Zadnji obse`nej{i epidemiolo{ki pregled raka prostate v
Sloveniji in do takrat znanih za{~itnih in nevarnostnih
dejavnikov sva pripravili pred osmimi leti za 12. onkolo{ki
vikend (1); nekaj novej{ih podatkov je bilo objavljenih tudi
v Onkologiji, v komentarju dr. Kraglja o podatkih, kak{no je
pre`ivetje bolnikov s to boleznijo v Sloveniji (2).
Raz{irjenost raka prostate v svetu
Po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka za
leto 2002 je bil rak prostate (RP) s 679.000 novimi primeri in
11,7-odstotnim dele`em drugi najpogostej{i rak pri mo{kih v
svetu. Ve~ji (19 %), je njegov dele` v razvitih de`elah sveta z
dolgo pri~akovano `ivljenjsko dobo (tam je RP med raki pri
mo{kih `e nekaj let na prvem mestu), manj{i (5,3 %) pa v
de`elah v razvoju (3). V zadnjih letih je na registrirano
incidenco RP vplivalo presejanje mo{kih s testom PSA. Tako
je v de`elah z dolgoletno uporabo tega testa incidenca zelo
velika (124,8/100.000). Ker je raba testa PSA po svetu
razli~no pogosta, za primerjavo ogro`enosti posameznih
populacij priporo~ajo umrljivost zaradi RP.
V GLOBOCAN-u (3) so razdelili svet na 20 obmo~ij.
Slovenijo so v tej razporeditvi {teli v ju`no Evropo (3).
Ob upo{tevanju podatkov starostno prilagojene umrljivosti so
se kot zelo ogro`ena izkazala obmo~ja Karibov, ju`ne in
centralne Afrike, zahodne in severne Evrope, Avstralije z
Novo Zelandijo ter Ju`ne in Severne Amerike, kot najmanj
ogro`ena pa jugovzhodna Azija in severna Afrika (slika 1).
Razlika v umrljivosti med Korejo in ZDA je 16-kratna (po
Incidenca v ZDA `e upada, v ve~ini de`el po svetu pa {e
nara{~a, tako da za leto 2010 pri~akujejo `e skoraj 900.000
novih primerov. V ZDA, Avstraliji in nekaterih evropskih
dr`avah upada tudi umrljivost zaradi RP. Utemeljujejo jo z
manj{im odstotkom razsejane bolezni ob diagnozi (3).
Študije migrantov v ZDA so pokazale, da se incidenca
imigrantov iz Azije sicer ve~a, {e vedno pa je manj{a od
tiste pri belcih. Razli~na rasna obremenjenost in kopi~enje
bolezni v dru`inah sta v zadnjih letih vzpodbudili {tevilne
genske raziskave.
Raz{irjenost raka prostate v Sloveniji
Incidenca raka prostate je bila vsa leta nekoliko ve~ja od
tiste, ki je bila objavljena v rednih letnih poro~ilih Registra
raka za Slovenijo (Registra) (5), saj so iz nekaterih bolni{nic
prijavnice prihajale z veliko zamudo. Razlika se je za~ela
pove~evati po letu 1994, {e zlasti po letu 1998 (slika 2).
ONKOLOGIJA / pregledi
leto X / {t. 1 / junij 2006
Vera Pompe-Kirn in Maja Primic-@akelj
Ali vemo, koliko je raka prostate v Sloveniji in kaj vpliva na razvoj te bolezni?
9
Slika 1.
Slika 2. Incidenca-1: inciden~na stopnja, objavljena v letnih
poro~ilih
Incidenca-2: inciden~na stopnja po stanju podatkovne
baze Registra junija 2005
Umrljivost-D: dejanska stopnja umrljivosti
Umrljivost-SSS: Starostno standardizirana stopnja
umrljivosti (standard: svetovno prebivalstvo) 
incidenci pa celo 80-kratna). Še posebno ogro`eni, z najve~jo
incidenco in umrljivostjo na svetu, so temnopolti prebivalci
ZDA, pri njih je tveganje, da umrejo za rakom prostate, za
60 % ve~je kot pri belcih (4,72 % v primerjavi z 2,86 %) (4).
