, je vodila naravnost proti tako zvanemu Rimu. s katere-ga je bil razgled na globoko kotlino in Grass Valley na njenem dnu. Značaj rastlinstva je kazal Jeaau, kako se je neprestano vzpenja! navkreber. Redki, nizki, kosmati cedrovci so se umikali bolj mnogoštevilnim, zelenim in košatim, a za temi so se pokazala visoka, gostolistna drevesa z zelenimi jagodami. Kadulja in trava po jasah sta postajali bolj bujni. Nato so prišli na vrsto pinjoni in med njimi tu pa tam lisasto brinje. Ko je Jean zagledal prvi bor, ga je prisrčno potrepljal po raskavi rjavi skorji. Bil je pritlikavček, ki se je trudoma boril za življenje. Drugi je bil že nekoliko večji; nato je prišla strnjena skupina in nazadnje so povsod štrlela borova debla nad nižjim drevjem in grmičjem. Vonj borovih igel se je zlival z drugimi suhimi dišavami, ki so dobro-dsjno prepajale veter. Gošča je bila videti redka, razen po vlažnih soteskah, in tla na jasah so bila poraščena z bledo, belkasto travo. Jeanove oči so iskale veveric, ptičev, srn ali vobče kake žive stvari, a gozd je bil očividno suh in prazen. Okoli poldne se je Jean odpočil ob neki mlaki in napojil svoji živali. V blatu je videl nekaj starih sledov divjačine in več velikih ptičjih sledi, ki jih ni poznal; sodil je, da morajo biti od divjih puranov. Ob tej mlaki se je razcepila pot na dvoje. Jean ni vedel, kod naj krene. »Mislim, da je vse eno,« je zamrmral in že hotel zaja-hati konja. A žival je trenila z uhlji in se ozrla nazaj. Nato je Jean TEKMOVANJ] Na katero slovensko pesem se nanaša ta slika? Vpošiljatve Je treba izročiti tekom 8 dni v zaprti kuverti. Priložiti je 2-dinarsko znamko za odgovor. — Dobitki so: svinjska gnjat, zavita gnjat, šunka, tirolske ln kranjske klobase, konjak, rum Itd. 14902 • - V-..• •• t . • . Delikatesna trgovina, Melfska c. 1, Maribor lir se m S® 11843 Nobeno umetno sredstvo ne mor« skrivati pri smehljaju nepopolnih zob. Erasmic Sa-von Dentifrice napravi in ohranjuje Vaše zobe tako neizrečeno belim, tako da se nikdar ne trebate bati svojega lastnega smehljaja. Redovna uporaba Erasmic Savon Dentifrice varuje lepoto Vaših zob, ohranjuje jih čistim in bleščeče-belim ter osvežuje Vaša usta z dobro dišečo peno. ERASMIC SAVON DENTIFRICE —- 2a la$€f fl^slpi' Pomada »SUCKEL«, zdravilo za lase, ki zaustavi it i\ izpadanje in osivenje las, odpravi prhljaj, srbečico, ji hraste in lišaje, kakor tudi posimjenje las. Povrne in f! pogladi nove prirodne lase, izleči lasno tkivo in klice. Pošiija po povzetju na vse banovine; depo aa Jugo-slavijo: MIŠELJ, BEOGRAD, Kosma jska br. 1. Prodaja angleška drogerija, Knez Mihajtova 83. — Tel. 27—95, in lekarna Delini Beograd, Knez Mihajlova 1. Doze po Din 115.—, 150.—, 185.— in 290.—. — Doze so prirejene kakor je bolezen, čim večja tem jačja ,kakor je pač komu bolj ali manj obolelo lasno tkivo ali klice. — Oseba, ki uporabi dozo za 290.— Din, a slučajno ne bi bila popolnoma zadovoljena, dobi v našem depoju zastonj isto količino. — Poštnina vračunana. 334 Tiskana navodila so priložena vsakemu ovitku. Prodaja za Slovenijo: Drogerija GREGORIC, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5. začni topot kopit in kmalu zagledal Jezdeca. Jean se je delal, kakor da zateza konju prepono; med tem si je preko hrbta ogledal bližajočega se tujca. Kaj ponosno je sedel na sedlu, dolg in mršav, z ogromnim črnim sombrerom na glavi in umazano rdečo ruto okoli vratu. Počasi je prijahal in se ustavil nekaj korakov od Jean a. »AIo, tujec« je rekel z osonrfm glasom. »Alo!