Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje 

Slika zgoraj: 
Clanska ekipa Futsal kluba Dobrepolje v 2. slovenski futsal ligi pred številnimi gledalci niza zmage in se približuje celo uvrstitvi v elitno, prvo slovensko ligo. 
Slika levo: 
V organizaciji Društva Štorovke Šentrumar je bil izveden eden izmed treh praznicnih pohodov v obcini. 

POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE 
BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI 



IZPUŠNI SISTEMI 

AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA 

POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA 



FIZIOTERAPIJA KRAJNC 
Ana Krajnc, fzioterapevtka m  040 332 712 
e  info@fzioterapija-krajnc.si 
www.fzioterapija-krajnc.si
Lokacija izvajanja  Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje 
Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST  
Fizioterapijo na delovni nalog (.akalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) 
Samopla.niške terapije za odpravo bole.in, sanacijo poškodb ter boljše po.utje za otroke in odrasle  
-
 manualna terapija, 

-
 Bownova terapija - obravnava težav s .eljustnim  sklepom 

-
 biodinami.na kraniosakralna terapija 

-
 Tecar 



Spoštovani bralci Našega kraja, 
pred vami je prva številka našega glasila v novem letu. Kako hitro beži cas, kajne? Zdi se, da je praznicni december že tako dalec. Na vseh podrocjih se je življenje po malce posebnem decembru, ki vklju-cuje nekaj vec druženja in praznovanja, spet postavilo v normalne tirnice. Pred nami je že kulturni praznik, devetošolci bodo na informativnih dnevih zacutili utrip svojih prihodnjih šol, šolarji bodo na zimskih pocitnicah. 
Na obcini so obcinski svetniki nekaj dni pred božicem na svoji redni seji sprejeli obcinski proracun za leto 2020 in tako omogocili normalno poslovanje. Na predlog Javnega komunalnega podje­tja Grosuplje so bile prejete tudi manjše podražitve komunalnih storitev. O tem in drugih pomembnih tockah dnevnega reda lahko berete v porocilu s seje. 
Župan Igor Ahacevcic na svoji strani tokrat piše o negotovi zdravstveni situa­ciji v obcini in državi. O tem je v svojem kratkem nagovoru spregovoril pred mi-nistrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti tudi na odprtju novih prostorov v zavodu Prizma v Ponikvah. S slovesnostjo so tam namrec uradno odprli nove prostore, ki stanovalcem in zaposlenim nudijo precej boljše pogo-je kot nekdaj. Vec o slovesnosti si lahko preberete na naslednjih straneh. 
V zadnjih dneh decembra je poteka-lo v obcini vec tradicionalnih prireditev, med njimi tudi trije pohodi, ki so združi­li veliko ljubiteljev hoje in druženja. 
Z zacetkom novega leta smo tudi ura­dno stopili v leto bratov Kralj. V prejšnji številki našega glasila ste lahko brali o obeleženju zgodovine, o obeh slavnih 

Naš kraj 
umetnikih, Tonetu in Francetu. V tokra­tni številki si lahko preberete biografski oris življenja in dela slikarja in kipar­ja Franceta Kralja. Nekateri boste ob branju obnovili spomin na Francetovo ustvarjanje, drugi pa izvedeli nove infor­macije o tem našem nekdanjem obcanu. 
Zagorica pa je omenjena v glasilu tudi na vabilu na poseben dogodek. Na pust-no nedeljo, 23. 2., tam namrec po nekaj letih ponovno pripravljajo pustni dogo­dek Zagariške mackare. Ljubitelji pusta in slovenskih obicajev si boste zagotovo vzeli cas in prišli pogledat ta tradicional­ni dogodek. 
V januarski številki Našega kraja boste lahko brali kar nekaj pogovorov, ki sem jih opravil v teh dneh. V rubriki Dan v podjetju predstavljam podjetnico An-drejo Draženovic, ki ni samo naša znana frizerka, temvec tudi uspešna podjetni-ca, ki s svojimi frizerskimi saloni Copek širi svojo dejavnost. Na pogovor sem po­vabil tudi direktorja Javnega komunal­nega podjetja Grosuplje, Stanislava Sto­parja, ki je podrobneje predstavil delo podjetja, ter glavnega trenerja letos zelo uspešnega Futsal kluba Dobrepolje, Da­nija Kaljevica. Ta je predstavil dosedanje dosežke v sezoni in napovedal zanimive prihodnje mesece, ki bodo vodili v junij­sko odprtje naše nove športne dvorane. 
Podjetniki boste gotovo prebrali bo-gate podjetniške strani, starše malih ot­rok pa posebej vabim k branju razpisa za vpis otrok v vrtec Ringaraja. 
Živimo v casu, ko je veliko govora o trajnostnem razvoju, varovanju narave in spodbujanju samooskrbe. V glasilu najdete dva vsebinsko bogata prispev-

Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1370 izvodov. 
Naslednja številka 

Naslednja številka izide v petek, 28. februarja. Rok za oddajo prispevkov je 18. februar 2020. 
ka naših obcank, ki odstirata ravno to podrocje. Dr. Nada Pavšer, sicer tudi obcinska svetnica, piše o trajnostnem razvoju. V januarski številki si lahko pre­berete prvi del, drugi del pa bo objav­ljen v februarski številki. Jožica Fabjan, ki ima bogate izkušnje s podrocja nege in predelave rastlin, pa piše o semenih. Prispevek predstavlja pomen starih se­men in je nekakšen teoreticni uvod v nacrtovano izmenjavo semen, ki bo 8. marca. Vec o tem pa v naslednji številki. 
Naj vas pred koncem opozorim še na en prispevek. Gre za zanimiv razi­skovalni prispevek o škodljivih plinih, ki se zadržujejo v okolici kamnoloma v Predstrugah. Daljši prispevek o tem je prejšnje tedne zakrožil po spletu, v gla­silu pa objavljamo skrajšano verzijo. 
Želim vam prijetno branje ter lep, tudi kulturno obarvan, februar. Ob tem vas na tem mestu vabim na dve priredi­tvi, ki bosta pocastili slovenski kulturni praznik v naši obcini. 
V sredo, 5. februarja, bo v knjižnici Dobrepolje zanimiva prireditev, na ka­teri bosta predstavljeni dve knjigi o naši dolini ter odprta fotografska razstava fo­tografij iz naših krajev. Dva dni kasneje pa bo v naših krajih gostoval znani sla­vist, lektor, pedagog, urednik in politik, dr. Janez Dular, ki bo v Kraljevi spomin-ski sobi v Jaklicevem domu spregovoril 
o uporabi slovenskega jezika pri vsakda­
njem delu. Prijetno branje vam želim, 
urednik Bojan Novak 


Kazalo 
Iz obcine ................................... 4 Obvestila ................................. 10 Aktualno ................................. 24 Dan v podjetju ......................... 27 Kultura ..................................... 29 Iz vrtca in šole.......................... 32 Iz društev ................................ 41 Šport ....................................... 48 Pisma bralcev .......................... 53 

Naše zdravstvo 
tako menijo v Zdravniški zbornici in tudi Združenju zasebnih zdravnikov). Dobrepoljcem (pa tudi veliko drugim, ki ostajamo brez zdravnika) sicer vse to trenutno ne pomaga kaj dosti, vendar gledati moramo tudi naprej. Ker je tre­nutno usoda delovanja dobrepoljskega zdravstva zelo negotova (upam, da dr. Moroviceva ostane), išcemo rešitve tudi v okviru ZD Grosuplje, katerega sousta­novitelj je naša obcina, in v sodelovanju z ZD Ivancna Gorica. 
Spoštovane obcanke in obcani, na ža-lost vam zdaj še ne znam povedati, kam se boste lahko obrnili po osnovno zdrav­niško pomoc po 29. februarju. Še vedno upam, da vam bom cez mesec dni lahko sporocil dobro novico. Dejstvo pa je, da obcina lahko ureja prostore za ambu­lanto in tudi kupi kakšne pripomocke, ne more pa izšolati in usposobiti zdrav­nikov. Je pa hkrati tudi zanimivo, da na obmocju naše obcine še nikoli ni živelo toliko ustrezno izobraženih in usposo­bljenih ljudi kot zdaj. Prav te vabim, da se odlocijo pomagati svojim ljudem. Š 

Za januarsko številko Našega kraja sem prosil urednika, ce lahko namesto obi­cajnega pogovora napišem nekaj stavkov o organizacijskem stanju v našem zdra­vstvu. 
V zadnjih petih mesecih sem v to po­drocje vložil zelo veliko casa in energi­je. Dokaj dobro sem spoznal stanje na podrocju družinske medicine, ki zade­va skoraj vsakega izmed nas, saj nas ob vsaki bolezni ali poškodbi prva pot vodi k zdravniku splošne medicine. Družin­skih zdravnikov pa v Sloveniji preprosto ni dovolj, kar se iz dneva v dan vse bolj kaže po celi državi. 
Po podatkih Zdravniške zbornice bo šlo v naslednjih 3–4 letih v pokoj nekaj vec kot 400 zdravnikov družinske medi­cine, kar predstavlja že skoraj polovico trenutno delujocih zdravnikov. Nihce si ne predstavlja, kako rešiti ta problem ob dejstvu, da se za študij družinske medi­cine letno odloci 5–10 študentov. In prav to, da oblast nima nacrta, kako rešiti ta problem, je dejansko najvecja težava. 
V iskanju rešitve stanja v naši ambu­lanti, potem ko je odpovedal sodelova­nje eden od zdravnikov, sem bil veliko v stiku s predstavniki ZZZS-ja, Zdravniške zbornice, Ministrstva za zdravje RS in tudi predsednikom republike. Vsi stro­kovnjaki navedenih ustanov so bili zelo prijazni in vsi so mi na koncu povedali, da razumejo našo situacijo, vendar ni­majo rešitve in mi ne morejo pomagati, ker zdravnikov ni. 
Kljub skoraj nemogoci situaciji sem se odlocil, da bom poskusil narediti, kar lahko, da bi pripomogel k reševanju pro-blema. Prek Združenja obcin Slovenije sem dal pobudo za sklic sestanka s pred­sednikom vlade in resornim ministrom. Na sestanku z ministrom Šabedrom (3. decembra 2019), ki so se ga udeležili predstavniki 15 obcin in zdravstvenih domov, smo se dogovorili, da je nujno treba ukrepati na treh podrocjih: 
• izobraževalni sistem urediti tako, da bo proizvedel dovolj družinskih zdravnikov; 
• 
sistem nagrajevanja mora podpirati delo družinskih zdravnikov izven ve­likih centrov in na podeželju; 

• 
urediti organizacijo zdravstva v drža-vi tako, da se bo jasno vedelo, kdo je tisti, ki vodi resor, odloca in sprejema odgovornost za dejanja. Dogovorili smo se tudi, da bomo 


sestanke imeli na dva meseca in sproti spremljali dogajanje in spremembe. Za naslednji sestanek še ni vabila, so pa ta teden z Ministrstva za zdravje sporocili, da bodo datum kmalu dolocili, glede na zasedenost ministra. 
Vsekakor gre za stanje, ki je posledi-ca napacnega dogajanja v zdravstveni organiziranosti v zadnjih 25 letih (vsaj 


Obcina Dobrepolje, Turisticno društvo Dobrepolje, društvo Koma 750 vas vabijo 
v petek, 7. februarja, ob 19. uri, 
na predvecer slovenskega kulturnega praznika, 

na srecanje z dr. JANEZOM DULARJEM, 
slavistom, lektorjem, pedagogom, urednikom in politikom (bil je minister v dveh vladah). Srecanje bo posveceno uporabi slovenskega jezika pri vsakdanjem delu. 
Potekalo bo v »Kraljevi sobi« v Jaklicevem domu. 


Porocilo z osme redne seje obcinskega sveta 
Tik pred božicno-novoletnimi prazniki (19. decembra 2019) je v sejni sobi obcinske stavbe potekala osma redna seja obcinskega sveta, katere glavna tocka je bil dokoncni sprejem proracuna obcine za letošnje leto. 
Glavni poudarki s seje: 

Sprejet je obcinski proracun za leto 2020. Nekoliko višje bodo položnice za komunalne storitve. 
Bojan Novak 
Še pred zacetkom seje so skavti v sejno sobo prinesli betlehemsko luc. Svetniki so najprej sprejeli dnevni red, nato pa še zapisnik prejšnje seje. 
V drugi tocki dnevnega reda so se sve­tniki seznanili s porocilom nadzornega odbora v letu 2019. Predsednica nad­zornega odbora, Ana Kaplan Novak, je predstavila vecino nadzorov v letu 2019, koncno porocilo pa bo izdelano po za­kljucku zadnjega nadzora. 
V porocilu je predsednica povedala, da je NO našel veliko nepravilnosti v postopku izbire izvajalca gradnje špor­tne dvorane. Obcinski upravi nadzorni odbor svetuje, da v prihodnje v primeru izbire izvajalca pri vecjih projektih na­jame zunanjo pomoc strokovnjakov in dodatno izobrazi zaposlene. 
Drugi nadzor se je nanašal na izvajanje koncesijske pogodbe s podjetjem KPL, ki upravlja s kamnolomom v Predstrugah. Nadzorni odbor je ugotovil, da obcina prejema prenizko koncesnino glede na to, na kako velikem obmocju kamnolom izvaja svojo dejavnost. Podatki o obmo-cju pridobivanja kamnine, ki jih navaja podjetje KPL, bistveno odstopajo od po­datkov, ki jih je mogoce dobiti iz drugih virov, zato je nadzorni odbor predlagal, da se obcina obrne na pristojni inšpek­torat ter ga pozove k izrednemu nadzoru, da se ugotovijo vsa dejstva. Nadzorni od­bor je pod drobnogled vzel tudi izvajanje pokopališke dejavnosti in zaracunavanje najemnin grobov v obdobju do leta 2018. Tudi tu je nadzorni odbor ugotovil nekaj nepravilnosti na škodo obcine (nepopol­na evidenca grobov, neplacevanje naje­mnin za grobove in za najem mrliške vežice). V letu 2019 je bilo s strani ob­cinske uprave veliko pomanjkljivosti že odpravljenih. 
Zadnji do tedaj opravljeni nadzor se je dotikal izterjave neplacanih terjatev do obcine do 31. decembra 2018. Žal je veliko terjatev že izpred leta 2014 in tako zastaranih, da nadzorni odbor predlaga odpis in odstranitev iz racunovodskih evidenc. 
Alojzij Palcar je pohvalil temeljito delo nadzornega odbora. Strinjal se je, da je bila v delu postopka gradnje športne dvorane narejena napaka, ki je vplivala na izbiro izvajalca in posledicno na viši-no dodatnih sredstev za preprojektiranje. 
Obcinski svet je obravnaval predlog proracuna za leto 2020 v drugi obravnavi. Opravljena je bila javna razprava, po ka­teri je bilo predlaganih nekaj sprememb (amandmajev). Najvec amandmajev je vložila Lista Janeza Pavlina. Župan je v uvodu povedal, da so se odlocili za umik ene od nameravanih treh zaposlitev in sredstva namenili za spomenik bratoma Kralj in za potrebe civilne zašcite. Pred drugo obravnavo je župan prerazporedil še nekaj postavk, sprejetih v prvi obrav­navi (povecanje sredstev za nakup gasil­skega vozila, za rekonstrukcijo obcinskih cest, posodobitev prometne signalizaci­je, urejanje arhiva obcine …). 
Razpravo so zaceli predsedniki delov­nih teles in komisij, saj so gradivo obrav­navali vsi odbori. Vecinsko so prav vsi (odbor za družbene dejavnosti, statutar­no-pravna komisija, odbor za kmetijstvo in odbor za gospodarstvo) prižgali zele-no luc za obravnavo in sprejem na seji obcinskega sveta. 
Razpravo posameznih svetnikov je odprl Janko Nose, ki je ponovil, da prora-cun nima vizije in da ni geografsko urav­notežen. Tudi glede trajnega povecanja števila zaposlenih na obcini se ni strinjal. 
Tudi Jernej Stare je oporekal sprejemu proracuna (zaradi novih zaposlitev in povecevanja stroškov delovanja obcine, premajhne vložene energije v oblikova­nje vizije razvoja obcine), sledila pa je polemicna razprava, ki je vodila v vlaga­nje novih amandmajev. 
En amandma je bil vložen s strani žu­pana in je bil po razpravi tudi soglasno sprejet. 
Svetniki Liste Janeza Pavlina so pre­dlagali sedem amandmajev, v katerih so predlagali: 
• 
da se zmanjšajo sredstva splošne pro-racunske rezervacije v korist nakupa gasilskega vozila za PGD Videm, za gasilski dom Zdenska vas, za rekon­strukcijo državnih in obcinskih cest ter za OPPN Kamnolom Predstruge; 