Ko smo leta 2004 pri~eli natan~neje iskati vzroke za te
razlike, se je izkazalo, da so urologi v nekaterih ve~jih
bolni{nicah »pozabili« prijavljati bolnike, pri katerih so
odkrili in zdravili bolezen ambulantno; z zamudo so
namre~ prijavljali le hospitalizirane bolnike. ^e ambulantno
zdravljeni bolniki ne umrejo zaradi raka oz. diagnoza rak
prostate ni osnovni vzrok smrti, Register tudi na podlagi
zdravni{kega poro~ila o vzroku smrti zanje ne more
izvedeti, za njimi dodatno poizvedovati in jih vklju~iti v
podatkovno bazo. Ti primeri bolezni so za dr`avno
spremljanje incidence popolnoma izgubljeni. Zaradi vsega
navedenega je vrednotenje trenda incidence raka prostate
tudi v Sloveniji te`avno. Porast pa je po letu 1994 o~itna in
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:48 PM  Page 9
spremlja {ir{o rabo testa PSA; domnevamo, da je {e ve~ja
od registrirane in da gre na ra~un tistih bolnikov, ki jih le
opazujejo ali zdravijo hormonsko. Incidenca leta 2002 je
bila skoraj trikrat ve~ja od tiste leta 1985, leta 2005 pa bo
gotovo registriranih ve~ kot v letnem poro~ilu za leto 2002
napovedanih 595 novih primerov (5); `e danes imamo
namre~ v Registru 615 prijav za leto 2004.
Tudi trend umrljivosti odra`a slab{e prijavljanje
prognosti~no ugodnej{ih primerov. Po letu 1994 se
umrljivost {e zmerno pove~uje (slika 2), kar pa pripisujemo
predvsem staranju prebivalstva. Starostno standardizirana
stopnja se namre~ vsaj po letu 1997 ni ve~ala (6).
Pri nobenem drugem raku incidenca s starostjo ne nara{~a
tako strmo kot prav pri raku prostate. V zadnjem petletnem
obdobju pa se je po pri~akovanju tudi v Sloveniji zaradi vse
ve~je rabe testa PSA najbolj pove~ala med 45. in 59. letom
starosti (slika 3). Pred 45. letom starosti je rak prostate {e
Pri pregledu podatkovne baze Registra za obdobje
2000–2002 smo med 1697 primeri RP ugotovili skoraj 10 %
mikroskopsko nepotrjenih diagnoz, 18 % neopredeljenih
karcinomov, 70 % adenokarcinomov, 4 primere
prehodnoceli~nega karcinoma, 2 mikrocelularna, 1
anaplasti~ni in 1 nevroendokrini karcinom. V primerjavi z
drugimi dr`avami je pri nas odstotek neopredeljenih
karcinomov velik. V zadnjem ~asu smo ugotovili, da
patologi ponekod ne napi{ejo podrobnej{e opredelitve
histolo{ke vrste, ~e gre za adenokarcinom, saj menijo, da je
taka diagnoza sama po sebi umevna, ~e ne napi{ejo
druga~e. Po navodilu v Registru pa se natan~nej{a
opredelitev histolo{ke vrste ne vpi{e, ~e ni jasno dolo~ena,
zato taki primeri po nepotrebnem ostajajo neopredeljeni.
Stopnja diferenciacije (gradus) je bila dolo~ena v 86 %, od
tega v 11 % stopnja 1, v 36,4 % stopnja 2, v 36,6 % stopnja
3 in v 1,6 % stopnja 4. Javljanje tega podatka se je iz leta v
leto izbolj{evalo (leta 2000 {e v 79 %, leta 2002 pa `e v 90
%). H kakovosti podatkov Registra pa bi vsekakor
prispevalo upo{tevanje enotnih smernic za pisanje
histolo{kih diagnoz v vseh laboratorijih za patolo{ko
histologijo v Sloveniji (7).
