Drago Lavrenčič .'¦¦ . . Deca brez mladosti Dolg čas je v šoli. Učiteljica ne- Par trenotkov je vse tiho. Učitelji- prestano govori in razlaga, a otroci ca stoji na odru in čaka. Otroci, od- je ne slišijo. Ne razumejo njenih tu- trgani od svojega hrepenenja po jih besed, pa so jim misli kakor ptič- gmajni, zadržujejo sapo, upirajoč ke zletele iz mračne, neprijazne šol- oči v Ivana, čutijo vsak utrip iye- ske sabe na sončno gmajno, med bo- govega srca, slutijo vsako njegovo deče brinje in sive skale. Tam je misel. njihov svet; popoldne bodo tam pa- lVan molči. sli, kozolce bodo prevračali, svinjko »Rebec, vieni qui!« Ostreje odme- bili, potem bodo v »nebesa lezli« in va gjas po razredu. Ivanove oči se na koncu si bodo pripovedovali ču- zaiskrijo; trmasta upornost je v dovite bajke in povesti. O, kako le- njjj-^ pe so pravljice, škoda, da v šoli ne »Nočem!« slišijo nobene... ' »Giovanni Rebec«!1 • """""lll Strese se kuštrava glava Rebčeve- ,^fc> 1 ga Ivana v predzadnji klopi in se Jr^- > Ivan vstane in upre pogled v učite- / "vp, ' mB ljico. Ne ve, zakaj ga je poklicala. _,. \ 4/»"**'^^^ ^fvMb Morda ga je kaj vprašala, a on ne J^fc^^P^H^ mSUIml ležal že od jutra na mizi, in iz njega j^^^^B j UflHfl^KOp^ Ivan razume, a vendar se ne gane. jt (LL~ ^^^—^^~' JLj$Lm tiste v črnih srajcah, ki so pred me- —* LŠ' -^mmmmmmmim- secem rjoveli po vasi in pretepli go- -«»——— spoda župnika, spomni se Blažino- Otrokom se izvije iz prs rahel vega Pepija, ki ga v vasi nihče ne vzdih: pričakovanje, ki je za treno- mara in se ga vse izogiblje. Tudi tek napelo njih pozornost, se je iz- njega je že videl v črni srajci. Tisti, polnilo. ki so odpeljali pred letom sosedove- TT,.. ... , . . , ,:,. . j. . . Uciteljica se zdrzne, stopi z odra ga, so bih tudi crm. . ... , , , . r T . . in pnhaja med klopi. Ustavi se pn ^ Giovanni = ivan. Ivanu' PonuJa mu srajco. Pa govori, - Ivan Rebec, pridi sem! mnogo govori. Otroci je ne razume- 4T jo povsem, a njen mili, sladkobni Trenotek, dolg ko večnost! glas ponuja Ivanu črno srajco. Ivan hoče nekaj reči: ustnice pre- Ivan odkimava. mika, a besede ni slišati. Učiteljičin glas postaja ostrejši Orožnik ponovi grožnjo. in grozeč in se končno sprevrže v Tedaj bruhne iz Ivanovih prsi: vpitje. »Ustrelite me, a črne srajce nočem!« Ivan stoji nepremično, njegove Učiteljica in orožnik se spogle- bleščeče oči so uprte v kričečo uči- data, take odločnosti nista pričako- teljico. Ko mu zopet ponudi srajco, vala. odvrne nestrpno. Puška omahne. Otroška srca, do »Nočem postati balila!« vrha napolnjena s strahom in bole- Otroci zrejo s tihim občudova- čino, bijejo mirneje. Orožnik od- njem v Ivana; čutijo, da je on odlo- haja in govori z vičiteljico. čil za vse. V predzadnji klopi stoji Ivan. Še Učiteljica strmi v upornega fanta, vedno je bled, njegove oči bliskajo nato brez besede odide iz razreda. za odhajajočim; preko usten mu je Težko pričakovanje je leglo na prilezel nasmeh. otroške duše. Sedaj se mora nekai Pred vrati glasen, tuj razgovor, v zgoditi, nekaj nenavadnega. razredu pa mir, strahoten molk ka- Tiho minevajo minute. kor v grobnici. Vstopi orožnik z učiteljico. 2ivah- V klopeh sedi deca brez mladosti. no si nekaj dopovedujeta. Otrok se O, uboga naša deca, ki raste med poloteva nemir. Preplašeni pogledu- trpkim brinjem in trdo kraško jejo drug drugega in Ivana, ki še skalo! vedno stoji ves bled, a bleščečih oči. Op o m b a Orožnik Stopi med Otroke in gre Dogodek, opisan v tej črtici, je resničen; naravnost do Ivana. dogodil se je v Brezovici pri Herpeljah »Prendi«,3 in mu pomoli srajco. v Istri- Ivanu zadrhte ustnice, ko sprego- . vori pol boječe pol jezno: »Nočem.« Orožnik hoče zlomiti fantovo u ,, , „ i n. t Maksa Samsa pornost. Prestrašiti ga hoce. Napen ., puško proti Ivanu: »Prendi la cami- V SpOITimSRO RTlJlgO eia o sparo.«4 Deca se zgrozi, zavpije. Prestra- V trpljenJu bodi nem ko riba' šene deklice zaplakajo; fantje str- u vjame ribič jo na trneh skriti ¦ ¦ ¦ mijo, tresoči se in prepadeni. Ivanu Ni treba se pred svetom tl solziti' je Z lic izginila poslednja kaplja kr- najsrečnejši med nami krii svoj nosi . . . vi. Pest je skrčil; posinele tresoče se Ne toLi> če se niso noge tvoje ustnice je stisnil med zobe. prtoadlle Kalvarije še hoje: 3 y ., ce ranjene in trudne krvaoijo, * Vzemi srajco, če ne streljam o bolečini usta naj molčijo . . . 48