• 
da se zmanjšajo sredstva na proracun-ski postavki Materialni stroški delova­nja obcinske uprave v korist gasilske­ga doma Videm; 

• 
da se zmanjšajo sredstva s postavke Place in dodatki funkcionarjev (župa­na in podžupana) v korist gasilskega doma Kompolje in dograditve javne razsvetljave; 

• 
da se zmanjšajo sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje in splošne proracunske rezervacije v korist inve­sticij in investicijskega vzdrževanja šol ter za trajnostni razvoj. Po razpravi je obcinski svet sprejel le 


amandma, s katerim omogoca prenos sredstev za trajnostni razvoj. Po razpravi 
o amandmajih je obcinski svet glasoval za predlog proracuna v celoti in prora-cun v drugi obravnavi sprejel. 
Ob robu razprave o proracunu so sve­tniki potrdili še predlagani sklep o le­tnem nacrtu ravnanja s stvarnim premo­ženjem Obcine Dobrepolje za leto 2020. 
Obcinski svet je formalno potrdil sklep 
o izstopu naše obcine iz organa skupne obcinske uprave MIR. 
Pri naslednji tocki sta predstavnika Javnega komunalnega podjetja Grosu­plje (Maja Perme in direktor Stanislav Stopar) predstavila elaborate o obliko­vanju cen komunalnih storitev za leto 2020. Cene se usklajujejo s pricakova­nimi trendi gibanja stroškov in kolicin. Vsako leto pripravijo štiri elaborate. Vsak je razdeljen na dva dela (cena izvajanja 

storitve in cena omrežnine). SPREJETI SKLEPI NA OSMI REDNI SEJI OBCINSKEGA Kot osnovo pri izracunu so vzeli pov-
SVETA OBCINE DOBREPOLJE: 
precno družino, ki porabi 16 kubicnih 
metrov pitne vode, ima 120-litrski zaboj­nik za mešane komunalne odpadke ter zabojnik za biološke odpadke, prikljuce­na pa je bodisi na kanalizacijo bodisi ima greznico. 
Prvi elaborat ureja javno službo oskr-be s pitno vodo. Letos prihaja do najvecje spremembe. Cena se zvišuje zaradi pred­videne prikljucitve na suhokranjski vo­dovod. Za 16 kubicnih metrov pitne vode se bo mesecni prispevek dvignil za nekaj manj kot tri evre. V primerjavi s sosednji-mi obcinami je cena še vedno nižja, prav tako od slovenskega povprecja. 
Na podrocju odvajanja in cišcenja odpadnih voda prav tako prihaja do manjšega dviga cen. Gre za posledico poracunov preteklih let in višjih vlaganj v kanalizacijske naprave. Podražitve za gospodinjstva niso predvidene, saj naj bi višjo ceno pokrila subvencija obcine. 
Malenkostno podražitev pa lahko pri-cakujete v gospodinjstvih, ki niso pove­zana z javnim komunalnim omrežjem, ampak imajo greznico ali malo komu­nalno cistilno napravo. Tu se bo mesec­ni strošek zaradi poracunov iz preteklih obdobij dvignil s 14,40 na 15,28 evra (za gospodinjstva, ki porabijo 16 kubicnih metrov vode). 
Spremembe so tudi na podrocju zbi­ranja in ravnanja z mešanimi komunal­nimi odpadki (crni zabojniki). Za 120-li­trski zabojnik mešanih komunalnih odpadkov se mesecna cena podraži za dobra dva evra. 
Za 120-litrski zabojnik bioloških od­padkov se cena nekoliko zniža (0,45 evra). 
Mesecna položnica za gospodinjstvo, ki porabi 16 kubicnih metrov vode, ima greznico in dva 120 litrska zabojnika za komunalne in biološke odpadke, se zviša za dobrih pet evrov, za tiste, ki so priklo­pljeni na javno komunalno omrežje, pa za slabih pet evrov. 
V krajši razpravi so problem podraži­tev komentirali Franci Žnidaršic (pred­sednik odbora za gospodarstvo), Jernej Stare in Slavc Palcar. Dejstvo je, da prib­ližno 250 oseb v obcini ni priklopljenih na vodovodno omrežje, lahko pa bi bile. Dolocen problem predstavljajo tudi iz­gube (približno 30 odstotne – zaradi pušcanja, tocenja vode iz hidrantov …), 

Obcinski svet obcine Dobrepolje je sprejel: 
• 
Odlok o proracunu Obcine Dobrepolje za leto 2020 z Nacrtom razvojnih pro-gramov za obdobje 2020 do 2023. 

• 
Sklep o dolocitvi višine cen storitev oskrbe s pitno vodo v obcinah Dobrepolje in Velike Lašce z elaboratom o oblikovanju cen. 

• 
Sklep o dolocitvi višine cen storitev odvajanja in cišcenja komunalne odpa­dne vode v obcini Dobrepolje z elaboratom o oblikovanju cen. 

• 
Sklep o dolocitvi višine cen storitve javne službe, povezane z greznicami in malimi komunalnimi cistilnimi napravami v obcinah Dobrepolje, Grosuplje, Ivancna Gorica in Velike Lašce, z elaboratom o oblikovanju cen. 

• 
Sklep o dolocitvi višine cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v obcini Dobrepolje z elaboratom o oblikovanju cen. 

• 
Sklep o dolocitvi Cenika zakupnin za kmetijska zemljišca v lasti Obcine Dobrepolje za leto 2020. 

• 
Sklep o mnenju k izbiri direktorice zavoda Prizma Ponikve. 


tem zadevam se bo treba posvetiti v pri­hodnje. 
Svetniki so vse predlagane spremem-be o cenah potrdili. 
Svetniki so potrdili tudi predlaga­ni sklep o dolocitvi cenika zakupnin za kmetijska zemljišca v lasti Obcine Dobrepolje za leto 2020. 
Zavod Prizma Ponikve je obcinski svet zaprosil za mnenje k izbiri direktorice za­voda. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je soglasno pod-prla predlog (podporo sedanji direktorici Špeli Selan), prav tako obcinski svet. 
Predpraznicna seja se je koncala s šte­vilnimi pobudami in vprašanji svetnikov. Nekateri svetniki so pobude in vprašanja postavili na seji, drugi pa so županu na­povedali pisna vprašanja. Župan je sve­tnikom obljubil pisne odgovore. 
Jerneja Stareta je zanimalo, zakaj sve­tniki niso bili obvešceni, da je podžu-pan v rednem delovnem razmerju od 
1. decembra. Zanimalo ga je tudi, zakaj je najprej pustil prejšnjo službo, šele za tem pa je bil sprejet proracun, ki omogo-ca zaposlitev na obcini. Želel je vpogled v pogodbo o zaposlitvi. 
Zanimalo ga je tudi, zakaj je bil s posnetka prejšnje seje izbrisan en del. Zahteval je, da se objavi posnetek v ce­loti. Imel pa je še pobudo, da se ponovno odpre razprava o možnosti, ki jo župa-nu daje programska zasnova glasila Naš kraj (da na pisma bralcev odgovori že v tekoci številki). Župan je obljubil pisne odgovore. 
Janko Nose je predlagal, da se pra-vocasno zacnejo pripravljati programi, ki se bodo izvajali v športni dvorani. Župan je povedal, da bodo k oblikova­nju povabljeni vsi, ki so bili podporniki gradnje, in nasploh vsa športna sredina v obcini. Š 


Foto: Franci Novak 


Z delovanjem je zacela Skupna obcinska uprava 5G 
1. januarja 2020 je s svojim delovanjem zacela Skupna obcinska uprava (SOU) 5G, ki povezuje obcine Grosuplje, Ivancna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje. Naloge, ki jih opravlja, obsegajo podrocja inšpekcijskega nadzorstva, redarstva, notranje revizije, varstva okolja, urejanja prostora in civilne zašcite. Njen sedež je v Grosupljem. 
Jana Roštan 
Kot je ob zacetku delovanja SOU 5G povedal mag. Dušan Hocevar, direktor obcinske uprave Obcine Grosuplje, ki so ga župani omenjenih petih obcin, dr. Peter Verlic, Dušan Strnad, Ivan Jordan, Janez Cimperman in Igor Ahacevcic, s podpisom namere o ustanovitvi organa skupne obcinske uprave 13. maja lani tudi pooblastili za pripravo vseh pot-rebnih aktov za ustanovitev tega orga­na, so obcinski sveti vseh petih obcin še pred poletjem sprejeli osnutke odloka 
o ustanovitvi organa skupne obcinske uprave SOU 5G, jeseni pa so že sledi­li tudi sprejemi tega odloka v drugem branju. 1. januarja 2020 je SOU 5G za-cela delovati. 
»Naloge, ki jih SOU 5G opravlja, so podrocja, tocke, kjer obcine skupaj delu­jemo ucinkoviteje. Združujemo se pred­vsem z namenom boljšega servisa ob­cankam in obcanom, in pa seveda tudi z namenom cim ugodnejšega financiranja teh nalog,« je še dejal. V skladu s 26. cle­nom Zakona o financiranju obcin bodo namrec dosegli maksimalno sofinanci­ranje iz državnega proracuna, kar pome­ni 55 % sredstev za place in druge izdat­ke ter prispevke delodajalca zaposlenim v skupni obcinski upravi za opravljanje omenjenih nalog, ki so upravicene do sofinanciranja.
 »Naše omrežje 5G je zastartalo. To je omrežje, ki povezuje pet obcin in je brez kakršnega koli slabega sevanja, edino sevanje, ki je v tem našem omrežju, je ta pozitivna energija, ki nas je vseh pet ob­cin najprej pripeljala do podpisa pisma o nameri, od takrat naprej pa so stekli vsi postopki, ki so nas pripeljali do 1. janu­arja 2020. In rezultat je danes takšen, da zacenjamo novo pot 5G,« je z optimiz-mom ob zacetku delovanja SOU 5G dejal župan Obcine Grosuplje dr. Peter Verlic. 


Optimisticen je tudi župan Obci­ne Ivancna Gorica Dušan Strnad, ki je pozdravil novo zakonodajo, da je drža­va namenila obcinam neke spodbude za povezovanje in sodelovanje na tistih podrocjih, kjer tudi obcine same ocenju­jejo, da je povezovanje smiselno. »Da je vecja ucinkovitost pri opravljanju nalog oz. da se tako nekatere naloge opravlja­jo bolj ekonomicno, bolj gospodarno, predvsem pa, da se opravljajo tudi tiste 
naloge, ki smo jih morda obcine do sedaj nekoliko potiskale na stran,« je ob tem dodal. 
Prav tako je ob zacetku delovanja nove skupne obcinske uprave optimi­sticen ižanski podžupan Anton Modic. »Pricakujemo neko dodano vrednost za našo obcino, da bomo s tem pridobili do-ber ali pa boljši servis za naše obcane,« je dejal. 
Pridružil pa se jim je tudi dobrepolj-ski župan Igor Ahacevcic, ki je poudaril, da s sedežno obcino že ves cas dobro sodelujejo tudi na drugih podrocjih. Še zlasti v zadnjem casu pa se tudi še izra­ziteje izkazuje, da smo obcine združene in skupaj mocnejše. »Da na ta nacin lahko tudi vec dosežemo in dlje pride-mo,« je dejal. Š 



Informacije in podatki za stik Skupne obcinske uprave 5G 
1. januarja je zacela delovati Skupna obcinska uprava 5G s sedežem v Grosuplju. V januarski številki Našega kraja predstavljamo nekoliko obširnejšo informacijo o posameznih delovnih podrocjih, ki so zanimiva za obcane. V prihodnjih številkah pa boste informacije o delovnih casih in kontaktnih številkah našli v rubriki Delovni casi 
pomembnih služb, ustanov. 
Bojan Novak 
SEDEŽ SKUPNE OBCINSKE UPRAVE: 
Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje. 
PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA 
Stik: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si 
Naloge varstva okolja so: 

• 
priprava dokumentacije, potrebne za prijavo na razpise za evropska in dru­ga sredstva; 

• 
priprava, vodenje, spremljanje drugih projektov s podrocja varstva okolja; 

• 
priprava obcinskih programov varstva okolja; 

• 
strokovne naloge v zvezi z zagotavlja­njem varstva okolja; 

• 
pripravlja ukrepe, smernice in pripo-rocila s podrocij varstva okolja; 

• 
zagotavlja informiranje, ozavešcanje in izobraževanje javnosti o stanju varstva okolja in ohranjanju narave; 

• 
druge naloge s podrocja varstva okolja v skladu z veljavnimi predpisi. 


Naloge urejanja prostora so: 

• 
sodelovanje pri pripravi strokovnih analiz, razvojnih projektov, informa­cij, porocil in drugih gradiv s podrocja urejanja prostora; 

• 
priprava strokovnih podlag in koordi­nacija dela na podrocju nacrtovanja in izvajanja razvoja obcin v povezavi z regionalnimi agencijami in drugimi institucijami na tem podrocju; 

• 
priprava dokumentacije, potrebne za prijavo na razpise za evropska in dru­ga sredstva; 

• 
priprava, vodenje, spremljanje dru­gih projektov s podrocja urejanja prostora; 

• 
izvajanje nalog obcinskega urbanista, v skladu z veljavno zakonodajo; 



• druge naloge s podrocja urejanja pros-tora v skladu z veljavnimi predpisi. 
MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT 
Stik: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si 
Uradne ure: 
Skupna obcinska uprava 5G, Taborska cesta 1, Grosuplje, v sredo od 14. do 16. ure; 
Obcina Dobrepolje, Videm 35, Videm, v cetrtek od 8. do 9. ure; uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30. 
Medobcinsko inšpekcijsko nadzorstvo je prekrškovni organ obcin ustanovite­ljic, ki so vkljucene v skupno upravo za izvajanje nalog obcinskega inšpekcijske­ga nadzorstva. 
Naloge medobcinskega inšpekcijske­ga nadzorstva se izvajajo na podrocju obcinskih cest, kanalizacije, plakatira­nja, zapušcenih vozil, vkljucevanja v redni odvoz in ravnanja s komunalnimi odpadki, oskrbe s pitno vodo, odvajanja in cišcenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, urejanja pokopališc, pokopališke in pogrebne dejavnosti, nad gradnjami, za katere po gradbeni zako­nodaji ni predpisano gradbeno dovolje­nje, ter na podlagi drugih predpisov, ki pooblašcajo obcinsko inšpekcijo za in-špekcijski nadzor. 
Medobcinsko inšpekcijsko nad­zorstvo izvajajo inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgo­vornostmi. Medobcinski inšpektorji vo­dijo prekrškovni postopek in odlocajo o prekrških iz obcinske pristojnosti, dolo-cenih z državnimi in obcinskimi predpisi posamezne obcine ustanoviteljice. 
Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinsko inšpekcijsko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, osebno v poslovnem casu ali v ele­ktronski obliki na naslov: inspektorat@ grosuplje.si. 
MEDOBCINSKO REDARSTVO 
Stik: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si 
Uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30. 
Obcinski redarji opravljajo nadzor nad spoštovanjem dolocb Zakona o pra­vilih cestnega prometa, Zakona o cestah, Zakona o javnem redu in miru, Zakona o zašciti živali ter odlokov obcin ustanovi­teljic in skrbijo za javno varnost in javni red na obmocju obcin. 
Zakon o obcinskem redarstvu, ki je zacel veljati 1. januarja 2007, je orga­nizacijski predpis, s katerim je urejena pristojnost obcine glede ustanovitve in organizacije ter dolocitve delovnega podrocja in nalog obcinskega redarstva. Delovno podrocje in naloge obcinskega redarstva doloca zakon ali na podlagi za­kona izdan obcinski predpis. 
Obcinski redarji so pooblašcene ura­dne osebe, ki opravljajo naloge skladno z Zakonom o obcinskem redarstvu in so pristojni: 
• 
nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih; 

• 
varovati ceste in okolje v naseljih in na obcinskih cestah zunaj naselij; 

• 
skrbeti za varnost na obcinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah; 

• 
varovati javno premoženje, naravno in kulturno dedišcino; 

• 
vzdrževati javni red in mir. 