Podatek o incidenci raka prostate po statisti~nih regijah leta
2002 je bil objavljen v zadnjem letnem poro~ilu Registra
(5). Izstopa obremenitev pomurske regije. Podatek bi bil
zanimiv, ~e bi vedeli, da velike razlike v pogostnosti niso le
posledica `e omenjenega kroni~nega neprijavljanja ve~ine
ambulantno zdravljenih bolnikov v Sloveniji. Zato tudi iz
preteklih objav podrobnej{ih zemljevidov tega raka po
obmo~jih nekdanjih ob~in (sedanjih upravnih enot) (8)
te`ko sklepamo o ve~ji ali manj{i obremenitvi mo{kih v
razli~nih predelih Slovenije in {e te`je razmi{ljamo o
mo`nih vzro~nih dejavnikih tega pojava.
Novej{a dognanja o etiologiji
V zadnjih letih je bilo v zvezi z nastankom in nadaljnjim
razvojem raka prostate objavljeno veliko novih, predvsem
genskih raziskav tako s podro~ja rasne in dedne
obremenjenosti kot tudi s podro~ja zunanjih za{~itnih in
nevarnostnih dejavnikov. V primerjavi s plju~nim rakom in
rakom dojk pa je razumevanje razvoja tega raka {e vedno
zelo pomanjkljivo.
Starost in dru`inska obremenitev sta najbolj dognana
dejavnika tveganja. Raziskovanje genov, odgovornih za
dedno obremenitev s hormonsko odvisnim RP, je zapleteno,
ker zahteva skupni pristop strokovnjakov razli~nih
usmeritev in skriva vrsto pasti (9,10). Raziskave, ki
ugotavljajo za RP odgovorne gene (susceptibility genes), so
{tevilne, potekajo predvsem v ZDA, na Švedskem in v
Avstraliji. Raziskovalci navajajo, da je ve~ina za RP
odgovornih genov multipla, polimorfna in slabo
penentrantna. Preu~ujejo in natan~neje opredeljujejo gene,
ki so odgovorni za sintezo testosterona in
dihidrotestosterona: CYP17, SRD5A2 in gen, ki kodira
androgeni receptor (AR) (11); mutacije teh genov stimulirajo
proliferacijo celic v prostati neposredno s spremembo
aktivnosti AR ali pa posredno z vplivom na sintezo
androgenov. V zadnjem ~asu preu~ujejo tudi gene, ki so
vpleteni v potek vnetja (12). Raziskave za identifikacijo in
ONKOLOGIJA / pregledi
leto X / {t. 1 / junij 2006
10
Slika 4 - a. 
Slika 4 - b. 
Slika 3. 
vedno izjemno redek pojav. Kot drugod se je zaradi vse
ve~je rabe testa PSA z ve~anjem incidence pove~al dele`
omejene bolezni v vseh starostnih skupinah, najbolj pa pri
starih 45–59 let (slika 4).
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:49 PM  Page 10
natan~nej{e opredeljevanje za RP odgovorne gene potekajo
pri mo~no ogro`enih dru`inah. Obstaja Mednarodni
konzorcij za genetiko RP, ki raziskuje 1233 dru`in, znotraj
teh pa {e prav posebno tiste z velikim {tevilom prizadetih
~lanov ali pa ~e so ti zboleli razmeroma mladi (13).
Gen, od katerega si raziskovalci obetajo najve~, je prav
SRD5A2, ki je odgovoren za sintezo dihidrotestosterona v
prostati. Preu~evanje polimorfizma tega gena je pomembno
v zvezi s finasteridom, inhibitorjem 5-alfa-reduktaze. Zelo
verjetno je, da je preventivna u~inkovitost finasterida
odvisna prav od dolo~enega polimorfizma tega gena pri
posamezniku (11).
Na prirojeno gensko obremenitev za zdaj ne moremo
vplivati, lahko pa bi v primarni preventivi RP koristno
uporabili tako imenovane zunanje, za{~itne in nevarnostne
dejavnike. Zato tudi v zadnjih letih zasledimo
epidemiolo{ke raziskave, ki v zvezi z RP preu~ujejo
prehrano, telesno aktivnost, indeks telesne mase, poklicno
izpostavljenost, pa tudi aspirin in spolne navade.
Tradicionalne epidemiolo{ke {tudije s prehrambnimi
vpra{alniki se vse bolj umikajo molekularni epidemiologiji z
zbiranjem krvnih vzorcev zdrave populacije in njenemu
prospektivnemu sledenju. V zvezi z RP sta pomembni
obdobji fetalnega razvoja in pubertete (10).