« je odzravil Jean. Nehote ga je obšla slutnja, da ima to srečanje globlji pomen. Še nikoli niso bile merile Jeana in njegove prtljage bolj ostre oči. Njegov rjavkasti, zagoreli obraz je bil dolg, upadel in trd, veliki plavi brki so mu pokrivali usta in iz oči mu je sevala presunljiva moč. Očividno je bil ta mož zamudit le ma-lokatero izmed trdih izkušenj življenja na zahodu; vendar pa ni bil star, če si ga sodil po letih. Ko je razjahal, je Jean videl, da je še za Arizonca nenavadno velik. »Tam zadaj sem našel vašo sled,« je dejal hi poprava konju uzdo. da bi ga napojil. »Kam pa?« »Mislim, da sem res zašel. Novinec sem v tem kraju.« »To je videti po vaši sledi in vašem zadnjem ležišču. Ho, in kam ste bili namenjeni, preden ste zašli?« Vprašanje je bilo premišljeno in hladno; nikake prijaznosti aS dobrote ni bilo v njem. »V Grass Valley. lsbel je moje ime,« je kratko odvrnil. Jezdec se je obrnil k svojemu konju in ga spet obrzdal; nato se je zavihtil nanj. »Vedel sem, da ste Jean lsbel,« je dejal. »V Tontu že vsi vedo, da je stari Gass lsbel poslal po svojega sina.« »Nu, zakaj potlej vprašate?« je rekel Jean. »Videti sem hotel, kaj boste rekli.« »Tako? Nu prav. Meni je pa dokaj vse eno, kaj vi pravite.« Oči so se zabodle v oči in v nemem boju duhov je drug premeril drugega. »Seveda, seveda,« Je odvrnil jezdec. Govoril je počasi te gibi njegovih dolgih rjavih rok, ko je segel v telovnik po cigareto, so se ujemali z njegovimi besedami. »AH, ker ste Isbelov, vam povem, kar vam imam povedati, ne glede na to, ali vam nstrežem aH ne. Moje ime je Colter; prištevam se k tistim ovčarjem, na katere se vaš oče jezi.« »Colter. Zelo me veseH. In — kdor jezi mojega očeta, Jezi tod! mene.« »Kakopak. Drugače ne bi bili lsbel,« Je s kratkim, srditim smehom odvrnil Colter. »Videti je, da še niste imeli posla z dedci iz Tontske doline. Nu, povem vam samo to, da je vaš stari tam doli v Greavesovi prodajalni čenčal kakor babnica. Baha se, kako se znate biti m streljati in da vam nobena sled ne uide, ne človeška ne konjska! Usti se, da boste pognali vse ovčarje nazaj na Rim... To vam povem samo zato, da boste vedeli, kako stojimo. Mi hočemo rediti v Grass Valley ovce.« »A! Kdo pa smo mi?« je kratko vpraša! Jean. »Mi? Ovčarji, ki pasemo na tem Rimu od Black Butte do apa-ške dežele.« T" Sreča v nesreči I Če krožnik mi z juho se zmuzne na tla, kar malo pobnšcm, se nič ne pozna. — za gospode od ... Din 240*" -790"- za dečke 11—16 let od Din 200"--420"- za otroke 3—10 let od Din 110"--160"- zirnske suknje od . .Din 300"-— 750"-hlače po.....Din 89"--150"- Ogiedate lahko ne da bi kaj kupili! Samoprodaje po vseh večjih krajih I Prodajalnica v Ljubljani: IVAN KOS * Sv. Petra cesta štev. 23 In Celovška cesta štev. 65, ▼ KRANJU, Glavni trg štev. 10L Zalqga linolejskih preprog za jedilnice, za pred umivalnike L t. d. A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Po »OS- <773 VELETRGOVINA VINA, osnovana 1876 priporoča svoja izbrana in zajamčeno naravna dalmatinska vina: Belo, opolo in črno, Specialitete v sodih najmanje od 50 litrov. Originalni viški opolo, Vngava, dalmatinski »Burgundec« ln »Dingač« z otoka Pelješca. Priporoča svoja vina v steklenicah od 8 do 7 ded: »Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« tn »Prošek« O kakovosti naSih speciaHtet v steklenicah ln sodih se lahko prepričate v Zagrebu v »Grajski kleti«, na Sošakn v »Hoteln Kontinental« kakor tudi po vseh boljših restavracijah in gostilnah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobrodih »Jadranske plovidbec. Najbolj se pa prepričate, ako sami za poskušnjo naročite! Vsa naročila se izvršujejo hitro in točno Budilke, stenske in žepne ure kupite najbolje tn najceneje pri II. Snttner Lfssbljana 4« PREŠERNOVA ULICA ŠTEV 4. — Lastna protokoBrana tovarna ▼ Švici. — Zahtevajte cenike zastonj ta pofttalne prosto. BUDILKE od Din «9— naprej. BUDILKE ta le« •d Din 84— naprej. — STENSKE URE, Me M dni. s bitjem, od Din 380.