Pri opravljanju nalog in pooblastil obcinski redarji lahko sodelujejo s po­licisti. 

• 
Obcinski redar ima pri opravljanju 

nalog naslednja pooblastila: • opozorilo, 

• 
ustna odredba, 

• 
ugotavljanje identitete, 


• 
varnostni pregled osebe, 

• 
zaseg predmetov, 

• 
zadržanje osebe in 

• 
uporaba telesne sile, sredstev za vkle­panje in vezanje ter plinskega razpr­šilca (prisilna sredstva). 


Obcinski redarji pri opravljanju nalog s podrocja prometa izvajajo ukrepe, do­locene z Zakonom o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-UPB2, Uradni list RS, št. 82/2013, 68/2016, 54/2017 in 3/2018 – odl. US) in Zakonom o cestah – ZCes­1 (Uradni list RS, št. 109/2010, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), ter uk­repe, dolocene z obcinskimi predpisi, ki urejajo promet v skladu z zakonom. 
Po Zakonu o pravilih cestnega pro-meta (ZPrCP-UPB2, Uradni list RS, št. 
82/2013, 68/2016, 54/2017 in 3/2018 – odl. US) obcinski redarji delujejo zara­di zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa na cestah v naselju (vkljucno z nekategoriziranimi cestami, ki so dane v javno uporabo), na obcin­skih cestah zunaj naselja in nekategori­ziranih cestah zunaj naselja, ki se upo­rabljajo za javni cestni promet. 
Po Zakonu o pravilih cestnega pro-meta (ZPrCP-UPB2, Uradni list RS, št. 82/2013 in 68/2016) lahko obcinski redarji izvajajo nadzor nad najvišjimi dovoljenimi hitrostmi izkljucno s samo­dejnimi napravami za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno doku­mentirajo, pri tem pa nimajo pravice voznika ustaviti. Š 
Delovni cas pomembnih služb, ustanov 
AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE DR. ŠTEFANA CAMPE 
(V ZDRAVSTVENI POSTAJI VIDEM) PONEDELJEK: 12.00–19.00, narocanje: 11.00–12.00 TOREK: 12.00–19.00, narocanje: 11.00–12.00 SREDA: 10.00–14.00, narocanje: 9.00–10.00 CETRTEK: 10.00–14.00, narocanje: 9.00–10.00 PETEK: 7.30–13.30, narocanje: 7.30–8.30 Telefonska številka: 01 78 07 220, elektronska pošta: info@zd-videm.si. 
AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE DR. BARBARE MOROVIC (OD 1.10.2019  DELUJE VSAK DAN V ZDRAVSTVENI POSTAJI STRUGE IN IMA OD 1. 1.2020 NOV URNIK) 
TOREK: 9.00–14.00 SREDA: 13.00–19.00 CETRTEK: 13.00–19.00 PETEK: 9.00–14.00 SOBOTA: 9.00–13.00 Narocanje po elektronski pošti narocanje.drmorovic@ambulanta-videm.si in zadnji dve uri ordinacijskega casa na telefonski številki 070 410 171. Za hišne obiske se narocite na enak nacin. Hišni obiski so namenjeni starostnikom in slabše pokretnim bolnikom, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ali drugih okolišcin ne morejo priti k zdravniku v ordinacijo. Preventiva (referencna ambulanta) – na preventivni pregled ste vabljeni po programu izvajanja preventive v referencnih ambulantah. Vec informacij na www.ambulanta-videm.si 
OTROŠKA AMBULANTA ZD Grosuplje (V ZDRAVSTVENI POSTAJI VIDEM) 
PETEK: 7.00–13.00 07.00–08.00: kurativa – bolni 08.00–10.00: sistem. pregledi, posvetovalnica 10.30–13.00: kurativa – bolni  
ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba 
SOBOTA 7.00–14.00 – Zdravstveni dom Grosuplje SOBOTA po 14.00 in do PONEDELJKA do 6.30 – Zdravstveni dom Ivancna Gorica DELAVNIKI PONOCI (19.30 do 6.30) – Zdravstveni dom Ivancna Gorica Telefonska številka dežurne službe: 031 656 000 
ZOBNA ORDINACIJA VIDEM 
PONEDELJEK: 12.30–19.00 TOREK: 13.00–19.30 SREDA: 7.00–13.30 CETRTEK: 7.00–13.30 PETEK: 7.00–13.30 
ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA 
PONEDELJEK: 8.15–13.00 SREDA: 12.00–17.00 
LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM 
PONEDELJEK: 7.30–14.30 TOREK: 12.00–19.00 SREDA: 10.00–17.00 CETRTEK: 12.00–19.00 PETEK: 7.30–14.30 
FIZIOTERAPIJA KRAJNC 
Od PONEDELJKA do PETKA: 6.30–10.00 (na delovni nalog). Samoplacniki po dogovoru. 
OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE 
PONEDELJEK: 8.00–11.00 in 12.00–14.30 SREDA: 8.00–11.00 in 12.00–17.00 PETEK: 8.00–11.00 in 12.00–13.00 

UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, MATICNI URAD VIDEM 
TOREK: 8.00–12.00 in 12.30–14.30 
KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM 
PONEDELJEK: 12.30–19.00 TOREK: 8.00–15.00 SREDA: 12.30–19.00 CETRTEK: 11.00–15.00 PETEK: 12.30–19.00 
ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA 
TOREK: 18.00–20.00 PRVA NEDELJA V MESECU: 8.30–10.30 
POŠTA – VIDEM 
PONEDELJEK: 14.00–18.00 TOREK: 9.00–14.00 SREDA: 14.00–18.00 CETRTEK: 9.00–14.00 PETEK: 9.00–14.00 SOBOTA: 9.00–12.00 
KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM 
PONEDELJEK: 7.00–16.00 TOREK: 7.00–16.00 SREDA: 7.00–16.00 CETRTEK: 7.00–16.00 PETEK: 7.00–16.00 SOBOTA: 8.00–12.00 
POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE 
(Videm 36) PONEDELJEK: 15.00–17.00 TOREK: 10.00–12.00 
KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) 
OD PONEDELJKA DO PETKA: 8.00–18.00 

Mestna knjižnica Grosuplje, Enota Dobrepolje Turisticno društvo Dobrepolje Športno-turisticno društvo Tisovec Turisticno društvo Podgora 
Ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi naziva 
branju prijazna obcina 
vas vabimo na prireditev 

OBCINA DOBREPOLJE – 
dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivovz Željkom Kozincem, Brankom Dolinarjem in Edijem Zgoncem. 

Pridružite se nam v sredo, 5. februarja 2020, ob 19. uri, v prostorih knjižnice Dobrepolje (Jaklicev dom). 
Po predstavitvi knjige Lepote in vrednote treh dolin ter Vodnika po rastlinskem svetu ob rimski cesti Jerneja Pecnika s kulturnim programom bomo odprli fotografsko razstavo »Dobrepolje stoji na treh stebrih … govori legenda« avtorja Janka Noseta. 
Lepo vabljeni! 




Razpis za najemnika doma na Grmadi 
Turisticno društvo Grmada - Velike Poljane (obcina Rib-nica) išce najemnika za dom na Grmadi (887 m). Koca stoji sredi neokrnjene narave in nudi cudovit razgled na Ribniško in Dobrepoljsko dolino. Je priljubljena izletniška tocka, primerna za družine. Dom je dobro opremljen, ima novo kuhinjo, urejeno vodo, vzpostavljen sistem HACCP. Odprt je ob sobotah, nedeljah in praznikih. 
Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizicne osebe, ki izpolnjujejo in sprejemajo pogoje na osnovi Zakona o go-stinski dejavnosti. Pricakujemo: 
• 
poznavanje sistema HACCP, 

• 
poznavanje dela z blagajno, 

• 
delovne izkušnje v gostinstvu, 

• 
znanje hišnih opravil, 

• 
prijaznost do gostov in 

• 
sodelovanje z vodstvom društva. 


Pisno prijavo z osebnimi podatki in opisom dosedanjih izkušenj ter opisom svojega videnja razvoja in oskrbova­nja doma na Grmadi pošljite do 15. februarja 2020 na na­slov: Turisticno društvo Grmada, Velike Poljane 45, 1316 Ortnek ali tdgrmada@gmail.com. Informacije na 041 322 897,  ogled doma je možen po dogovoru. 
Upravni odbor TD Grmada 


Brezplacno strokovno predavanje Varnost psov 
Vlasta Mežek 
Tako kot že vrsto let Kinološko društvo Grosuplje tudi le­tos organizira brezplacna strokovna predavanja za lastni­ke psov. S tem želimo doseci cim boljšo povezanost lastni­kov in njihovih psov, predvsem pa lastnike psov seznaniti tudi z najnovejšimi dognanji o sožitju med ljudmi in psi. 
Tudi letos bomo za lastnike psov februarja pripravili zanimivo predavanje o varnosti psov. 
Predavanje bo v sredo, 19. februarja 2020, ob 19.00 v dvorani Družbenega doma Grosuplje, Taborska 2. Preda­vatelj bo Marjan Kastelic, dr. vet. med., vstop pa je prost. 
Pol ure pred predavanjem lahko zainteresirani prido­bijo informacije o vpisih v tecaje šolanja psov. Š 
Koledar prihajajocih dogodkov – februar 2020 
Petek, 31. 1.  pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Petek, 31. 1.  domaca tekma clanske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 20.00)  
Sobota, 1. 2.  koncert Ansambla Roka Žlindre (Jaklicev dom, 19.00)  
Nedelja, 2. 2.  tekma selekcije U-15 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 16.00)  
Ponedeljek, 3. 2.  Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30)  
Ponedeljek, 3. 2.  delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Sreda, 5. 2.  prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku (knjižnica Dobrepolje, 19.00)  
Petek, 7. 2.  pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Petek, 7. 2.  srecanje z dr. Janezom Dularjem (Kraljeva soba v Jaklicevem domu, 19.00)  
Ponedeljek, 10. 2.  Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30)  
Ponedeljek, 10. 2.  delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Sreda, 12. 2.  Alzheimer cafe (Spopadanje z vedenjskimi in psihicnimi spremembami bolnika) (Zavod sv. Terezije, 17.00)  
Petek, 14. 2.  kulinaricna predpustna delavnica (Gozdarski dom Predstruge, 17.00)  
Petek, 14. 2.  pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Petek, 14. 2.  domaca tekma clanske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 20.00)  
Nedelja, 16. 2.  domaca tekma selekcije U-15 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 17.00)  
Ponedeljek, 17. 2.  Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30)  
Ponedeljek, 17. 2.  delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Ponedeljek, 17. 2.  Bralne drobtinice (Župnijska knjižnica Dobrepolje, 19.00)  
Sreda, 19. 2.  brezplacno predavanje o varnosti psov (Družbeni dom Grosuplje, 19.00)  
Petek, 21. 2.  pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Nedelja, 23. 2.  pustna prireditev Zagariške mackare (Zagorica, 14.00)  
Ponedeljek, 24. 2.  Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30)  
Ponedeljek, 24. 2.  delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Petek, 28. 2.  pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30)  
Petek, 28. 2.  domaca tekma clanske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 20.00)  
Sobota, 29. 2.  domaci turnir U-9 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 10.00 do 14.15)  


LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) 

PGD  LOKACIJA DEFIBRILATORJA  AED-JA  NASLOV  
PGD VIDEM  – JAKLICEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE)  VIDEM 34  
– ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO)  VIDEM 42  
– GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1)  VIDEM 37b  
– ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PREDSTRUGE 29  
– ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI)  VIDEM 33a  
PGD ZDENSKA VAS  – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE)  ZDENSKA VAS 59  
– VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE)  CESTA 38a  
PGD HOCEVJE  – GASILSKI DOM PGD HOCEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  HOCEVJE 19  
PGD STRUGE  – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PRI CERKVI 1, STRUGE  
PGD KOMPOLJE  – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  KOMPOLJE 60  
PGD ZAGORICA  – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE)  ZAGORICA 36a  
PGD PONIKVE  – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE)  PONIKVE 45  
– PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI)  PONIKVE 76  



Slovesno odprtje novih prostorov v Prizmi Ponikve 
V sredo, 18. decembra, je v posebnem socialnem varstvenem zavodu Prizma v Ponikvah potekala slovesnost ob odprtju novih prostorov, ki bodo tako oskrbovancem kot zaposlenim nudili dostojne možnosti za življenje in delo. Med gosti prireditve je bila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospa Ksenija Klampfer. 



Bojan Novak 
Kar deset let je potekala temeljita obnova prostorov posebnega socialno varstve­nega zavoda Prizma Ponikve. Tisti, ki ste bili nazadnje v bližini zavoda pred vec kot desetimi leti, bi danes težko povezali svoje spomine s tistim, kar je danes vide-ti. V zadnjih letih je zraslo precej novih prostorov, nekdanji dotrajani prostori pa ostajajo samo še v spominu. 
Ob prisotnosti ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ksenije Klampfer, direktori­ce zavoda Prizma, Špele Selan, župana obcine Dobrepolje, Igorja Ahacevci­ca, predsednice sveta zavoda, Marije Nevenke Novak, številnih povabljenih gostov, zaposlenih in nekaterih oskrbo­vancev je potekala prijetna slovesnost, ki je s pomocjo slikovne projekcije orisa-la pot obnove. Povezovalka slovesnosti Jasmina Mersel Šušteršic je na zacetku na kratko orisala zgodovino zavoda, o kateri ste lahko bralci Našega kraja brali v prejšnji številki. Zbrane je najprej vlju­dno sprejela direktorica zavoda, Špela Selan. V svojem pozdravnem nagovoru se je vsem zahvalila za udeležbo in pod-poro zavodu. 
Ministrica je poudarila potrpežljivost oskrbovancev in zaposlenih, ki so mo-rali dolgo živeti in delati v nedostojnih prostorih. Po obnovi je vsem zaželela prijetno bivanje in se zahvalila za pod-poro lokalni skupnosti in direktorici Špeli Selan. 