Raziskave v Avstraliji, ZDA in na Kitajskem so kot za{~itno
`ivilo potrdile paradi`nik in s paradi`nikom pripravljene
jedi (ob likopenu so kot antioksidanti verjetno pomembne
{e druge fitokemikalije), pa tudi olivno olje, sojo ter ~esen,
por in ~ebulo (14,15,16). Na Kitajskem so v {tudiji primerov
in kontrol ugotovili tudi za{~itno vlogo zelenega ~aja, bu~k
in {pina~e (16,17).
Mleko in mle~ni izdelki so dolgo veljali za nevarnostni
dejavnik za RP. Novej{a raziskava pa je natan~neje kot
nevarno opredelila le mleko z manj ma{~obe. Predvidevajo,
da gre to predvsem na ra~un kalcija, kar je neugodno, saj
prav to vrsto mleka in mle~nih izdelkov priporo~ajo za
preventivo osteoporoze in raka debelega ~revesa (18).
V etiologiji RP naj bi imel svojo vlogo tudi vitamin D;
preu~ujejo gen, odgovoren za receptor vitamina D.
Polimorfizem tega gena naj bi bil vpleten v tveganje za
nastanek RP. Izsledki raziskav pa so razli~ni, izsledki zadnje
avstralske {tudije niso prepri~ljivi (19). Nizka raven
vitamina D utegne vplivati v pozni fazi karcinogeneze RP.
Lahko je tudi posledica manj{e izpostavljenosti UV-`arkom.
Za supresijo kro`e~ega vitamina D pa sta odgovorna kalcij
in mleko (20). Schwartz ugotavlja, da je na{e razumevanje
vloge vitamina D v razvoju RP podobno razumevanju tega
vitamina pri razvoju rahitisa (21). Pri obeh boleznih je
ekolo{ko opazovanje prehitelo dokaz v laboratoriju.
Selen je vpleten v ve~ klju~nih presnovnih procesov, ki so
pomembni za za{~ito proti oksidativni po{kodbi in za
regulacijo imunske sposobnosti; izkazalo se je, da proti RP
deluje za{~itno. Še vedno pa je premalo dognanj, da bi
priporo~ali u`ivanje selena v preventivne namene (22).
Izsledke znane {tudije ATBC (Alpha-tocopherol, beta-
carotene cancer prevention study), v kateri so leta 1996
ugotovili, da se je v skupini mo{kih, ki so jemali alfa-
tokoferol, incidenca RP zmanj{ala za 32%, {e naprej
preu~ujejo (23). V zadnji italijanski {tudiji pa so opozorili,
da je v za{~iti proti RP pomembna tudi primerna koli~ina
folatov v prehrani (24).
Pretirano pitje alkohola naj ne bi imelo ve~jega vpliva na
razvoj RP, nakazuje se celo mo`en za{~itni vpliv zmerne
koli~ine rde~ega vina (25). Preu~evali so tudi kajenje,
vendar RP ni uvr{~en med kadilske rake (26).
Novej{e raziskave preu~ujejo vpliv telesne aktivnosti in
debelosti. Ve~ja telesna aktivnost pri delu se je izkazala kot
za{~itna (27), ve~ja telesna aktivnost v prostem ~asu pa je
vplivala na zmanj{ano tveganje za agresivno obliko RP.
Telesna aktivnost vpliva na koli~ino kro`e~ega testosterona
in inzulina, upo~asni napredovanje RP in zmanj{uje
umrljivost zaradi RP (28).
Debelost odraslih ni pokazala ve~jega vpliva na incidenco
RP, debelost v mladosti pa bi lahko bila povezana z
zmanj{anim tveganjem za RP. V tem primeru gre za
spremenjen profil spolnih hormonov v kriti~nih razvojnih
obdobjih, ki utegnejo vlivati na razvoj RP (29).
Ponovno preu~evanje vazektomije na razvoj RP na
Danskem je ovrglo sum njenega morebitnega vpliva (30).