— naprej. ,i"S-'..;.".-. '•... • . : m t;: • - \ ff-.y ? t v vV: Vfri .. -.isr . . Potrti globoke žalosti naznanjamo pretuZno vest, da Je naSa dobra ln skrbna mama, sestra, stara mama, tašča, gospa Antonija &tmsf9 roj. Krašovec gostilničarka danes ob % 13. uri, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 9. novembra ob 15. uri. Ker ne bo posebnih oznanil, obveščamo tem potom vse njene prijatelje ln znance. Gomllsko, dne 7. septembra 1930. 15543 -,! ARICA. BETKA, hčerki — IVAN, ALOJZ, JURO KRAŠOVEC, brati — MIRKO, DANICA, PAVLA, MILAN, DUŠAN, LJUBO, nečaki(-nje) — PAVEL KOŠENINA in ŠEGA FRANJO, »ta. »JUTRCk It M 28 RMeOft.&ZLUN a r i i. i r l M L« M U IJ r ^ * * n * ri Vplačilo III. in IT. obroka akcij Priviligovane agrarne banke a. d. Vplačilo HI. In IV. o&roka vplsanffi akcij Privilegirane agrarne banke se vrši obenem, in sicer od 1. oktobra do 30. novembra t.!. Za vsako vpisano akcijo ima položiti akcionar, ki Je dosedaj vplačal samo 2 obroka, Din 250; kdor pa je vplačal 3 obroke, položi Din 125 po akciji na ime IV. obroka. Ob priliki polaganja teh obrokov se bo akcionarjem izplačalo 6 tf na ime akontacije dividende za prvo poslovno leto, ki se zaključi 31. decembra 1930. Posebno se opozarja vpisovatelje akcij na odredbo člena 9 Zakona o Privilegovani agrarni banki, ki se glasi: »Kdor ne bo izvršil naknadnega vplačila v predpisanem roku, pripade ono, kar Je vplačal, v korist rezervnega bančnega fonda.« Vplačilo se vrši neposredno pri banki ali pri njenih poverje- nlkSL prfvilegovana agrarna BANKA a. d. (San uprav«; Predsednik: Vojln M. Djuričič Dr. Bogdan S. Markovič KSKSSSKKKKKK M7» tl^OII/O fiavobeta mivcnih hofezitti m reHta naglo, ako uporabljate francoafcc žganje, radiom vinsko žganje Uteaaior* Zahtevajte tako) nonc, ki ga vam plačno pošlje nPIRETRIN" D. D. ZAGREB Branlmtrova aL 48. 14739 m u tet m Praktična ■•▼ont; GostloMl - kmiml Patentirana 294 a« brx« pe«enf« tapete mko mm > iwka, aunatak »•» prihranek tnsvtl čim lo trud« St»ae tnt Din Mapoa^l v mu Ugu rini x itlezSM. I Tovarne ogledal in brnsilnice otekla .KRISTAL" d. d. 99 Podružnica t LJUBLJANA VII, Medvedova eesta 88. Telefon Int. 30—75. Centrala: MARIBOR, KoroSka eesta 52. Tel. Int. 21—82. Podružnica s SPLIT, Zrinjska nI. Tel. Int. 8—68. Izdeluj« v« v to stroko spadajoča dela, kakor: ogledala is la. kristalnega stekla 8.8—8 mm deb, pa tudi navadna, v vseh veličinah ln oblikah, face tirana stekla, umetno graviranje okraskov (orna-mentov), izdelovanje stekla v medenini, bakru in cinu, upognjena stekla, vetrobrane za avte, popravljanje starih ogledal itd. Ima vedno v zalogi v vseh veličinah la količinah: kristalno steklo 4—10 mm deb., Specijalno steklo 4—T mm, ledenaato, ornament, alabaster ln Prlsmen steklo za napise, kakor tudi najnovejše marmornato steklo v vseh barvah za obložen Je sten v kopalnicah, bolnicah, bufejih Itd. REKLAMNI ODDELEK V MARIBORU: izdeluje po najnižjih cenah žepna reklamna ogledala po nakem načrtu, posamezna in s popolnim koledarjem. 