Najbolje je življenje v zavodu opisa-la ena izmed varovank, gospa Marjanca Judnic. Predstavila je vsakdanjik v zavo­du in številne dejavnosti, ki potekajo v njem. V imenu oskrbovancev je izrazila veselje ob odprtju novih prostorov, ki so jih nestrpno in dolgo pricakovali. 
Med nagovori sta za kulturni pro­gram poskrbeli ucenki Glasbene šole Grosuplje, enote Dobrepolje, Sara Ce-sen (precna flavta) in Zala Marolt (vi­olina). Marija Nevenka Novak, predse­dnica Sveta zavoda Prizma Ponikve, je nato povedala, da stanje v zavodu ni bilo vedno idilicno, celo dalec od tega. Slabi, dotrajani prostori so vplivali tudi na življenje oskrbovancev in na odnose v zavodu. Vesela je, da je pod vodstvom ministrstva obnova le koncana in bodo sedaj pogoji za življenje in delo zares dobri. Tudi župan Igor Ahacevcic je po­hvalil vse, ki so sodelovali pri obnovi, in dan odprtja imenoval za dan, ko so se uresnicile številne sanje. Prisotno mi-nistrico je ob tem opozoril, da trenutna zdravstvena situacija v Sloveniji, pred­vsem v zvezi s pomanjkanjem družin­skih zdravnikov, lahko vodi v krizo tudi v podobnih socialnih domovih. 
Ob koncu prireditve je hišni pevski zbor pod vodstvom Renate Škulj za­pel pesem Zvedel sem nekaj novega in navdušil zbrano množico. Zaposleni 

Izjava ministrice Ksenije Klampfer za bralce Našega kraja: 
Danes je zagotovo prav poseben dan za posebni socialni zavod Prizma Poni­kve. Gre za zavod, ki ima 80-letno tradici­jo, in ob tej priložnosti cestitam za prido­bitev novih prostorov, ki bodo omogocali kakovostno bivanje. Predvsem pa bi se ob tem rada zahvalila vsem zaposlenim za njihov trud in odlicno delo, ki ga vsa­kodnevno opravljajo, ter seveda gospe direktorici, ki ji ob tem želim, da s tako uspešnim delom nadaljuje še naprej. Seveda pa vsem želim tudi vse dobro v prihodnjem letu. 

»December bo vsem našim stanoval­cem in zaposlenim še nekaj casa ostal v spominu. 
Z uradnim odprtjem prizidka 18. de­cembra 2019 smo zakljucili desetletje star investicijski projekt, s katerim so se izbolj­šali pogoji za bivanje, pogoji za delo in ne nazadnje se je popolnoma spremenila podoba zavoda. 
Postali smo lep in sodoben zavod, ki je umešcen v naravi majhne lokalne skup­nosti. 
Iskrena hvala gospe Kseniji Klampfer, ministrici za delo, družino, socialne za­deve in enake možnosti, gospodu župa-nu Igorju Ahacevcicu, predsednici sveta zavoda gospe Mariji Nevenki Novak, cla­nom sveta, vsem zaposlenim in stanoval­cem ter številnim povabljenim gostom, da so z nami delili te prelepe trenutke. 

Ob tej priložnosti želimo vsem bralcem in bralkam Našega kraja vošciti še lepo, spodbudno in zdravja polno leto 2020 in naše povabilo velja še naprej – ob pri­ložnosti nas obišcite. Veseli bomo vašega obiska«. 
Špela Selan, direktorica 

»Ob tem dosežku cestitam direktorici ge. Špeli Selan in njenim sodelavcem za dobro in veliko opravljeno delo. Prav tako pa tudi stanovalcem, ki jim je ta izbolj­šava zares tudi namenjena. Upam, da se jim bo življenje v novem domu izboljšalo, da se bodo pocutili bolje, bolj domace in udobno. 
Vsekakor pa je to dobra pridobitev tudi za Ponikve, saj se je nova zgradba lepo zlila v celoto s starejšim delom stavbe in okolico, kar celemu naselju daje prijeten videz in ga bogati. 
Predvsem pa je pomembno, da se s to prenovo zagotavlja prvo in pravo pos­lanstvo ustanove.« 
Igor Ahacevcic, župan 
»Lani je minilo deset let, odkar smo zaceli z investitorjem MDDSZ  gradnjo prve faze investicijskega projekta »Ruši­tev obstojecih objektov ter gradnja na­domestnih objektov zavoda - izgradnja objekta 4 (Rašica).« 
Pot je bila dolga, vendar je bilo vred-no. Danes lahko zagotovimo stanoval­cem zavoda dostojne pogoje za bivanje in vsem zaposlenim dobre pogoje za delo. 
Iskrena hvala za podporo in sodelo­vanje MDDSZ, da smo v našem zavodu ustvarili pogoje za življenje naših stano­valcev in pogoje za delo naših zaposle­nih. 
Iskrena hvala vsem zaposlenim, ki iz dneva v dan opravljate svoje delo stro­kovno, z veliko mero entuziazma, in iskrena hvala tudi lokalni skupnosti, ki nas vsak dan sprejema in živi z nami.« 
Marija Nevenka Novak, predsednica sveta zavoda 


Izmenjava semen 2020 
S sodelovanjem z Obcino Dobrepolje bomo za vas, obcanke in obcani, organizirali izmenjavo semen, ki bo v nedeljo, 
8. marca 2020. Vec informacij o tem dogodku bo v naslednji številki Našega kraja, tokrat pa pišemo o semenih in 
njihovem pomenu. 
Jožefa (Jožica) Fabjan 
Vsi cvetovi prihodnosti so semena se­danjosti. (Kitajski pregovor) 
SEMENA 
V današnjem casu pogosteje obujamo besede in misli o semenih. Novi koraki v znanosti razvnemajo naša cutila, um in naše bistvo. Ugotavljamo, da postajamo z vsakim dnem bolj odvisni od zunanjih dejavnikov, ki stremijo zgolj po materi­alnem blagostanju. Zaradi tega življenje izgublja svojo prvinskost na vseh ravneh, ki pa je osnova, da živa bitja sploh obsta­nemo in služimo svojemu poslanstvu. 
Znanost je posegla v tisti vitalni del življenja, kjer nima popolne razlage o cudežu nastanka življenja. Poskuša najti neke nadomestke, vendar vse prevec da­lec od narave, naše najboljše uciteljice. 

Svoboda duha pri cloveku, živalih in rastlinah pa je tisti sestavni del življenja, ki omogoca preživetje. 
Nekje na zacetku življenja so bila se­mena. Brez njih ne bi bilo življenja, pa najsi bo pri cloveku, živalih ali rastlinah. Vsako seme ima svojo karakteristiko, svoj zapis. Vsa pa imajo možnost za dru­ženje, spajanje tistih subjektov, ki omo­gocajo naravni ciklus novega življenja. 
Ljudje z leti, desetletji in stoletji po-casi izgubljamo svojo pristnost izvorne­ga življenja. Tudi živali in rastline. 
Brez rastlin ljudje in živali ne bi imeli hrane. Osnovno nacelo vsega živega pa je – preživi. 
Kako bomo preživeli ljudje, kako živali, ce nekega dne ne bo vec dovolj rastlin, dovolj naravno vitalnih semen, iz katerih bi zrasle rastline? 
Kdo bo poskrbel za nas, da preživi-mo? Odgovor je jasen. Vsak nosi odgo­vornost tudi zase, v sebi. Zato da obsta­ne, da preživi. 
In ce se pomaknemo nazaj, smo zopet pri semenih. Pri semenih rastlin. 
Katera semena bodo kalila, iz katerih semen bodo zrasle mocne rastline, ka­tera semena imajo trajni znacaj kalitve? 
Odgovor je jasen: naravna semena, semena, ki so prilagojena okoljskim raz­meram. To so lahko domaca, udomace­na, še boljše, ce so avtohtona. To so tista semena, ki so spojena z okoljem, kjer je njihov dom, kjer najbolje uspevajo. 
Praviloma ima vsaka naravna rastlina sposobnost osemenitve. Vsaka rastlina ima svojstven življenjski zapis. Zato se praviloma rokuje unikatno z doloceno vrsto in sorto rastline. Tudi pri oseme­nitvi. Vendar vse poteka v kroženju. Tako npr. seme rastline kali, v prvi dobi rasti ozeleni (lahko tudi oleseni), nato zacveti in osemeni. In spet iz novih semen rastli­na vzkali, ozeleni, zacveti … 
Seveda potrebujejo rastline osnovne življenjske pogoje za rast. To so ustrezna toplota, vlaga, svetloba, zrak in mineral-ne snovi. 
Del rastlinskega sveta uporabljamo ljudje vsak dan za prehranjevanje, del rastlinskega sveta uporabljajo tudi živa­
li. Ta rastlinski svet je pogojen s prosto­rom, kjer je njihov dom, pa najsi bo to v podobi dreves, zelenjave, zelišc ... Ljudje z njimi najpogosteje rokujemo v okoljih, ki jim pravimo sadovnjaki, vrtovi, njive, travniki, gozdovi … 
V vsakdanji prehrani uporabljamo najpogosteje vrtnine. Prehrana naj bo pestra, kar pomeni, da je naravno pri­delana, pripravljena ob pravem casu, namenjena ljudem in živalim v zadostni kolicini glede na njihove potrebe. S pri­delavo so povezana tudi semena. 
Zadnji cas je, da izrocila svojih prednikov in sedanje potrebe casa združimo ter poskrbimo vsak zase in vsi skupaj za ustrezne kakovostne ko­licine hrane, tudi zelenjave, na podlagi vitalnih semen! 
Kdaj pa so semena rastlin vitalna? 
Takrat, kadar so sposobna brez po­škodb preživeti vse cikluse svojega življe­nja in ponovno osemeniti ter roditi nove zdrave vitalne rastline. 
Lahko jim dopustimo, da to pocno sama, lahko z njimi sodelujemo z vsemi možnimi cutenji in naravnimi znanji, ki jih v odnosu do rastlin zmoremo. 
Zato lahko del teh semen ostane v nedrjih zemlje, del semen vzamemo, jih pravilno shranimo, da pocakajo na upo­rabo. 
Vrtne rastline imajo od setve do ose­menitve razlicno dobo trajanja. Nekatere osemenijo že prvo leto setve. Te so enole­tnice. Druge potrebujejo dve leti, redkeje tri leta. Te so dvoletnice ali vecletnice. 
Rastline so za svoj obstoj povezane z drugim delom narave. V casu cvetenja dobijo zasnovo za plodno osemenitev s pomocjo oprašitve. Te se pri razlicnih vrstah in sortah rastlin naredijo v obli­ki samooprašitve, oprašitve s pomocjo dolocenih živali, najvec oprašitev je z žuželkami, oprašujejo se tudi z vetrom, z vodo. Oprašitev je pogoj, da imajo ra­stline plodna semena. 
Iz tega sledi, da so rastline še kako povezane z drugimi deli narave. Vse je v medsebojni odvisnosti. 
V vsakdanji prehrani uporabljamo vrtnine, katerih semena lahko delno pri­delamo sami, lahko si jih izmenjujemo, lahko jih kupimo. Treba je poznati izvor semen. Le na podlagi tega podatka vemo, s cim rokujemo. Naravna (beri ekološka) semena so pridelana v naravi brez ume­tnih gnojil in pesticidov. Pridelana so v cistem okolju. So naravno shranjena in v taki obliki pocakajo uporabnike. 
Ko kupujemo semena, si je treba ogledati opise na semenski embalaži. Ti morajo vsebovati podatke o prideloval-cu semena, vrsti in sorti semena, nacinu pridelave in skladišcenja, roku uporabe, ali je seme razkuženo (tretirano) ali ne­razkuženo (netretirano). Ekološka seme­na so nerazkužena ali netretirana. 
V prodaji so tudi hibridna semena, ki pa jih zaradi nacina pridobivanja ne uvr-šcamo med naravna semena. Prva gene-racija hibridnih semen je oznacena s F1. 
Hibride naredijo s križanjem dveh li­nij rastlin, ki so jim v nekaj zaporednih letih pred tem preprecili možnost opra­ševanja z drugo rastlino iste vrste in so takrat opraševale le same sebe. Rastline ob tem slabijo. Ko nato, nekje v sed­mem letu, križajo dve taki rastlini, jih tako na umeten nacin spravijo v stisko, in to seme enkrat izjemno obilno rodi. Vendar bogatih hibridnih pridelkov in iz njih pridelanih semen ne moremo upo­rabljati za novo setev, kajti ta semena F2 in F3 nimajo v sebi stabilnosti in priho­dnosti. Zato moramo hibridna semena kupovati vsako leto na novo. S tem pade-mo v odvisnost od semenarn. V zadnjih letih se izdelovanje hibridov kombinira tudi s tehniko fuzije (združitve) celic. Postopek izvajajo z uporabo strupov in elektrošokov. Ta tehnika in te metode so zacetek genske tehnike v malem. 
Vecje svetovne semenarske hiše (Monsanto, Bayer) se niso ustavile pri hi-bridnih semenih, temvec izdelujejo gen-sko spremenjena semena. V naši državi njihova uporaba ni dovoljena. 
Gensko spremenjena semena so se­mena, kjer se mešajo geni razlicnih vrst. Npr. seme koruze je obogateno z geni podgane, penicilina in raznih bakterij. 
Ali je clovek res vsemogocni stvarnik? Ni. Zato uporabljajmo naravna semena, kajti do njih pridemo na preprost, nara­ven nacin. 
Vrtnine 
Pot od setve do semen je pri vrtninah razlicno dolga. Nekatere vrtnine oseme­nijo že v prvem letu, druge drugo ali tudi tretje leto. 
Pri vzgoji vrtnin za semena je dobro, da upoštevamo razdalje med razlicnimi vrstami in sortami rastlin. Te razdalje so razlicne – od nekaj metrov do 500 in vec metrov. Npr. osemenitev posameznih vrst in sort zelja in ohrovta poteka v raz­dalji vec sto metrov. 
Vrtnine delimo na skupine: 
• 
kapusnice in druge križnice (belo in rdece zelje, ohrovt, cvetaca, brokoli, brsticni ohrovt, listnati ohrovt, vrtna kreša, kitajski glavnati kapus, kitajski listnati kapus, kolerabica, redkvica, redkev, podzemna koleraba, repa, gorjušica, hren), 

• 
kobulnice (korencek, peteršilj, zele­na, sladki komarcek, pastinak), 

• 
solatnice in košarnice (solata, cikori­ja, radic, endivija, regrat, articoka, kar­dij, crni koren, topinambur, soncnica), 

• 
bucnice (kumare,bucke in buce, me-lona, lubenica), 

• 
razhudnikovke (paradižnik, paprika, jajcevec, cili, krompir), 

• 
strocnice ali metuljnice (fižol, turški fižol, grah, bob, soja, cicerika, leca, arašidi), 

• 
cebulnice, lilijevke in trave (cebula, cesen, por, drobnjak, beluš, sladka ko­ruza, žita) ter 

• 
metlikovke (lobodovke) (rdeca pesa, blitva, špinaca). Druge vrtnine pa so še: 

• 
aizojaceje (novozelandska špinaca), 

• 
slakovke (rabarbara) in 

• 
špajkovke (motovilec). Š 




Kako uspešni smo bili pri zbiranju komunalnih odpadkov v letu 2019 
V letu 2019 smo na obmocju obcin Dobrepolje, Grosuplje in Ivancna Gorica zbrali skupaj 12.134 ton odpadkov, od tega 
8.396 ton locenih frakcij ter 3.738 ton mešanih komunalnih odpadkov (crni zabojnik). Skupaj smo tako zbrali 69,17 % 
locenih frakcij, kar je razvidno na spodnjem grafu. Anita Zore, JKP Grosuplje 

Graf 1: Graf prikazuje v odstotkih razmerje med kolicino loceno zbranih frakcij – modra barva – in kolicino ostankov odpadkov v crnem zabojniku – rdeca barva. 
Vse mešane komunalne odpadke, ki jih zberemo v crnem za­bojniku, odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo. Na Grafu 2 je prikazana kolicina odpeljanih odpad­kov od leta 2016 do vkljucno 2019. V letu 2019 smo povecali kolicino odpeljanih odpadkov za 0,6 % glede na leto poprej. 

