Štev. 17. Lienz, sreda 30.januarja 1946. Leto 2., . Angleška -revija "Spectatcr" je^28.12,1945. odjavila 1 ...•„ . zanimiv in pregleden 6lanek o svetovnem političnem položaju, V vlečku se članek vlasi t "Izgledi niso ravno najboljši; vendar vsi glede tega niso enotnega mišljenja. 2e 6 mesecev je bilo minulo od zloma Nemčije, a ozračje je bilo še vedno napeto kakor med vojno. Vendar lahko upamo na nekaj manjših bistvenih popuščanj,. Nered v Evropi se polagoma spreminja v red, povsod pa vladata veliko pomanjkanje in beda. Ob¬ nova sveta zavisi samo, od sporazuma velikih treh; toda do moskovske konference se velesile še niso bile sporazumele. Sovjetska zveza gre svojo lastno pot, ker ima svoje posebne razloge v Perziji in vodi močno propagando proti Turčiji. Francija je razbila slovo glede vprašanja o nadzorstvu nad Nemčijo,ker je proti temu, da more samo zavezniško nadzorstvo prinesti zadovoljive zaključke. Državljanska vojna na Kitajskem, še tli in vsak čas se lahko razvname' v nov plamen. Doji v Indoneziji se nadaljujejo. Temni oblaki zakrivajo obzorje s morda izide v letu 1946 sonce. To je ena stran današnje politične slike. Ali k sreči obstoji tudi,druga. Poglejmo za eno leto nazaj'. Z nezmanjšano silo je divja¬ la vojna v Evropi in v Aziji. Ni bilo dvoma, da bo Nemčija poražena, ker so se z-veziške sile izkrcale in prišle do Rena. , ki prav pred le¬ tom dni je Rundstetova armada poskušala.zlomiti zavezniško armado 'in se prebiti do Antwerpna. Nemci so pomnožili svoje napade z V - ok¬ rožjem. A čim je bila vojna z Nemčijo zaključena, so zavezniki raču¬ nali z gverilsko vojno v bavarskih gozdovih. Prav tako so mislili,da bo vojna z Japonsko trajala še dve leti. Lahko rečemo, da je preteklo lete bilo eno najgdlo6Urnejših v zgodovini.Zavezniki so zmagali ir napadalec je strt. Sedaj pa čaka Evropa, da jo bodo nanovo zgradili, a ' bo mogoče le, če bodo njeni upravitelji kos svoji nalogi. In na to. vprašanje nimamo še odgovora. Res je, da' mre položaj na slabše, -ali morda se le obrne. Tu in tam.lahko opazimo znake izboljšanja, Upravni stroj v Nemčiji se polagoma zboljšuje in lakota je premagana- Treta se je bati bolezni, ki pa k sreči še niso izbruhnile. Nacisti so poli tično zlomijeni,/pravtako pruski junkerji. Isto usodo doživl jajo nemški voieindustrijalci, ki so s svojim denarjem vzdrževali naeional- oocljalizem in opremili nemški vcjšški stroj. Vsega tema ne moremo imenovati mir, ker bo treba pred obnove Evropi marsikaj še pojasniti. Takšna je danes slika Nemčije. In čeprav so izgledi zelo majhni, se vendar položaj ne. more .poslabšati. UNRRA - največ ja člo¬ vekoljubna organizacija, ki jo je kdajkoli videl svet - je preprečila Lakoto v Nemčiji in pomagala obnoviti življenje v Jugoslaviji in v Avstriji. - /Eco bodo zun.ministri treh velesil (angl.amer.in sovjetski) našli možnost za sodelovanje; ako bo amer,kongres odobril posojila in ako bo .organizacija Združenih narodov ustvarila pravo, podlago za dobro voljo in rostoranjo 'z napadalci - ako bodo ti trije pogoji T -vi 1 en.- ...p. - A>g ' laško a ost upa ra-mir. Ti pogoji pa še niso izpolnje¬ na ■ v.:::'. V.