Obstaja pa hipoteza, da dolgotrajno jemanje aspirina in
drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil nekoliko zmanj{uje
tveganje za razvoj RP (31).
RP pogosteje ugotavljajo v vi{jih dru`beno-gospodarskih
razredih in pri lo~enih mo{kih (32). V avstralski {tudiji
primerov in kontrol so ugotovili negativno povezavo med
{tevilom ejakulacij v dvajsetih in tridesetih letih starosti ter
incidenco RP (33).
V zadnji finski {tudiji FINJEM se poklicna izpostavljenost ni
izkazala za tvegano za razvoj RP, podobne izsledke so
dobili tudi na Nizozemskem (34, 35). Kadmij je
laboratorijsko dokazan karcinogen za prostato,
epidemiolo{ke raziskave pa tudi v zadnjih osmih letih {e
niso dale prepri~ljivih izsledkov glede njegove vloge v
razvoju RP pri ~loveku (36).
Sklep
V Sloveniji je obremenjenost z RP gotovo ve~ja, kot sva jo
po podatkih Registra predstavili v tem prispevku. Urologe in
vse druge zdravnike, ki postavijo diagnozo raka prostate,
sva zato `eleli znova opozoriti, da je treba Registru prijaviti
tudi vse nove, ambulantno zdravljene bolnike (to je
zakonska obveznost!). Le tako bomo lahko realno vrednotili
breme te bolezni in njeno raz{irjenost po Sloveniji. Tudi
ocena pre`ivetja bo realnej{a, saj lahko tudi nepopolnemu
prijavljanju prognosti~no ugodnih rakov v preteklosti
pripi{emo del slab{ega pre`ivetja na{ih bolnikov v
primerjavi z drugimi evropskimi dr`avami, ki so sodelovale
v raziskavi EUROCARE-III (2). S popolnej{im prijavljanjem,
upamo, bo primerjava z drugimi evropskimi dr`avami v
raziskavi EUROCARE-IV pokazala ugodnej{o sliko za
Slovenijo.
Ne glede na to pa dr`i ugotovitev, da se incidenca v
Sloveniji s {ir{o rabo testa PSA in dalj{anjem pri~akovane
`ivljenjske dobe mo{kih ve~a. Zmerno se {e ve~a umrljivost
zaradi RP. Njeno zmanj{anje lahko pri~akujemo ob
zmanj{anju dele`a bolnikov, odkritih z razsejano boleznijo.
ONKOLOGIJA / pregledi
leto X / {t. 1 / junij 2006
11
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:49 PM  Page 11
Preprosto dejstvo, ki ga v praksi ni tako lahko uresni~iti.
Avtorji {e vedno veliko razpravljajo o dilemah v zvezi s
{ir{e zastavljenim ali samo na dru`insko obremenjene
mo{ke omejenim presejanjem s testom PSA in opozarjajo,
da je treba mo{ke seznaniti z vsemi znanimi prednostmi in
slabostmi te preiskave ter z dejstvom, da so ob koncu
znanega »Prostate Cancer Prevention Trial« tudi med
mo{kimi z normalnim PSA izvidom ugotavljali karcinome z
biopsijo (11). Prav genske raziskave so tiste, od katerih si
trenutno najve~ obetajo za natan~nej{o opredelitev tistih
ogro`enih mo{kih, pri katerih bi bilo presejanje najbolj
smiselno. Sicer pa prve izsledke randomiziranih {tudij, ki
bodo odgovorile na vpra{anje, ali presejanje dejansko
zmanj{uje umrljivost zaradi RP, pri~akujemo {ele leta 2008
(37).
Najbolj{a strategija za zmanj{anje bremena katere koli
bolezni pa je primarna preventiva. Napredek v njenem
preu~evanju so randomizirane klini~ne {tudije, ki
preu~ujejo bioaktivne u~inkovine, kot so selen, E-vitamin,
izoflavoni soje, polifenoli zelenega ~aja in dokserkalciferol
(npr. {tudija SELECT) (11).