Graf 2: Mesecni prikaz zbranih ostankov komunalnih odpadkov v letih 2016, 2017, 2018 in 2019, ki jih odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo. 
V preteklem letu smo povecali kolicine zbranega papirja in kartona, mešane embalaže, steklene embalaže, odpadne ele­ktricne in elektronske opreme, odpadnih kovin, nevarnih od­padkov in odpadne lesene embalaže. Zaradi zmanjšane letine sadja in vrtnin smo v letu 2019 zbrali za 6,4 % manj bioloških odpadkov kot v preteklem letu. 
Podatek, da smo zbrali za 30 % manj svec kot preteklo leto, je kazalnik tega, da ste obcani iz leta v leto bolj ozavešceni o ekološkem problemu odpadnih svec in obeležite spomin na mrtve z naravi prijaznejšimi obeležji. Hvala, ker vam je mar za zdravo družbo in cisto okolje! 

Graf 3: Prikaz kolicine zbranih locenih frakcij od leta 2005, ko smo postavili nove ekološke otoke, do vkljucno leta 2019. 
Cilj Javnega komunalnega podjetja Grosuplje v letu 2020 je kolicino loceno zbranih frakcij glede na zbrane odpadke še nekoliko povecati, na nacin, da bomo nadaljevali ozavešcanje uporabnikov o pravilnem locevanju odpadkov in pogosteje tudi izvajali kontrolo. Uporabnike bomo sprva opozorili na nepravilno locevanje, v primeru ponavljajocega se neupošte­vanja opozoril in nasvetov pa bomo v reševanje tovrstnih zadev vkljucili tudi medobcinski inšpektorat. 
V letu 2020 prav tako nacrtujemo izvedbo zbirnih akcij, in sicer dve zbirni akciji nevarnih odpadkov, zbirno akcijo za odpadno elektricno in elektronsko opremo ter akcije zbiranja starega, odpadnega papirja v sodelovanju z osnovnimi šolami z obmocja vseh treh obcin. 
Vse informacije o locevanju odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani odpadki.jkpg.si. Š 


Pogovor s Stanislavom Stoparjem, direktorjem 

Javnega komunalnega podjetja Grosuplje 
Javno komunalno podjetje je zelo pomemben partner naše obcine. Tako kot sosednje obcine ima tudi naša v skupšcini v nadzornem svetu svoja predstavnika. Z namenom osvetlitve delovanja za nas pomembnega podjetja sem 
na pogovor povabil direktorja podjetja, g. Stanislava Stoparja. 
Bojan Novak 
Gospod Stopar, od 1. januarja 2019 ste v Javnem komunalnem podjetju di­rektor. Nam lahko na kratko predsta­vite delovanje podjetja? V glavnem so vez med podjetjem in obcani tovorna vozila za odvoz odpadkov. S cim se še ukvarjate v podjetju? 
Javno komunalno podjetje Grosuplje je javno podjetje, ki skladno z Zakonom 
o gospodarskih družbah spada med sre­dnje velike družbe. Družba je v lasti treh obcin, in sicer Obcine Dobrepolje, Obci­ne Grosuplje in Obcine Ivancna Gorica. 
Poleg osnovnih dejavnosti, ki so oskr­ba s pitno vodo, odvajanje in cišcenje od­padnih voda ter ravnanje s komunalnimi odpadki, se podjetje ukvarja še z drugimi dejavnostmi, kot so: dejavnost daljinske­ga ogrevanja ter pokopališka in pogreb­na dejavnost, ki jih izvajamo za Obcino Grosuplje, vzdrževanje ulic, obcinskih javnih poti, cest in javnih površin, grad-nja in obnova komunalne infrastrukture, projektiranje, geodetske storitve in teh-nicno svetovanje. Že drugo leto pa ima-mo v okviru podjetja organizirano tudi dimnikarsko službo, tako da vsem svojim uporabnikom nudimo tudi dimnikarske storitve. 
Svoje dejavnosti predstavimo stran­kam vsako leto v brošuri Katalog splo­šnih informacij o storitvah družbe JKP Grosuplje d.o.o., ki jo prejmejo vsi naši uporabniki na dom po pošti. 

Kot komunalno podjetje delujete v obcinah Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje. Predhodnice današnjega podjetja imajo že kar bogato zgodovi-no, kajne? Lahko na kratko povzame­te, kako je podjetje prišlo do današnje organiziranosti? 
Zametki našega podjetja segajo tja v leto 1962, ko je bilo ustanovljeno Ko­munalno podjetje Ivancna Gorica, ki je združevalo upravljavce komunalnih naprav na obmocju Ivancne Gorice in Grosuplja. Tri leta kasneje je bilo us-tanovljeno Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje, ki je prevzelo tudi upravljanje stanovanjskih stavb v druž­beni lastnini. Leta 1967 je podjetje prev­zelo tudi službo zbiranja in odvažanja odpadkov in upravljanje pokopališca v Grosuplju. Dve leti kasneje je podje­tje prevzelo tudi upravljanje vodovod­nih sistemov v Grosuplju in okolici ter Sticni z okolico. Po letu 1970 je sledil intenziven razvoj podjetja na podrocju izvajanja komunalnih storitev. Podjetje je v sodelovanju z obcinami, krajevni-mi skupnostmi in pristojnimi državnimi službami izgradilo vec vodovodov, zajetij in crpališc. 


V drugi polovici 70. let je podjetje za-celo gradnjo svojih poslovnih prostorov. Že konec desetletja pa je bila v Grosuplju koncana gradnja nove cistilne naprave. V 80. letih je bila taka cistilna naprava zgrajena tudi v Ivancni Gorici. V obdob­ju med letoma 1990 in 2000 je potekalo lastninjenje, v tem casu pa je bilo podje­tje preoblikovano v javno podjetje, druž­bo z omejeno odgovornostjo. Gradbena operativa, ki je delovala v okviru pod-jetja, se je organizirala kot samostojna družba (Komunalne gradnje d.o.o.). Po ustanovitvi treh obcin so vse tri postale družbenice podjetja. 

Po letu 2000 je zacel obratovati Cen­ter za ravnanje z odpadki (CERO) Špaja dolina. V obdobju do leta 2010 je bil po­udarek na širitvi obstojecih vodovodnih omrežij in naprav ter cim vecji pokritosti z javnim vodovodom. Zgrajeni so bili vodovoda Cušperk–Ilova Gora in Ilova Gora–Hocevje, vodovod Tisovec, vodo­vod na Polževski planoti, vodovoda Stic­na–Mala Dobrava, Šmarje–Huda Polica in nekateri drugi. Po letu 2010 pa se je za-cela intenzivna gradnja kanalizacijskega omrežja ter cistilnih naprav, dela na tem podrocju pa potekajo še danes. 
Tudi v naši obcini se po korakih približujemo cilju, da se vsi uporab­niki prikljucimo na cistilno napravo. Delujeta že cistilni napravi v Zdenski vasi in v Ponikvah, s katerima upravlja­te, gradimo pa tudi centralno cistilno napravo v Bruhanji vasi. Kako ste kot upravljavec zadovoljni z delovanjem obeh omenjenih delujocih cistilnih naprav? 
V obcini Dobrepolje trenutno uprav­ljamo s štirimi cistilnimi napravami. Po-leg CN Zdenska vas in mobilne CN v Po-nikvah smo v letu 2018 zgradili tudi novo CN v Potiskavcu ter v letu 2019 MCN za vrtec ter športno dvorano v Vidmu, ki jih tudi upravljamo. 
Vse cistilne naprave delujejo brezhib-no in zagotavljajo doseganje vseh pred­pisanih parametrov, ki jih redno sprem­ljamo in izvajamo meritve na iztoku iz CN. 
Vsi rezultati uradnih monitoringov so objavljeni v naših letnih porocilih, za­jamemo pa jih tudi v katalogu splošnih informacij o storitvah JKP Grosuplje d.o.o., ki ga vsako leto prejmejo vsi naši uporabniki. 
Pri gradnji nove cistilne naprave v Bruhanji vasi imate to zimo kar sreco z vremenom, kajne? Kakšen terminski plan ste si skupaj z investitorjem, Ob­cino Dobrepolje, zastavili? Se plana držite? 
Gradnja CN Bruhanja vas poteka v skladu s terminskim planom. Dela pote­kajo tudi v zimskih mesecih in trenutno je v izgradnji glavno vhodno crpališce. Letos imamo v nacrtu zakljuciti vsa grad-bena dela, razen zunanje ureditve, v letu 2021 pa nadaljujemo z montažo tehno­loške opreme. 
Leta 2021 nacrtujemo zacetek gradnje zadrževalnega bazena, ki bo lociran pred cistilno napravo in bo služil zadrževanju prvega padavinskega vala ob mocnejših padavinah. 


Zakljucek investicije ter poskusno obratovanje nove CN nacrtujemo za leto 2022. Vsi navedeni roki pa so seveda od­visni od razpoložljivih financnih sredstev in se lahko med gradnjo še spremenijo. 
Investicija bo v celoti zakljucena. 
Kdaj naj bi se na cistilno napravo priklopila gospodinjstva iz vecine vasi v obcini? 
S prikljucitvami na novo CN bi zace­li na obmocjih, kjer je že zgrajeno ka­nalizacijsko omrežje, to so deli naselij Predstruge, Videm, Podgorica in Bruha­nja vas, ob zacetku poskusnega obrato­vanja nove naprave. 
Sredi zimske sezone, kljub temu da obilnejših snežnih padavin še ni bilo, vas moram povprašati še o vzdrževa­nju cest in pluženju. Ste na zimske raz-mere na cestah pripravljeni? Se obe­tajo pri organizaciji pluženja kakšne spremembe glede na pretekla leta? 
Za izvajanje zimske službe imamo sprejet program izvajanja službe z do-locenimi prioritetami ter podpisane pogodbe z lokalnimi izvajalci. Cakamo samo še sneg. 

Na zadnji seji obcinskega sveta so svetniki sprejeli vaše predloge o po­višanju cen storitev. Vsako leto prip­ravite posebne elaborate, s katerimi na podlagi novih dejstev in izracunov dolocite ceno storitev. Lahko bralcem malce natancneje pojasnite, kaj vse vpliva na spremembo cen? 
V skladu z veljavno metodologijo za izracun cen storitev javnih gospodar­skih služb, ki jo doloca uredba »MEDO«, enkrat letno pripravimo elaborate cen obveznih javnih gospodarskih služb in jih predložimo v potrditev obcinskim svetom. Elaborate izdelamo posebej za podrocje vodooskrbe, ravnanja z odpad­ki ter odvajanja in cišcenja odpadnih voda. Osnova za elaborate so podatki o stroških in prihodkih preteklih in tekoce­ga leta ter poslovni nacrt družbe za pri­hajajoce leto. Na ceno posamezne stori­tve pa vplivajo tudi poracuni iz preteklih let. Uredba namrec doloca, da podjetje pri izvajanju dolocene obvezne javne gospodarske službe ne sme ustvarjati dobickov ali izgub. Ker pa je planirana stroškovna cena izracunana na podlagi planiranih kolicin prodane pitne vode ter zbranih odpadkov, vedno prihaja do dolocenih odstopanj, ki pa so nato pred-met poracunov. 
Cene, ki jih dolocimo z elaborati, so v veliki meri odvisne od planiranih stro­škov materialov, storitev, delovne sile, energentov ter od obsega nacrtovanega vzdrževanja komunalne infrastrukture. 
Na oktobrski seji obcinskega sveta so svetniki dali soglasje k zadolževanju JKP Grosuplje. Lahko pojasnite, zakaj potrebujete zadolževanje? 
Namen zadolževanja je pridobitev sredstev za delno obnovo upravne stavbe 
– pritlicja, izgradnjo požarnih stopnic ter ureditev in energetsko sanacijo garažnih in skladišcnih prostorov. 
Obnovo poslovnih prostorov smo v podjetju zaceli že leta 2011, ko so bili za­menjani streha ter okna. V naslednjih le­tih je bila izvedena še celovita energetska sanacija objekta ter prenovljeni prostori v delu pritlicja. 
V letu 2015 smo izdelali idejni projekt celovite obnove ter obnovo nadaljevali postopoma v letih od 2016 do 2019. Za naslednje obdobje nacrtujemo še izgra­dnjo požarnih stopnic ter obnovo garaž­nih in skladišcnih prostorov. 
Ker gre za dolgorocne naložbe v osnovna sredstva, jih želimo v delu fi­nancirati z dolgorocnimi viri. V skladu z 
10.g clenom Zakona o financiranju ob­cin se lahko javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljice so obcine, zadolžujejo in izdajajo poroštva le s soglasjem obcin ustanoviteljic. Veza-no na to smo za soglasje zaprosili obcin­ske svete vseh treh obcin ustanoviteljic. 
Zelo pomembna tema je tudi Center za ravnanje z odpadki Špaja dolina. Vemo, da so po državi kar velike teža­ve z deponijami odpadkov. Kako stoji CERO Špaja dolina? Kakšno vizijo ra­zvoja ima? 
CERO, Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini, sestavljajo: 
• 
zbirni center za odpadke, kamor lahko obcani v casu obratovanja pripeljejo in brezplacno oddajo razlicne vrste lo­ceno zbranih ter kosovnih odpadkov; 

• 
skladišca loceno zbranih frakcij od­padkov, kot so na primer skladišce za loceno zbrano odpadno elektricno in elektronsko opremo, nevarne odpad­ke, les, odpadne gume, kovine in tudi odpadno komunalno embalažo, kjer tovrstne odpadke skladišcimo do pre­daje teh pooblašcenim družbam; 

• 
kompostarna, kjer predelujemo vse loceno zbrane biološke odpadke; 

• 
sortirnica, ki jo oddajamo v najem podjetju, ki na tej lokaciji izvaja sor­tiranje loceno zbrane komunalne od­padne embalaže in posamezne frakci­


je nato predaja družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) ter 
• odlagalno polje za odlaganje preos­tanka odpadkov, kjer trenutno odla­gamo le še preostanek odpadkov, ki ostane po mehansko biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, ki jo za nas izvaja RCERO Ljubljana, ter do­locene vrste industrijskih odpadkov. Za odlaganje še vedno brezplacno prevzemamo tudi odpadno azbestno cementno kritino, ki pa mora biti v ta namen zložena na paletah ter ovita s folijo. Vse enote CERO Špaja dolina obratu­
jejo in imajo za svoje delovanje prido­bljena vsa potrebna dovoljenja, se pa v letu 2020 iztece okoljevarstveno dovolje­nje za 1. fazo odlagalnega polja, ki ga pa želimo nadgraditi z 2. fazo. V ta namen na ARSO že drugo leto tece postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja, ki ga pricakujemo do konca letošnjega leta, tako da bomo lahko od­padke, ki jih je dovoljeno odlagati, odla­gali tudi v prihodnje. 
G. Stopar, hvala za pogovor. Š 


Kako do trajnostne, sonaravne prihodnosti 

v obcini Dobrepolje 
Veliko definicij trajnostnega razvoja se ponuja glede na posebne poudarke avtorjev. Najpogosteje citirana definicija je iz porocila komisije Brundtlandove (Gro Harlem Brundtland, norveška politicarka) iz leta 1987: Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega cloveškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. 
Dr. Nada Pavšer, obcinska svetnica 
Gre za medsebojni vpliv ekonomskega, socialnega ter okoljskega vidika razvoja. Ta je vecplasten in celovit, še posebej ce upoštevamo regionalne razlike, rast pre­bivalstva in procese globalizacije. Kljucni cilj, za katerega bi se morali zavzemati, je zmanjšanje degradacije okolja in rabe naravnih virov ter istocasen napredek na podrocju socialnega in ekonomskega razvoja. 
To pomeni, da moramo clovekove de­javnosti prilagoditi nosilnim zmogljivos­tim okolja v obcini. 
Obcina je osnovni prostor, kjer se v družinah oblikujejo vrednote, ki pred­stavljajo vez med preteklostjo, seda­njostjo in trajnostno prihodnostjo. Je mesto, kjer le sobivanje med razlicnimi generacijami, talenti, interesi in razlic­no mislecimi pripomore do vrednot v dobrobit ekološko usmerjene družbe z razvitimi zelenimi kompetencami, ki jih ta cas in prostor potrebujeta. »Pri vas je poudarek na posamezniku, pri nas pa je poudarek na sodelovanju in harmoniji,« je dejala neka japonska študentka v po­govoru za slovenski ženski magazin. Iz­rabimo to individualnost za prednost pri oblikovanju naše eko skupnosti ali traj­nostne obcine, kjer postaja posameznik pomemben gradnik te skupnosti, kot to velja za suhi travnik, kjer je dovolj pogo-jev za življenje tudi vec sto razlicnih vrst rastlin in vsaka posebej je naravni biser, ki prispeva k biotski pestrosti travnika. 
V trajnostno razvijajoci se obcini gre za postopno spreminjanje navad, ki smo si jih pridobili v zadnjih desetletjih bre­zglavo rastocega razvoja na podrocju plastike, umetnih gnojil in razlicnih ne­varnih odpadkov, ki jih brez razmišljanja odlagamo v naravo. Uresnicitev nacel so-naravnega razvoja, trajnostnega razvoja, ni nic drugega kot skrbno ravnanje z naravnimi viri (zrak, voda, les, zemlja in druga naravna bogastva), da bo še kaj os­talo za naše otroke in njihove potomce, skladno z naravnimi danostmi obcine. 