-.u' iglrv.e : ;/-r -.se morajo prej sporazumeti, prodno se položaj Raz p. c a v. da smatra jan.j|s v Sovjetsko zvezo je izredno težak ona ozračje nereda za podlago razgovorov. posel,ker ki naj Štev. 17. Str«2. Domači glasovi, 30.1.1946. ustvarijo red. Za 6asa razgovorov v Moskvi je sovjetsko časopisje izražalo dvome in kritiziralo britansko upravo v različnih, zasedenih področjih. Objavili so sovjetske zahteve proti Turčiji. Sovjetska zveza misli, da bo na ta način izboljšala svoj položaj. To končno še ni tako hudo, ali zelo otežkočuje sporazumevanje, če sovjetski zun, minister noče uporabljati normalnih diplomatskih korakov. Upanje js ? da bo UNO uspela. Narodi morajo dokončno odobriti dovovor iz San Francisca. Gotovo obstoje razlike v mišljenju. Saj ce tega ne bi bi¬ lo, bi organizacija kmalu zaspala.. Gotovo je, da se bodo morale dr¬ žave odreči delu svoje šuverenitete, ako hočemo doseči popolno so¬ delovanje. Važno je tudi delo gospodarskega odbora org.združenih na¬ rodov pa tudi varnostnega sveta, ki bi mogel takoj razpolagati z zadovoljivo vojaško silo v slučaju,- da bo treba brezobzirno posre¬ dovati. Ko bo vse to doseženo, se bo svet lahko nadejal boljših dni v letu 1946.” h/ ! Ih u !\ A D AliANU ? Pariški- list "Samedi Soir”. je proti koncu novembra obja¬ vil sledeči članek- svojega'posebnega•dopisnika j ."V .Atenah se danes samo o tem govori, da .... " Čudovite vesti prihajajo in se zbirajo v informacijskem uradu grške prestolnice. Četniki so napadli... Velika ofenziva v Bosni... 200.000 mož... Ali bo Tito odstopil? Vesti.... vesti.... Na. me ji tajna, premikanja. Videl sem tam ljudi Čudne zunanjosti, kakor cestni razbojniki. Ali so to pro- eluli < četniki? V daljavi odjeknejo streli.Vse, kakor da je vojna.- Največjo pozornost vzbujajo neštevilne kolone tovornih avtomobilov, ki se vzpenjajo po izvoženih in prašnih cestah proti severu. Bil sem na - potovanju v gorah blizu meje. S stene doli sem opazil eno takih kolon, ki se je ustavila blizu koče prav ob me¬ ji. V istem trenutku se je pojavila z druge strani globeli kolona mezgov. Nemirno vrvenje okrog .avtomobilov, pojavijo se težki zaboji, ki jih naložijo na mezge. Cim je vrsta natovorjenih mezgov krenila po klancu, sem se sklonil čez skale in mogel čitati na zabojih: ONRRA'- konzerve. Črna borza? "Zdravo, tovariši..." odgovora ni. Prebivalci bližnje grške' vasi so najbrž dobro informirani. Tako natovarjanje ni redka' stvar. Ali. kar se vsebine zabojev tiče, enostavno molčijo, "črna borza?" vprašam. "Ne vem." Trik je odgovor. Dva dni pozneje mi nek Albanec šepne: "Ge vam ne zdi. da so bili zaboji nekam težki za konzerve?" "No, in?" vprašam, Deset tisoč drahm za revolver,.. 40.000 ali 3 zlati šter- lingi za strojnico... Zaboji so nabito polni... "Za koga?" Albanec skomigne s rameni: "Dihajlovič l " ‘ ' AJE JE MIHAJLpVIČ? ; Mihajlovi6! Nevidni general, zakleti sovražnik ^maršala Tita, ki ga'prikazuje ljudstvu kot fa~ - sista,'vojnega zločinca, ki je zaslužil.smrtno kazen. Razen srbskih nacijonalistov se zbirajo pod Mihajlovičavo ra-sp-vo hrvaški demokrati in katoličani, ki jih je razsrdila Titova rr.,-c*tA.versk^ gonja« in še Mačkova Seljačka stranka -s* kakor pravijo ; i ml a 1-tajno p6opira ta pokret, trke da raste število Miha jlovi- _i. :a j i .‘p;. da ’• daj loviš?, V Črni gori, v Bosni? Ni go¬ rnji? Pravijo, da nekje med Belgradom in ^:--ev v videli v. Atenah- t k jur ..ima mnogo pri- ■ J e v Str o 3« Štev. 17= --- Domači glasovi, 30.1.1946.