14784 ZAHTEVAJTE PONUDBE! ZAHTEVAJTE PONUDBE! ZDRAVKO SERUCAR poruCnik in RUŽA roj. PRORAZ1L poročena, JCon/tee - Maribor, dne S. novembra 1930 2ALUZIJE, (Mm tetutaa* roteč* (4 roleti ki (ndhu, mmul n — Icmm rolete iCMlfaiicrt tr__ IfH konstrukcijah Izdeluj« hiIIiIbi ■ajeeaeje tvrdka - PETER K.OBAJL Kranj — Slovenija Bmojavfce: KobaL Tel- lnterurb. š» redno J* jas, da d nabavite ■ran« PECI po znižanih cenah pri tvrdki A. GOLOB A Ko., Ljubljana, Puharfeva ulica it. 3 Zaloga Samotne opeke In emajllranih napisnih tabli«, V popravila m vrsta Loeovffc la pločevinastih peči. iPri odraslih +n otrocih je FIGOL mnogo iskano zdravilo za čiščenje želodca in črevesja, ter za zdravljenje bolezni ledvic, jeter in hemeroidov, kadar so te v zvezi s slabo prebavo. FIGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po poŠti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/4S. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, 1 steklenica 40 Din. 365-a Citajte knjige Čitafte knjig« NAPOLEON BONAPARTE 0ahelSea Prevozni tricikli solidno delo ln že izgotovljeni v zalogi več vrst, Jako pripravni za trgovce, obrtnike, mesarje, peke itd. — Invalidni vozički novi modeli. — Cena nizka. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoies in otrošk. vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 1 Za one, ki se sami brije)o HLLEGRO najzanesljivejši aparat, na ostrenje in glajenje britvic Td daje britvicam največjo ostrino tn fttedl Caa in denar. 354 ea. 1,000.000 komadov. Črno lakiran Din 156.—. Paniki Jan Din 210.—. DoMva m povsod. | i»epe, po/tte grudi! •ko hočeta. _ bo oblika Tašlh grudi polna m trdna, tedaj se poslužlte takoj preizkušenega sredstva profesorja dr. Rettlja. .BALZAM de POMPEJA4 vrtite predpisano masažo s prsti samo nekaj dni ln videle boste, kako bujno se bo razvila oblika vaših grudi ie tekom 14 dni. Učinek se zanesljivo poka že to tekom 6 dni. Masaža z »Balzamom de Pompeja« je eno najboljših sredstev za okrepitev ln utrditev lzčrpanega mišičevja prsi. Tisoči žena ln deklet se Imajo zahvaliti temu balzamu za svoja lepa ln polna P rs«. Dopisi hvaležnega priznanja so prosto na vpogled. Cena 60 Din. močnejša doza 110 dinarjev (za zelo medle posebej). Diskretna pošlljatev po pošt! po Ordlnacljskem laboratorija Hawelka. Praga 65 - Nnsle Božeterhovm nL 10-J-54, pošt. pred. št. 17. CSR. za most ▼agonske množine, za Nemčijo ieupimoo Prevzamem in plačam osebno. Ponudbe na naslov: Josef Keuschnigg, sedaj v (Gradcu) Graz, Sporgasse 15. I ogledala vrst, velikosti in oblik steklo zrcalne «—g mm, mašlnsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSI.TEK £ bitumenozna strešna lepenka aresit strešna lepenka bitumen smola lesni cement karbolineum dobavlja 34- Jos. R. PUH. Linbllana GradaSka nI. 22 Telefon 251 ^o/tt« jrudf napelo meca »bitkova* mp«, aapeu, aiartjtr. ara ieatl ras.Ija pn lamah >ukt ti.ro.tJ pa tdra.oikib priporočen. »i U E A L« mikMura Nerazvite, tub t grudi privede aaglo lo tra.-ne»a -n vitja to trd o o. ti. Ze po 4 tednih uporabe u pokate — vezan Din 82.—. «— Prsvtar gm k izdala v Levstikovem prerod« Knjigarna Tiskovne zadruge v Lfobfanl, 8ELENBURGOVA ULICA 8TEV. 8. /V B0T0T MILO ZA ZOBE S3SST&, praktičen in dolgo trajan DOBER KVALITET JE PRIHRANEK Uresnije Davorin Ravlsen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Kibaikar. Za Narodno tiskarno d. d. kol dskarnarja franc Jezeršek. Za inseratni & je odgovoren Alo.izjj Novak. Vsj v Uutjiam.