Dobro nacrtovanje ukrepov in sodelova­nje obcanov lahko omogocata uresnice­vanje razlicnih ciljev, dajeta kakovostne rezultate ter omogocata sprostitev talen­tov in idej za dodano vrednost obcine tudi z inovativnimi pristopi in novimi zelenimi delovnimi mesti. V obcini bo možno razvojno integrirati posebnosti in prednosti tako naravne kot kulturne dedišcine (tradicija in raznovrstni kul­turni vplivi). Naloga ni lahka, saj traj­nostno nacrtovanje, podprto s sofinan­ciranjem kljucnih projektov, zahteva harmonizacijo želja na vseh ravneh ob hkratnem upoštevanju možnosti in dolgorocne razvojne vizije. 
Usklajeno delovanje in razvoj gospo­darskega varstva okolja, urejanja pros-tora z upoštevanjem okoljskega vidika, lokalne infrastrukture (lokalne ceste in javne poti, kolesarske poti), upravljanja z obcinskim premoženjem, ohranjanja narave in javnih gospodarskih služb (lo­kalna energetika, javni prevoz, vodovod, kanalizacija, odpadki, informacijsko-ko­munikacijske storitve …), šolstva (vrtec in osnovna šola, izobraževanje odraslih), socialnih storitev (skrb za starejše, soci­alno varstvo stanovanja), kulturno-ume­tniške ustvarjalnosti, športa in rekreacije ter drugih oblik civilne družbe, skrbi za red (prireditve, komunalno redarstvo) in varstva pred poplavami. Z dobrim prostorskim in urbanisticnim nacrtova­njem je možno zagotoviti ucinkovito in racionalno rabo prostora, zdravo bivalno okolje z ustrezno kombinacijo pozidanih in zelenih ter odprtih javnih prostorov. 
Okoljski problemi so namrec zelo raznovrstni in medsebojno prepleteni, zato je treba pri nacrtovanju upoštevati hkrati stanje okolja, gonilne sile, pritiske in vplive ter geografske, družbene in go-spodarske pogoje obcine. 
Seveda je treba trajnostno nacrtova­nje prilagoditi razmeram, pogojem in razvojnim potrebam. Potekati mora ce­lostno, da ob razreševanju nekega okolj­skega problema zaradi drugih ukrepov ne zmanjšamo ali celo iznicimo svojih prizadevanj. 
Pri tem je treba sprejemati dolgo­rocne in strateške odlocitve z upošte­vanjem mnenj javnosti. Cilji strategije trajnostnega razvoja morajo biti realni in uresnicljivi z natancno opredeljenimi odgovornostmi za izvajanje ukrepov in postopkov spremljanja. 
Z ustreznim usposabljanjem lahko omogocimo boljšo ozavešcenost in po­znavanje okoljskih problemov ter ra­zvojnih možnosti in usmeritve obcine Dobrepolje. 
Ce bomo skupaj sodelovali pri uve­ljavljanju nacel trajnostnega razvoja, se bomo s tem tudi prilagajali na podnebne spremembe, ki predstavljajo vedno vec­jo lokalno in globalno nevarnost. Veliko lahko prispevamo h kakovosti zraka, vode, prsti in s tem k zmanjšanju zdra­vstvenih problemov, ki izhajajo iz one-snaženosti zraka, neustrezne pitne vode, osebne higiene in zaradi pretirane rabe razlicnih pesticidov zastrupljene zemlje. Vse to lahko vodi v resna obolenja, kot se že dogaja v nekaterih predelih Slovenije. Vecja bo verjetnost tudi drugih groženj zdravju, kot so alergije, akutne in kro­nicne težave z dihali in razlicna rakasta obolenja. Podnebne spremembe bodo povzrocile velike spremembe v kakovosti in razpoložljivosti vodnih virov, ki bodo prizadele številne sektorje, vkljucno s proizvodnjo hrane, pri kateri ima voda kljucno vlogo. Le samooskrbna lokalna skupnost bo lahko kljubovala takim spre­menjenim razmeram. 
Se nadaljuje v naslednji številki… Š 

Povzetek clanka: Kamnolomi po Sloveniji 

zastrupljajo naše otroke 
Po spletu je pretekle mesece in tedne zakrožil prispevek, ki je vnesel precej razburjenja v del dobrepoljske javnosti. Menim, da je v interesu javnosti, da se o prispevku zacne resno razpravljati, zato ga v skrajšani obliki ponujam v branje. Sicer precej obsežen clanek pa si lahko v celoti preberete na spletnih straneh. Prispevek nazorno pokaže, da so posledice življenja ob kamnolomih in neukrepanje slovenskega Ministrstva za okolje in prostor RS presegli vse meje. Ko je treba ukrepati in ljudem zagotoviti varnost in pravico do cistega zraka, velikokrat naletimo na zaprta vrata. Opekline oci, grla, dihal, bolecine pri dihanju, vnetje sinusov, slabost, bruhanje, nezavest, nespecnost in razvoj pljucnega raka so resne posledice strupov ob kamnolomih. Eksplozivi, ki se uporabljajo v sto tisoc 
tonah, so za slovensko okoljsko ministrstvo povsem brezpredmetni. 
Zbral Bojan Novak; celoten clanek je na voljo na http://www.virmodrosti.com/ 
Kamnolomi so povsod po svetu resna grožnja za bližnje prebivalce, ljudje pa velikokrat verjamejo, da gre le za pro­blem prašnih delcev. V resnici kamno­lomi predstavljajo najvecjo nevarnost zaradi unicenja mikroklime in ekosis­temov, saj pri njihovi dejavnosti ne gre le za ekstrahiranje naravnega bogastva, temvec zato uporabljajo smrtno nevar­na sredstva, ki so namenjena vojski. Kamnolomi, kjer ni rednega državnega nadzora v smislu monitoringa oziroma kontrole škodljivih snovi v ozracje, v pov­precju prekoracujejo dovoljene vrednos-ti emisij v zraku tudi za vec kot 3000-krat. Ljudje se mnogokrat ne zavedajo, od kod izvirajo njihovi zdravstveni problemi, in jih mnogokrat pripisujejo drugim poja­vom, ki v resnici nimajo nikakršne real-ne podlage. Zato tudi verjamemo, da se v Sloveniji velikokrat dogaja, da so ljudje napacno diagnosticirani. 
Raziskava, ki so jo opravili leta 2017 v kamnolomih, kjer uporabijo letno prib­ližno 50.000 ton eksploziva, imenova­nega amonijev nitrat, je pokazala pre­koracene vrednosti dušikovih oksidov za vec kot 3000-krat, kar je vec kot 500 ppm NOx. Poenostavljeno povedano – kamnolomi, kjer ni državnega nadzora nad emisijami, lahko brez slabe vesti prekoracujejo vrednosti vseh strupenih snovi povsem poljubno. Poleg omenje­nih plinov so bile v raziskavi ugotovljene tudi vrednosti drugih snovi, ki so mocno presegale dovoljene meje. 
Vdihavanje amonijevega nitrata draži sluznice dihal, povzroca pljucni zastoj, kašelj in težko dihanje ter kisel urin. 

Vdihavanje visokih koncentracij amo­nijevega nitrata povzroca sistemsko aci­dozo in nenormalen hemoglobin. Bilo je ugotovljeno, da delavci v proizvodnji amonijevega nitrata pogosto zbolevajo za kronicnim bronhitisom in okvarami živcnih korenin. Nitratne soli se lahko v telesu reducirajo v nitrite, kar lahko vpli­va na nastanek cianoz. Zaužitje visokih koncentracij amonijevega nitrata lahko povzroci gastritis, bruhanje ali drisko, krvne motnje in znižanje krvnega tlaka. Pri segrevanju razpade amonijev nitrat na vodo in didušikov oksid (N2O), lahko pa se sprostijo amonijak, dušikova kisli­na in dušikov dioksid. Z mocnim inicial­nim vžigom pa razpade na vodo, dušik in kisik. 
Kamnolom Predstruge sodi med vec­je kamnolome v Sloveniji. Na pristojno ministrstvo in inšpekcijske službe je bilo v obdobju dveh let podanih vec prijav, vendar pristojni niso opravili niti ene meritve emisij v zraku. Prav tako so na­vedli, da za to v zakonu nimajo predpi­sanih nobenih dolocil, in tako preprosto zaprli svoja vrata vsem, ki išcejo pravico. Kakšna je statistika zdravstvenih težav prebivalcev obcine Dobrepolje, koliko je bilo dihalnih bolezni, koliko prebolelih pljucnic ali celo pojavov astme in drugih težav, povezanih z dihali, lahko samo ugibamo. Koncentracije se lahko merijo kadar koli, saj se tudi v primeru ustavitve del koncentracije emisij v zraku na krat­ki rok bistveno ne zmanjšajo. Potrebno je vsaj leto dni, da bi prikrili škodo, ki jo povzrocajo tako ljudem kot celotnemu ekosistemu. 
Zakaj nihce od uradnih organov ni za­gotovil dokazov o meritvah pri številnih institucijah v Sloveniji, ki imajo licenco za opravljanje meritev takšnih emisij v zraku? Znano je, da mora vsak državljan za uveljavljanje dokazov sam placati pre­iskave, ki dosegajo astronomske zneske, zato ostajajo zastrupljevalci naših otrok nekaznovani. 
Kar je posebno skrb vzbujajoce, je dejstvo, da se tovrstni plini tudi po pre­nehanju dela v kamnolomih ne bodo preprosto ocistili sami od sebe. Narava, ki intenzivno deluje le v toplih obdobjih, lahko s pomocjo bakterijske razgradnje in ultravijolicnega sevanja sonca do do­locene mere ocisti strupe v zraku, vendar za to potrebuje v povprecju vsaj leto dni, v nekaterih primerih pa tudi od 5 do 30 let, odvisno od velikosti kamnolomov in kolicine uporabljenega amonijevega nitrata. Zato se onesnaženost zraka po dežju ali vetru ne zniža, temvec se lahko še dodatno poveca zaradi pritoka amo­nijaka in dušikovih oksidov z obmocja kamnolomov ter mešanic ostankov dru­gih snovi, kot so svinec, kadmij, nikelj in drugi prašni delci. 
Vrednosti amonijaka v vaseh Predstru­ge in Ponikve leta 2020 na maksimalni stopnji 
Podatki, ki jih je posredoval bralec januarja 2020, so pokazali alarmantne vrednosti amonijaka (NH3) v vasi Po­nikve, ki je oddaljena približno 1 km od kamnoloma Predstruge. Ceprav gre za amatersko meritev, so iz laboratorija Nacionalnega inštituta za javno zdravje sporocili, da je uporaba testov, name-njenih za akvarije, povsem verodostojen in natancen dokaz, na podlagi katerega se lahko izvede uradna meritev. V vasi Ponikve so rezultati na podrocju vode pokazali alarmantne vrednosti, ki so za živali in ljudi smrtno nevarne. Bralec je test opravil tako, da je s pomocjo razvla­žilca zraka v 12 urah zbral dovolj vode, da je lahko vzel vzorec za analizo. Kupil je test za testiranje prisotnosti NH3 v vodi. Rezultati raziskave so pokazali, da gre za koncentracije približno 8 mg/L, kar pred­stavlja maksimum po priloženih tabelah. To je ociten dokaz, da je zrak nasicen s strupenimi plini zaradi uporabe previ­sokih kolicin eksploziva amonijevega ni­trata, ki ga podjetje KPL d.o.o. tedensko uporablja v tamkajšnjem kamnolomu Predstruge. Posnetek si lahko ogleda­te na povezavi https://drive.google. com/file/d/1yzRg1ZGqvOFC9pxAD­Sv9gC6CTpqeSP0w/view. 
Razdalja onesnaženosti zraka zaradi kamnolomov po navadi sega približno do sedem kilometrov dalec, najvecje koncentracije pa dosega do dveh kilo-metrov in potem z razdaljo upada. 
Ce povzamemo, lahko ugotovimo, da so stvari med seboj potencirano poveza­ne. Kamnolom povzroci na eni strani vi-soko onesnaženost zraka, pri tem ustvari pogoje za dodatno razmnoževanje bak­terij, ki potrebujejo dušikove spojine za vir energije. S tem se ljudje vrtijo v zaca­ranem krogu, kar jim povzroci nastanek kronicnih zdravstvenih težav. Skrb vzbu­jajoce je dejstvo, da prebivalci velikokrat niti ne vedo, da so njihove težave rezul-tat državne malomarnosti. Država je vec kot ocitno dokazala popolno ignoranco, ki jo na drugi strani placujejo tisoci ljud­je na racun mastnih zaslužkov v kamno­lomih. Vprašanje je, komu je v interesu, da se na kriznih obmocjih ne opravljajo redne ali vsaj obcasne meritve najbolj strupenih plinov, ki stanejo v povprecju nekaj tisoc evrov. Milijoni evrov, ki se ob-racajo v kamnolomih, verjetno pridejo v žep tudi komu drugemu, v zameno, da ceno za to placujejo nedolžni otroci. Edina modra rešitev, ki bi popolnoma rešila takšne primere, je postavitev per-manentnih merilnih naprav, tako kot v nekaterih vecjih slovenskih mestih, s ka­terimi bi imeli dokaze na voljo vsak dan. Tako nikoli vec ne bi prihajalo do golju­fij na racun nedolžnih. Druga možnost pa je merjenje najbolj kriticnih emisij v zraku vsaj dvakrat letno, ki bi ga moral placati upravitelj kamnoloma. Vendar spet naletimo na vprašanje o verodo­stojnosti dokazov. Zato bi meritve mo-rala opravljati država. To bi morala biti za Slovenijo dolžnost. Žalostno je, da mora posameznik za doseganje pravice in zašcito zdravja najprej nameniti vec tisoc evrov, da država ukrepa (ce sploh), in potem po dolgih sodnih procesih, ki ga financno mocno bremenijo, upa na pravico. Vse, kar imamo od našega mi-nistrstva, je le ime na papirju. Kdaj se bo to spremenilo, je vprašanje, na katero ne poznamo odgovora. Š



PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, vec informacij in prija­vnice na www.ooz-grosuplje.si, kjer preverite pogoje subvencionirane ude­ležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepolje: 
• 
DAVCNO IN RACUNOVODSKO SVE­TOVANJE NA VIDMU V DOBREPO­LJU. Prijavite se na brezplacno indi­vidualno davcno in racunovodsko svetovanje s Tadejo Bucar, davcno svetovalko na OZS, v petek, 20. mar-ca 2020, tokrat izjemoma v obcinski hiši na Vidmu v Dobrepolju. Svetova­nje bo izvedeno v okviru SPOT Osre­dnja slovenska regija. Prijave možne na ooz.grosuplje@ozs.si do zapolnitve prostih mest. 