- Toda Vihajlovi6 ni edina skrivnostna oseba tega novega.od¬ pora. Samo tri od 12 njegovih častnikov glavnega štaba so Trbovci ujeli in ustrelili po oni znani komediji sojenja, ki so ga prenašali po belgrajskih zvočnikih« A ostalih 9 še vedno straSi. V Grčiji sem srečal dr«Jas in.sk ega, enega od^Mhajlovicevih poveljnikov«. On je tisti, ki je v Budimpešti vzpostavil stik med partizani in Madžari. Priznal mi je, da so "nihaj lo vi čeve čete_o.ones odlično opremljene. Napadi na italijanska.in, nacistična skladišča, so . bili kronani«. % uspehom. Potem pa če orožje, ki so ga poslali za veznika med vojno - in oprema je bila izpopolnjena. "Kaj ne bom nikoli videl teh slavnih četnikov?" ra vprašam« "Evo jih"., .ter pokaže slike. "Pa to so vendar "Tomray~ji"I Vzkliknem«. "Kaj če, pravi 6 tniki so to." . "Ih nosijo angl očko uniforme?” "Zanimivo, kajne? Ali bo Tito dovolj močan, da bo prisilil na kolena i;i vtogo načelnika-štaba kralja Petra? "V Grčiji pričakujejo", mi je dejal nek član nacijonalne stranke, ki je dobro'poučen glede jugo s lov«, vprašan ja, "da bo jseigrad prva prestolnica, ki se bo iztrgala iz objema Sovjetov." 'U >APfŽ Jf IZDAL NOVO OKROŽNICO dati] V spomin na 350 letnico združitve rutenske Cerkve z Eim. Cerkvijo je sv,.oče izdal posebno okrožnico, Okrožnica, ki je ■ituia s 23.dec. , - obletnica tega dogodka - se začenja s besedami "Orientales omnes ecclesias” (vse vzhodne cerkve) in je razdeljena na tri poglavja.. Prvo poglavje popisuje zgodovino združitve rutenske Cerkve s katoliško. Drugo pridobitve in koristi, ki jih je s tem rutenska Cerkev dobila, tretje pa opisuje versko preganjanje, ki sedaj divja nad Putenci, ki so pod sovjetsko oblastjo. Tako-le pravi papež; "Ta obletnica bi morala biti vesele, pa je žalostna in polna trpljenja. Razmere, v katerih žive rutenski katoličani, napolnju¬ jejo^ naše srce s bridkostjo. Z največjo grenkobo v srcu slišimo, kako v pokrajinah, ki jih je pred kratkim zasedla Sovjetska zveza nase drage rutenske brate in sestre zaradi njihove vernosti in zvestobe kruto preganjajo in jih silijo, da postanejo nezvesti sv»materi Gor« kvie Rutenska-duhovščina nam je poslala pismo, kjer se nam pritožuje, da je sv.Cerkev v Vzhodni Ukrajini, kakor se te pokrajine zdaj ime¬ nujejo, v težkem položaju in da jo vsem škofom in duhovnikom prepo^- vednno opravljati bogoslužje. Te žalostne vesti so nas tem huje zadele, ker smo na .podla- gi zagotovil, ki so jih dali predstavniki raznih narodov, ko je vojna v vsej svoji besnosti še divjala, da ne bodo. napadali nobene vere, zagotovljen mir pa tudi vedno in povsod povder. upali, da bo katoliški Cerkvi po v$oft svotd rcoodur, posebno še, ker je katoliška- Cerkev & V la in učila pokorščino postavnim oblastem. AVSTRIJCI "VOLKSDEUTSCHE" IN GENETSKE NEMCE LEPO SPREJEMAJO k - Duto£ Degurcev nemške narodnosti' sosednjih dežel v Avstrijo je - VOD t e c t .Ko,- »v. it ve c j1.Tlio izgon j a VcIksdeu- u.a z njimi' druge, z lasih • ..A V -] r s «'•; -r ». ' , - ■ e gre are kot Vitine . ; Ivo . a-, j:.h s 'oi e 1 eina ;< o s v e 6 - o gcociti v smo s-o y * -i nxad komuni zrn o m kot pa so nas j. ki le iz načelnih razlogov.' Iz Češko¬ slovaške:'prihajajo sudetski Nemci, ki so avstrijskim Nemcem vsekakor bolj pri srcu kot be¬ gunci dingih narodnosti, katerih je Avstrija - pravzaprav tisti deli, ki so pod angleško, ame¬ riško in francosko zasedbo - polna. Razumljivo je, da posta¬ ja ob vedno večjem dotoku nem¬ ških prešeljencev prisotnost drugih beguncev Avstrijcem- vedno Stev»17 *' - --—- Domači glasovi, 30*1*1946. bolj nadležnejša in želja, iznebiti so jih, vedno glasnejša. Saj je menda samo na Štajerskem, kar je¬ jo pod britansko zasedbo, vseh be¬ guncev okrog 80c,"000j &epT%& j eh je po