»Prostate Cancer Prevention Trial« se je kon~al `e leta 2003
(38). Ugotovili so, da je jemanje finasterida zmanj{alo
sedemletno obdobno prevalenco RP za 24,8 %, isto~asno
pa se je med novimi primeri zve~al odstotek karcinomov
visokega gradusa (11,9 % v skupini finasterid in le 5 % v
skupini placebo). Ista skupina strokovnjakov je pozneje z
matemati~nim modelom ugotavljala, da zmanj{anje
incidence odtehta ve~ji dele` agresivnej{ih karcinomov
(39). Glede {ir{e rabe pa so zaradi nekaterih toksi~nih
u~inkov {e previdni, ker prava skupina mo{kih, za katere bi
bila taka kemopreventiva najprimernej{a, {e ni opredeljena.
Viri
1. Marolt F, Budihna M, Lindtner J, Škrk J, Štabuc B, Zakotnik B,
@gajnar J (ured): Rak prostate. Parapareza onkolo{kega bolnika.
12. onkolo{ki vikend, La{ko 1997. Zbornik. Ljubljana,
Kancerolo{ka sekcija Slovenskega zdravni{kega dru{tva; Zveza
slovenskih dru{tev za boj proti raku 1997, 25–45.
2. Kragelj B. Rak prostate. Onkologija 2003, 7: 71–2.
3. Ferlay J, Bray F, Pisani P, Parkin DM. GLOBOCAN 2002. Cancer
Incidence, Mortality and Prevalence Worldwide. IARC Cancer
Base No. 5 Version 2.0. Lyon, France: IARC Press; 2004.
4. Gilligan T. Social disparities and prostate cancer: mapping the
gaps in our knowledge. Cancer Causes and Control 2005, 16:
45–53.
5. Incidenca raka v Sloveniji 1985-2002. Register raka za
Slovenijo. Onkolo{ki in{titut, Ljubljana 1988–2005.
6. WHO Regional Office for Europe. Health for all statistical
database 2004. http/hfadb.who.dk/hfa.
7. Golouh R, Bra~ko M, Frkoviæ-Grazio S et al. Standardizirani
izvidi s podro~ja kirur{ke patologije tumorjev. Onkolo{ki in{titut,
Ljubljana 1994:155 str.
8. Incidenca raka v Sloveniji 1998. Register raka za Slovenijo.
Onkolo{ki in{titut, Ljubljana 2001.
9. Gillanders EM, Xu J, Chang BL et al. Combined genome-wide
scan for prostate cancer susceptibility genes. J Natl Cancer Inst
2004; 96: 1240–7.
10. Hsing AW, Reichard JK, Stanczyk FZ. Hormones and prostate
cancer: current perspectives and future directions. Prostate
2002; 52: 213–35.
11. Parnes HL, Thompson IM, Ford GL. Prevention of Hormone-
Related Cancers: Prostate Cancer. J Clin Oncol 2005; 23:
368–377.
12. Lindmark F, Zheng SL, Wiklund F et al. Interleukin-1 receptor
antagonist haplotype associated with prostate cancer risk. Br J
Cancer 2005; 93: 393–7.
13. Xu J, Dimitrov L, Chang BL et al. A combined genomewide
linkage scan of 1,233 families for prostate cancer-susceptibility
genes conducted by international consortium for prostate
cancer genetics. Am J Hum Genet 2005; 77: 219–29.
14. Hodge AM, English DR, McCredie MR et al. Foods, nutrients
and prostate cancer. Cancer Causes Control 2004; 15: 11–20.
15. Campel JK, Canene-Adams K, Lindshled BL et al. Tomato
phytochemicals and prostate cancer risk. J Nutr 2004; 134 (12
Suppl): 3486S–3492S.
16. Jian L, Du CJ, Lee AH, Binns CW. Do dietary lycopene and
other carotenoids protect against prostate cancer? Int J Cancer
2004; 113: 1010–4.
17. Jian L, Xie LP, Lee AH, Binns CW. Protective effect of green tea
against prostate cancer: a case-control study in southeast
China. Int J Cancer 2004; 108: 130–5.
18. Tseng M, Breslow RA, Graubard BI, Ziegler RG. Dairy, calcium,
and vitamin D intakes and prostate cancer risk in the National
Examination Epidemiologic Follow-up Study cohort. Am J Clin
Nutr 2005; 81: 1147–54.