• 
Usposabljanje iz varstva pri delu, sreda, 8. aprila 2020, ob 15.00, v Domu obrtnikov v Grosuplju. 


• PODJETNIŠKO SVETOVANJE NA OOZ GROSUPLJE ZA PODJETNI­KE IN PODJETNICE IZ OBCINE DOBREPOLJE oz. za vse tiste, ki to nameravate postati: V skladu z dogo­vorom z Obcino Dobrepolje smo vam na OOZ Grosuplje brezplacno na voljo za vprašanja poslovne narave. Vablje­ni, da se oglasite v casu uradnih ur oz. stopite v stik z nami. 
Kako do e-bolniškega lista (eBOL) po 1. februarju 2020. Delodajalci bodo morali za svoje zaposlene za zacasne zadržanosti od dela od 1. februarja 2020 dalje obvezno dostopati do bolniškega lista prek portala SPOT (eVEM). Omo-gocen bo prikaz vseh izdanih eBOL-ov za izbrano obdobje za izbranega deloda­jalca. S prikazanega seznama eBOL-ov bo možno izbrati eBOL za posameznega delavca, omogocen bo tudi prenos vseh eBOL-ov za vse zaposlene, ki jim je bil v izbranem obdobju izdan eBOL. Z uved­bo eBOL-a bo poenostavljen tudi e-po-stopek za vlaganje zahtevkov za refunda­cijo nadomestila place v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). Zaradi uvedbe eBOL-a k vlogi ne bo treba prilagati ske­niranih potrdil o upraviceni odsotnosti od dela oz. bolniških listov. Delodajalci bodo lahko do elektronskih bolniških lis­tov dostopali na dva nacina: prek porta-la SPOT (eVEM) ali z uporabo spletne storitve oziroma vmesnika eBOL in eNDM, ki ga prav tako omogoca portal SPOT (eVEM). Prakticna usposabljanja, delavnice, kjer boste delodajalci v živo izvedli pregled in prenos elektronskih bolniških listov ter izpeljali postopek oddaje zahtevka za refundacijo bolezni­ne, bo izvajalo podjetje SRC, Ljubljana (prva delavnica 25. februarja 2020, vec na www.src.si). 
Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01 786 51 30, www. ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. 
Janez Bajt, sekretar OOZ Grosuplje 



Nemudoma posodobite Windowse na racunalniku 
V tokratnem racunalniškem koticku posredujemo novico s podrocja racunalniške varnosti. Glede na to, da je na vecini racunalnikov namešcen operacijski sistem Windows, bo novica vec kot dobrodošla. 
Zbral Bojan Novak; prispevek je nastal v sodelovanju z revijo Racunalniške novice 
Uporabniki operacijskih sistemov Win­dows smo že nekako navajeni na razlicne varnostne ranljivosti, ki jih kot po teko-cem traku razkrivajo tako varnostni stro­kovnjaki kot nepridipravi. Pogosto pod-jetju Microsoft uspe razrešiti varnostne težave še preden nepridipravi odkrijejo nacine, kako jih zlorabiti v praksi. Na sre-co je tudi tokrat tako, saj so pri racunalni­škem gigantu pred kratkim izdali kriticen varnostni popravek za operacijske sistem Windows, ki odpravlja resno ranljivost, ki jo je pred casom odkrila ameriška agen­cija za nacionalno varnost NSA. 
Varnostni strokovnjaki ameriške agencije za varnost so ranljivost odkrili v datoteki "crypt32.dll" oziroma pro-gramskem modulu CryptoAPI (ranljivost CVE-2020-061), ki se uporablja za šifrira­nje in dešifriranje s pomocjo digitalnih certifikatov. To bi lahko spletni krimi­nalci zlorabili za digitalno podpisovanje zlonamerne kode, ki bi se uporabniku oziroma operacijskemu sistemu prika­zovala kot zaupanja vredna. Zaradi tega Microsoft uporabnikom operacijskih sistemov Windows priporoca takojšnjo namestitev popravkov. 

Varnostni popravek, ki odpravlja kri-ticno varnostno ranljivost CVE-2020-061 je na voljo za vse podprte operacijske sisteme Windows, vkljucno za nedavno odpisani Windows 7. Pri tem seveda ne gre pozabiti na strežniške operacijske sisteme Windows Server, ki so prav tako izpostavljeni nevarnosti. Za namestitev varnostnega popravka zadošca, da po­sodobite operacijski sistem in ponovno zaženete racunalnik. Š 

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Racunalniške novice. 



Nova polnilna postaja za elektricna vozila na Vidmu 
V letu 2019 se je naša obcina postavila ob bok tistim sredinam, ki so naredi­le korak proti bolj prijaznemu odnosu do okolja. Za potrebe prevoza starejših obcank in obcanov smo se pridružili or-ganizaciji »Zlata mreža« in »Prostofer« ter za ta namen kupili avtomobil na elektricni pogon. Tik pred novim letom pa smo uredili tudi e-polnilno postajo, ki jo lahko uporabljajo vsi uporabniki elektricnih vozil. 
Vabljeni k sodelovanju vsi, ki imate vozila na elektricni pogon. 
Igor Ahacevcic, župan

Vavcerji, spodbude malih vrednosti za MSP 

(mikro, mala in srednje velika podjetja) 
Slovenski podjetniški sklad (SPS) je v letu 2019 uvedel nov program spodbud malih vrednosti – t. i. vavcerje. Ti MSP-jem omogocajo bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja posameznih storitev, s pomocjo katerih lahko krepijo svojo konkurencnost in kompetence. Spodbude lahko najemate vse leto, pridobite jih na preprost nacin in tudi obravnava vlog je hitra. Oddaja vlog poteka preko e-portala SPS, za kar potrebujete digitalno potrdilo. Ce ga nimate, lahko pooblastite našo svetovalko, da vlogo odda namesto vas. 
Mašenjka Hvala, RC Kocevje Ribnica Pomoc in svetovanje pri pripravi vloge leta 2023 oz. do porabe sredstev). 
in oddaji zahtevka ter overitev pogodbe • Sofinanciranje v višini 60 % upravi-Po oddani vlogi SPS preverja, ali MSP za vas opravi: cenih stroškov oz. do 9.999 EUR za izpolnjuje pogoje javnega poziva, in na Marija Martincic Bauman posamezni vavcer, pri cemer DDV ni podlagi preveritve podjetju sporoci od-M: +386 41 759 762 upravicen strošek. locitev o odobritvi ali zavrnitvi vloge. E: marija.bauman@rc-kocevjeribnica.si • Skupna višina vavcerjev, ki jih lahko Ce vlogo odobri, vam v podpis pošlje podjetje koristi, je 30.000 EUR/leto. pogodbo. Podpis na pogodbi mora biti Osnovne znacilnosti vavcerjev: overjen, za kar se zopet lahko obrnete na • Vavcerji so na voljo vse leto (javni po­našo svetovalko. zivi se lahko spreminjajo, odprti so do 

VAVCER  UPRAVICENI STROŠKI  MAX./MIN SUBVENCIJA  
Vavcer za patente, modele, znamke  – Stroški priprave dokumentacije za prijavo in/ali vzdrževanja in/ali širjenja v tujino patenta, modela, znamke. – Stroški prijave in/ali vzdrževanja in/ali širjenja v tujino za patent, model, znamko pri UIL, tujih patentnih uradih ali evropskem patentnem uradu. Vkljucuje strošek uradne pristojbine za prijavo, registracijo, vzdrževanje, popolni preizkus (preveritev, ce je izum nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv). – Stroški prevoda prijave (ce gre za širjenje v tujino oz. validacijo na posameznih uradih).  5.000,00 € (brez vklj. popolnega preizkusa) oz. 9.999,99 € (z vklj. popolnim preizkusom)/500 €  
Vavcer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini  – Oblikovanje oz. design sejemske stojnice (projekt oblikovanja in priprava renderjev), – postavitev konstrukcije sejemske stojnice (sejemska konstrukcija, graficna podoba in oprema, avdio video oprema, montaža in demontaža sejemske konstrukcije), – prevoz eksponatov oziroma logistika. Upraviceni  stroški se lahko uveljavljajo samo za tiste medn. sejme v tujini, na katerih SPIRIT Slovenija organizira skupinske predstavitve slov. gospodarstva in za katere je prijavitelj pred oddajo vloge prejel s strani SPIRIT Slovenija potrditev, da je vkljucen med razstavljavce skupinske predstavitve slov. gospodarstva. *** Stroški, ki jih krije SPIRIT Slovenija – to so stroški neopremljenega razstavnega prostora, zakupa tehnicnih prikljuckov in vpisa v katalog – niso upraviceni stroški po tem javnem pozivu.  3.000,00 €/500,00 €  
Vavcer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino  – Stroški kotizacije, – stroški prevoza med državama udeleženca (stroški letala in/ali vlaka in/ali avtobusa in/ali nizkocenovnega cestnega prevoza), – stroški nocitev (nocitev oz. nocitev z zajtrkom --> najvec dodatno dve nocitvi – prihod dan pred dogodkom in odhod dan po zakljucku dogodka), – stroški B2B (le ce so bili izvedeni v casu trajanja delegacije in niso všteti v stroške kotizacije).  5.000,00 €/300,00 €  
Vavcer za udeležbe na  – Stroški aktivne udeležbe na mednarodnem forumu (kotizacije, vpisa v katalog, srecanj B2B, javnega  
mednarodnih forumih  nastopa, predstavitve, razstavnega prostora in morebitni drugi stroški po ponudbi oz. ceniku organizatorja  
(mednarodni strokovni forum, konferenca ali  mednarodnega foruma), – stroški prevoza do lokacije mednarodnega foruma (stroški letala in/ali vlaka in/ali avtobusa in/ali  3.000,00 €/300,00 €  
kongres s podrocja  nizkocenovnega cestnega prevoza),  
dejavnosti prijavitelja)  – stroški nocitev (nocitev oz. nocitev z zajtrkom --> en dan prej in en dan kasneje).  
Vavcer za kibernetsko varnost  – Stroški izvedbe sistemskega varnostnega pregleda + izdelava + priporocila (min. 1.000,00 € in maks. 5.000,00 €),* – stroški izdelave vdornega testa + izdelava porocila o odpravljenih napakah (min. 1.000,00 € in maks. 9.999,99 €)* ==> OBOJE SKUPAJ NE VEC KOT 9.999,99 €.  * 9.999,99 €/1.000,00 €  
Vavcer za statusno preoblikovanje družb (s. p. v kapitalsko družbo, d. d. v d. o. o …)  – Stroški zunanjega izvajalca za svetovanje glede statusnega preoblikovanja; – stroški revizijske družbe ali samostojnega revizorja, ki ima po zakonu, ki ureja revidiranje, dovoljenje za opravljanje revidiranja. – notarski stroški;  5.000,00 €/1.000,00 €  
Vavcer za uvajanje poslovne odlicnosti po modelu EFQM  – Stroški svetovalne podpore pri izvedbi samoocene po modelu EFQM oz. stroški priprave managerskega dokumenta oz. stroški ocene po modelu EFQM s strani zunanjih svetovalcev in/ali – strošek pristojbine za nagrado EFQM za odlicnost (angl. EFQM Global Excellence Award).  9.999,99 €/300,00 €  
Vavcer za prenos lastništva  – Stroški dejavnosti, vezanih na pripravo prijavitelja na prenos lastništva; – stroški dejavnosti, vezanih na izvedbo prenosa lastništva; – stroški dejavnosti, vezanih na dvig kompetenc prevzemnika družinskega podjetja.  3.000 € na posamezno dejavnost oz. 9.000 €/500,00 €)  


LETO BRATOV KRALJ 


France Kralj – biografski oris 
V tem zapisu bomo predstavili življenjepis slikarja in kiparja Franceta Kralja. Biografski oris je povzet iz knjige, ki je bila izdana ob retrospektivni razstavi Franceta Kralja v Moderni galeriji v Ljubljani leta 1995. Življenjepis je v knjigi pripravil 
dr. Igor Kranjc. 
Za objavo pripravil Stane Škulj 
1895 
Rojen 26. septembra 1895 kot drugoroje­ni sin ocetu Janezu Kralju (1/4 gruntarja in ljudski podobar) in materi Margareti, rojeni Sever, v Zagorici št. 13, v župniji Dobrepolje na Kranjskem. Kršcen 27. septembra (župnik Andrej Ramoveš, botra Franc Erculj in Franciška Strah). 
1900 
Rojen umetnikov brat Tone. 
1901–1907 
1906 rojen brat Ignacij (Igo). Med leti 1901 in 1907 obiskuje šestraz­redno ljudsko šolo na Vidmu v Dobrepo­lju, ucitelj pisatelj Fran Jaklic. 
1907 
Pricne s šolanjem na c. kr. Umetno – obr­tni šoli v Ljubljani, kjer leta 1912 zaklju-ci šolanje na oddelku Strokovne šole za lesno in kamneno kiparstvo. Odhodno izpricevalo prejme 15. julija, da zadosti pogojem samostojnega izvrševanja tega obrta, ako so izpolnjene splošne zakoni­te zahteve in ako se ob enem izkaže eno­letno uporaben kot pomagalec (pomoc­nik)…« se v letih 1912/13 poda v Celovec za pomocnika v delavnico podobarja Alojzija Progarja. 
1913–1919 
Vpiše se v kiparski oddelek dunajske likovne akademije (K.u K. Akademie der bildenden Künste; prof. von Heller, Schmidt in Müllner). Zaradi vpoklica na fronto zacasno prekine študij ob koncu drugega letnika akademije, junija 1915. S študijem na Dunaju nadaljuje v šolskem letu 1917/18 in ga zakljuci julija 1919. 
Med leti 1916-18 dovrši kot enoletni prostovoljec teoreticno oficirsko šolo v Slovenski Bistrici. Sodeluje v bojih v ita­lijanskih Dolomitih. 
1919–1920 
Izpopolnjuje se na slikarskem oddelku praške likovne akademije (Akademi­avytvarncyhumeni) pri prof. Vlahu Bu-kovcu. 
1920–1922 
Naseli se v Ljubljani in do leta 1925 de­luje v svobodnem poklicu. Najde kritiško podporo zlasti v pisanju dr. Franceta Ste-leta, Karla Dobide idr. Prijateljstvo z Iva-nom Zormanom in Silvestrom Škerlom. 
Leta 1920 se poroci z Ljudmilo, roje-no Novak. V prvi polovici dvajsetih let je med vodilnimi predstavniki ekspresio­nizma na Slovenskem ter soustanovitelj in na celu skupine ekspresionisticnih umetnikov, združenih v Klubu mladih, ustanovljenem leta 1921. Samostojno kot ilustrator ter na skupinskih razsta­vah z bratom Tonetom in clani Kluba mladih se z razstavami uveljavlja doma in v tujini, najprej v Beogradu, na V. ju­goslovanski razstavi leta 1922, kasneje v Hodoninu. 