tabo riž 6ih le 17 «.000. Torej jih ve6 kot.. 60.000 stfenuje zasebno pri ljudeh« Marsikak avstrijski'Homec' bi se zdaj rad iznebil nadležnega "tujca", da bi sprejel pod streho Nemce iz Sudetov ali iz Titovine. SKORAJ 95o000 JUGOSLOVANOV OSTALO V NEMČIJI, - Zavezniška ko¬ misija za bivše vojne ujetnike in internirance je objavila število ljudi, ki se zaradi nenormalnih razmer v njihovi domovini nožejo vrniti domov« Na ozemlju, ki ga kontrolirajo ameriške, angleške in francoske čete, je 839.950 takih Poljakova -*» Druga najmočnejša skupina so Jugoslovani, od teh največ Srbov. Ta skupina šteje 94-373 vojn »ujetnike v in interni*" rančev - brez tistih, ki žive v Avstriji. (Iz "Rodoljuba*’.) ZAGREBŠKI MESTNI SVET je daro¬ val 30.000 dinarjev Društvu za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo., PARIŠKI DNEVNIK" DSRNUR PARIŠ" je v začetka januarja objavil ob¬ širen Članek pod naslovom "Kaj se godi v Jugoslaviji?",v katerem opi¬ suje predvsem preganjanje katoliške cerkve v Titovi republiki. Odgo¬ voril mu je komunistični list "Hu~ manite", ki trdi, da so vse vesti o verskem "preganjanju v Jugosla¬ viji" grde laži« Te vesti da iz¬ virajo iz Severne Italije in iz Trsta. Francoski časnikar Mag non ca je pred kratkim obiskal Jugo¬ slavijo, a pravi, da predvideva no¬ ve jugosl.ustava popolno svobodo Cerkvi in da so katoličani na Hr¬ vaškem in Sloveniji volili 96 fS za Tita« "Humanite ” napada tudi vati¬ kanske diplomate, ki da ščitijo duhovnike kolaboracioniste, FAŠIZEM SKUSI DVIGNITI GLAVO« (Dailv/irelrru15iI«I9i' ) ■ Zli c ‘ V’ 'i ■ • hub , a'- voh ■ ar je •■■■ / ‘.ir a; o v I. tali- c ; (j .. y c? ij -■ -■ Oj. h: A blodili« V Vtocuzi ■-o odkril i njegov glavni stan, V •zvezi s tem so prijeli dva nemška častnika na južnem Ti¬ rolskem, o katerih sumijo, da sta voditelja tega gibanja. Vso kaže, da so to organizacijo usta¬ novili še pred zlomom Nemčije z namenom, da bi vodila podtalen odpor, ko bo nemška vojaška moč zlomljena. Grazlani je bil dolo¬ čen za voditelja te organizacij e. Ko so zavezniki Grazianija ujeli, je zavzel njegovo mesto Scorza, tajnik fašistične stranke, ka¬ teremu se je pred. kratkim posre¬ čilo v obleki jezuitskega patra izmuzniti se skozi prste polici¬ je. V Vicenzi so zaprli 16 ljudi, se več pa priprli. Priznanja so , odkrila obširno organizacijo * Policija je našla radijsko od¬ dajno postajo in arhiv ter ob- . širno kurirsko mrežo. | BELGRAJSKI RADIJO je 23. ti m. poročal: Koroški nacisti zdaj odkrito preganjajo Slovence« Pri nekem napadu na koroške Slo¬ vence v neki koroški vasi so so¬ delovali tudi koroški orožniki. Slovenci, ki sc napadalce spo¬ znali, so' jih takoj javili' obla¬ stem, a te niso ničesar ukrenile proti njim. - VPREŽNO ŽIVINO MOBILIZIRAJO. Kakor je belgrajski radijo 23. t.m. javil, je poljedelsko min« izdalo naredbo, po kateri se vsa vprežna živina, ki je v po¬ sesti zasebnikov, lahke mobilizi¬ ra za skuone državne koristi. PALICA IMA DVA KONCA. - Med Avstrijci se vodno bolj oglašajo tudi zahteve, naj bi Avstrija v zameno za "Volksdeutsche" ,• ki jih je Tito pognal v Avstrijo, izgnala Titu naklonjene koroške Slovence. DOBRO SO ZACELI. - Prod po¬ sebnim senatom pri Vrhovnem so¬ dišču Hrvaške, ki je bilo postavlje¬ no 31. dec. 1945 se je morala še istega dne zagovarjati Josipa Moedekar iz Zagreba zaradi pri¬ krivanja racioniranega blaga. Sodišče jo .je-obsodilo na smrt, trajno izgubo državljanstva ter zaplembo vse imovine (Lj.pr.4*Io)