19. Hayes VM, Severi G, Padilla EJ et al. Genetic variants in the
vitamin D receptor gene and prostate cancer risk. Cancer
Epidemiol Biomarkers Prev 2005; 14: 997–9.
20. Giovanucci F. The epidemiology of vitamin D and cancer
incidence and mortality: a review (United States). Cancer
Causes Control 2005; 16: 83–95.
21. Schwartz GG. Vitamin D and epidemiology of prostate cancer.
Semin Dial 2005; 18: 276–89.
22. Klein EA. Selenium: epidemiology and basic science. J Urol
2004; 171: S50–3.
23. Weinstein SJ, Wright ME, Pietinen P et al. Serum alpha-
tocopherol and gamma-tocopherol in relation to prostate
cancer risk in a prospective study. J Natl Cancer Inst 2005;
97:396-9.
24. Pelluchi C, Galeone C, Talamini R et al. Dietary folate and risk
of prostate cancer in Italy. Cancer Epidemiol Biomarkers Prev
2005; 14: 944–8.
25. Schoonen WM, Salinas CA, Klemeney LA, Stanford JL. Alcohol
consumption and risk of prostate cancer in middle-aged men.
Int J Cancer 2005; 113: 133–40.
26. IARC Monograph Vol. 83: Evaluation of carcinogenic risk of
chemicals on humans: Tobacoco smoking and tobacco smoke.
Lyon: International Agency for Research on Cancer, 2004.
27. Pierotti B, Altieri A, Talamini R et al. Lifetime physical activity
and prostate cancer risk. Int J Cancer 2005; 114: 693–642.
28. Giovanucci F, Liu Y,Leitzmann MF et al. A prospective study of
physical activity and incident and fatal prostate cancer. Arch
Intern Med 2005; 165: 1005–10.
29. Robinson WR, Stevens J, Gammon MD, John EM. Obesity
before age 30 years and risk of advanced prostate cancer. Am J
Epidemiol 2005; 161: 1107–14.
30. Lynge E. Prostate cancer is not increased in men with
vasectomy in Denmark. J Urol 2002; 168: 488–90.
ONKOLOGIJA / pregledi
leto X / {t. 1 / junij 2006
12
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:49 PM  Page 12
31. Jacobs EJ, Rodrigues C, Mondul AM et al. A large cohort study
of aspirin and other nonstereoidal anti-inflammatory drugs and
prostate cancer incidence. J Natl Cancer Inst 2005; 97: 975–80.
32. Lund Nilsen TI, Johnsen R, Vatten LJ. Socio-economic and
lifestyle factors associated with the risk of prostate cancer. Br J
Cancer 2000; 82: 1358–63.
33. Giles GG, Severi G, English DR et al. Sexual factors and
prostate cancer. BJU Int. 2003; 92: 211–6.
34. Boers D, Zeegers MP, Swaen GM et al. The influence of
occupational exposure to pesticides, polycyclic aromatic
hydrocarbons, diesel exhaust, metal dust, metal fumes, and
mineral oil on prostate cancer; a prospective cohort study.
Occup Environ Med 2005; 62: 531–7. 
35. Pukkala E, Guo J, Lindbohm ML et al. National job-exposure
matrix in analyses of census-based estimates of occupational
cancer risk. Scand J Work Environ Health 2005; 31: 97–107.
36. Sahmoun AE, Case LD, Jackson SA, Schwartz GG. Cadmium
and prostate cancer: a critical epidemiologic analysis. Cancer
Invest 2005; 23: 256–63.
37. Postma R, Schroeder FH. Screening for prostate cancer. Eur J
Cancer 2005; 41: 825–33.
38. Thompson IM, Goodman PJ, Tangen CM et al. The influence of
finasteride on the development of prostate cancer. N Engl J Med
2003; 349: 215–224.
39. Unger JM, Thompson IM, LeBlanc M et al. Estimated impact of
the Prostate Cancer Prevention Trial on population mortality.
Cancer 2005; 103: 1376–80.
■
ONKOLOGIJA / pregledi
leto X / {t. 1 / junij 2006
13
1_2006_prelom.qxd  5/30/06  4:49 PM  Page 13