Od prvega nastopa v Beogradu se je Kralj med obema vojnama redno poja­vljal na vsakoletnih razstavah avtorjev iz jugoslovanskih kulturnih središc. Se sre-ca z M. S. Petrovom in kiparjem V. Ra-daušem, s katerima vzdržuje prijateljske stike. V istem obdobju je kot slovenski predstavnik v okviru Jugoslavije sodelo-val na razstavah po Evropi in v Ameriki. 


1924 
Rojstvo hcerke Milice. 
1925–1928 
Izide monografija Fran in Tone Kralj z uvodnim besedilom dr. Franceta Steleta. 
Honorarno je nastavljen na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. 15. julija 1926 je z odlocbo ministrstva v Beogradu nas­tavljen za suplenta. Ustanovi oddelek za keramiko. 
Okoli leta 1925 postane Klub mladih jedro najvitalnejših umetniških sil na Slovenskem ter se pred razstavo v Splitu preimenuje v Slovensko umetniško dru­štvo (SUD). SUD se predstavi v Splitu, Sarajevu, na Dunaju, v Pragi in v Berli-nu. Delovanje SUD je bilo sklenjeno z razstavo Umetniške matice, leta 1928, v okviru ljubljanskega velesejma. 
1929 
France Kralj se pojavi kot gost skupine Cetrta generacija, skupaj s hrvaškimi umetniki, na razstavi v Jakopicevem pa-viljonu. Predstavi vecjo zbirko male pla­stike, s katero se intenzivno ukvarja od leta 1925 dalje. 
Rojstvo sina Zlata. 
V zgodnjih tridesetih letih se zgodi v Kraljevem opusu dolocen stilni preobrat. Motivno prevladujejo figuralne kompo­zicije, vezane na njegov intimni doživ­ljajski svet, ob sicer poudarjenem kolo­rizmu pa ohranja ekspresivnost forme. 
1933 
Izide avtobiografija Moja pot, ki vzbudi vrsto polemicnih odzivov. 
France Kralj z ženo Ljudmilo, leta 1920 Ob priložnosti samostojne razstave v Jakopicevem paviljonu leta 1936 (fotomontaža) 


Opravi državni strokovni izpit in pri­dobi naslov profesorja. 
1934–1935 
Ustanovi umetniško društvo Slovenski lik, kot odgovor na ustanovitev Društva likovnih umetnikov Dravske banovine. Slovenski lik deluje v sestavu F. Kralj, F. Stiplovšek, D. in N. Vidmar do konca raz-stave v Zagrebu leta 1935, ko ga clanstvo zaradi medsebojnih sporov zapusti, ven­dar društvo s svojim delom ne preneha. Kralj v društveni statut zapiše: 
»Namen društva je prirejanje clanskih umetnostnih razstav, dalje pa tudi takih razstav, ki bi zmogle vzgojno služiti v pogledu razumevanja splošne umetno­sti njenih clanov ter populariziranje mo-derne umetnosti sploh, v tuzemstvu in inozemstvu pa prirejati clanske razstave modernisticnega znacaja.« 
Poleti potuje prvic na študijsko poto­vanje v Italijo. 
venskemu liku pridružijo mlajši ustvar­jalci, vecinoma Kraljevi ucenci na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. Prirejajo razsta­ve (Celje, Ljubljana), hkrati pa ima Kralj nekakšno mentorsko vlogo pri spodbu­janju mladih ustvarjalcev. Poudarja izvir­nost in individualno avtenticnost posa­meznikovega ustvarjanja. Da bi se izognil nastajajoci vse vecji polarizaciji v družbi in umetniških krogih, išce stike z DSLU in predlaga združitev s Slovenskim likom v skupni strokovni sindikat slovenskih likovnih umetnikov. Poskusi zbliževanja med stanovskima društvoma v letu 1940 propadejo. Spori znotraj strokovnih kro-gov dobijo po letu 1945 politicni prizvok, kar usodno vpliva na Kraljevo popolno marginalizacijo. 
1941 
Slovenskemu liku so vrata v Jakopicev paviljon zaprta, zato 1941 razstavijo pri trgovcu Obersnelu, kajti pogoj za razsta­vo v Jakopicevem paviljonu s strani DSLU je bil, da umetniški svet DSLU presodi, ce so dela nekaterih clanov Slovenskega lika primerna za razstavo, kar pa je bilo v nasprotju s Kraljevim prepricanjem, ki je zagovarjal avtonomnost odlocitev v okvi­ru svojega društva. Ob razpadu Jugosla­vije je bil mesec dni razporejen kot risar v Vojno tehnicnem zavodu v Kragujevcu. 2. junija 1941 v pismu visokemu komisarju ljubljanske pokrajine predstavi nacrt »I. domace privatne višje šole za slikarsko in kiparsko umetnost v Ljubljani«, ki naj bi za ljubljansko pokrajino nadomešcala umetnostno akademijo. 
1942 
Marca 1942 razstavlja zadnjic med oku­pacijo, pred razglasitvijo kulturnega mol­ka z nekaterimi pripadniki Slovenskega lika v galeriji Obersnel. 
1936 
Drugo potovanje v Italijo. 
1937 
Potuje na svetovno razstavo v Pariz, kjer razstavlja in prejme nagrado za skulptu­ro Žrebe. 
1938 
Razstavlja v Rimu, kjer so njegova dela odkupljena. 
1939 
Razstavi ob dvajsetletnici umetniškega delovanja v Jakopicevem paviljonu, na Muzejskem trgu pa skrajneži iz levicar­skih krogov unicijo njegovo javno pla­stiko Priroda, ki jo kot primer izrojene umetnosti v casopisnih clankih prekrsti­jo v Slovensko ženo. 
V drugi polovici tridesetih let se Slo­
I. umetniške razstave, posvecene športu, se ne udeleži. 
1943 
Je eden od 40.131 podpisnikov protiko­munisticne »Božicne spomenice«. 
1945 
Po vec kot dvajsetih letih poucevanja na Tehniški srednji šoli je na osnovi zacasne uredbe Narodne vlade Slovenije o uni­verzitetnih oblastvih in ucnem osebju z dne 30. avgusta 1945 z dekretom od­pušcen kot profesor iz državne službe. Izbrisan je iz volilnega imenika. Oddelek za kiparstvo na TSŠ je ukinjen. 
12. decembra mu je dodeljena pre­živnina, nepriznana mu je pravica do pokojnine. 
27. decembra 1945 OOOF Vic izda po­trdilo, da ni razlogov za Kraljevo politic­no diskvalifikacijo, kar je osnova za uve­ljavljanje pravice dodelitve pokojnine. 
1946 
19. oktobra 1946 prejme odlocbo, da »… je komisija za volilne imenike ugotovi-la, da so bili napram pritožniku izvršeni ocitki neosnovani«, (zato) ga je ponovno vpisala v volilni imenik. 
1947 
Na osnovi »karakteristike v pokojnin­skem spisu« mu Vlada LR Slovenije 12. februarja 1947 odrece pravico do pokoj-nine. 
Zaradi nevzdržnega gmotnega po­ložaja se 27. februarja 1947 zaposli kot profesor risanja na II. državni moški gim­naziji v Ljubljani. Ob izpolnjevanju služ­bene pole pod rubriko 13., na vprašanje, kje bi najraje služboval in zakaj, zapiše: »na akademiji za slikarstvo in kiparstvo ali na univerzi za arhitekturo (za slikanje in modeliranje)«, kar utemelji s stavkom: »Dosedanja službena praksa pri vodstvu bivšega podobarsko-kiparskega ateljeja pri Tehniški srednji šoli.« 
1950 
Mestni ljudski odbor Ljubljana izda 21. februarja 1950 odlocbo, da mu preneha služba na II. gimnaziji, ker je po izvidu zdravniško-delavske strokovne komisije trajno nesposoben za opravljanje službe. 
1951–1953 
2. aprila 1951 je bil zaradi »onemoglosti« invalidsko upokojen, ne da bi mu bil pri­znan status umetnika, niti mu niso bila priznana leta svobodne umetniške pra­kse od prihoda v Ljubljano leta 1919 do nastopa službe na Tehniški srednji šoli leta 1925. 
V pritožbi na Zavod za socialno za­varovanje 19. oktobra 1952 izrazi ned­voumno prepricanje, da je z ozirom na prispevek k slovenski umetnosti in kot pedagog »upravicen … na enako po­kojnino, kot bi jo prejemal upokojeni profesor Umetniške akademije (s polno pokojnino)«. 
Neuspešno uveljavlja svoje zahteve kljub temu, da komisija za presojo ume­tniške dejavnosti clanov DSLU 14. febru­arja 1953 poda mnenje, »da je tov. Kralj France, akad. slikar in kipar, aktiven na likovnem podrocju od leta 1918 do da­nes… je zacetnik slovenskega ekspresio­nizma in je kot tak vodil dolgo dobo novo umetniško generacijo ter vzgojil vrsto slovenskih likovnih umetnikov. Med obema vojnama je bil tudi organizator mlajše generacije in skrbel za afirmacijo slovenske upodabljajoce umetnosti ši­rom Jugoslavije in v tujini.« 
27. aprila 1953 se pisno za moralno podporo obrne na Ministrstvo za kultu­ro in prosveto, na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Narodno in Mo-derno galerijo, rezultat administrativne­ga postopka, ki ga je Kralj sprožil, je bil takšen, da je zapisal: »Ako sem preje dol­ga leta stradal v pomanjkanju, sem sedaj obsojen naravnost na pogin.« V nedeljo, 
3. maja 1953, ga obupna situacija privede do javnega protesta v zbirki Moderne ga­lerije, ko na svoja dela pritrdi opozorila, med drugim: »Resnicno živeci »Hlapec Jernej!« Dajte mu njegovo pravico ali pa unicite njegove duhovne stvaritve – ko ste že unicili njega!« 
Kralj je obcutil svoj položaj kot naj­višjo degradacijo svojih umetniških in življenjskih prizadevanj, še vec, obcutek ogroženosti je bil popoln, kajti v dani eksistencni ogroženosti »se mi dokonc­no tudi izkljucuje, da bi mogel napraviti še kdaj kako umetniško delo«. 
1954 
Z ženo in hcerko potuje v Benetke na ogled bienala, kjer razstavlja grafiko. V nacrtu je imel obisk Rima, Florence in Milana, kjer je nameraval obiskati trie­nale. 
10. avgusta 1954 piše pismo Vrhov­nemu sodišcu FLRJ in poudari, da je problem pokojnine izrazito moralno vprašanje, saj, kot zapiše: »Nisem nikak povprecni umetnik – sem vodilni ume­tnik – reprezentant, ki je vodil vse ume­tniško življenje med obema vojnama – in še danes ne more biti reprezentativne razstave brez mene (npr: 50 let jugoslo­vanske umetnosti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu l. 1953, grafika na Bienali v Benetkah, 1954).« 
1955 
Zaradi zavrnjenih zahtev v zvezi s po­kojnino v Ljubljani se znova obrne na Zvezno vrhovno sodišce, seveda zaman. 
1956 
Retrospektiva v Moderni galeriji utrdi za-vest o prispevku Franceta Kralja v casu med obema vojnama, še zlasti pa je ta razstava prva priložnost po letu 1945, da pokaže delo iz zadnjega obdobja, pred­vsem monotipije, ki so pritegnile pozor­nost kritike. Ob zakljucku razstave pride do neljubih zapletov med avtorjem in prirediteljem retrospektive ter do spora, ki se rešuje na sodišcu. 
1958–1959 
Razstavlja v galeriji Girasole v Vidmu / Udinah in proda vecje število barvnih monotipij. 
Zapre se v atelje in z zadnjimi moc­mi ustvari številne monotipije, med nji-mi tudi slike v razponu od informelskih struktur do arhetipskih vsebin z izrazito eksistencialno noto. 
1960 
Življenjska in ustvarjalna pot Franceta Kralja je nenadoma zakljucena 16. fe­bruarja 1960. 
P.S. 
Štiri leta po umetnikovi smrti je v odloc­bi, ki jo je prejela umetnikova vdova 28. novembra 1964, zapisano: »Družinska pokojnina je bila dolocena po II. zavaro­valnem razredu ob upoštevanju, da ima pokojni zavarovanec priznano svojstvo umetnika in 38 let 5 mesecev 11 dni po­kojninske dobe. Zvezna komisija za soci­alno zavarovanje umetnikov v Beogradu z dne 9/10 1964 (je) podala mnenje …, da je treba pokojnega Kralj Franca uvrstiti kot akademskega slikarja umetnika v I. a zavarovalni razred.« Š 


– Frizerski salon Copek 
V januarski številki Našega kraja predstavljamo uspešno podjetnico Andrejo Draženovic, ki ima poleg frizerskega salona Copek na Vidmu še tri frizerske salone ter dva franšizna. Njen vsakdanjik torej združuje delo za frizerskim 
pultom in delo direktorice, ki vodi petnajst zaposlenih. 
Bojan Novak 
Frizerski salon Copek je frizersko podje­tje s tradicijo, saj je na tržišcu že od leta 2002. Lastnica Andreja Draženovic je 11 let delala v frizerskem salonu v Ljubljani, nato pa svoj prvi salon odprla na Vidmu. Na zacetek samostojne poti ima zelo lepe spomine. V delu je neizmerno uživala, svoje znanje pa je želela deliti tudi z dru­gimi in se razvijati, saj hitro vse postane rutina in nazadovanje. Tako je po sedmih letih, leta 2009, odprla svoj drugi frizerski salon v Domžalah, ki še vedno uspešno obratuje. 
Kmalu se je ponudila priložnost za fri­zerski salon v Ljubljani, ki je zacel delo­vati leta 2012. Razvoj podjetja se je nada­ljeval leta 2016, ko je bil odprt še frizerski salon v Qlandiji v Kamniku. Istega leta pa je Andreja odprla še en frizerski salon v Ljubljani. 
Leta 2017 je frizerski salon Copek za-cel delovati tudi v Tuš centru v Grosuplju. 
Ker je prav zares težko dobiti dober kader, je salona v Ljubljani oddala pod franšizo Copek, kar je bil nov velik izziv. Pod imenom Frizerski salon Copek je oba salona zelo dobro promovirala, zato oba uspešno delujeta. 
V vsem tem casu so poleg obstojecega salona na Vidmu zaceli gradnjo novega frizerskega salona v neposredni bližini, saj želijo drugacne, popolnejše prostore. Hiša, v kateri je obstojeci salon, je v ceda­lje slabšem stanju, zato je bilo treba zgra­diti nov objekt. Gradnja novega salona je z vec zornih kotov velik projekt, saj zlasti birokratskih opravil nikoli ne zmanjka. 

Kako je videti dan v podjetju Frizerski salon Copek? 
Delo poteka ves dan. Kot frizerka sem v salonu dopoldne ali popoldne, odvisno od odpiralnega casa. Ves preostali cas pa sem navadno na terenu, po drugih salo­nih. Tam gre za razne razgovore z novimi delavci, za razna izobraževanja in ustvar­jalna dela. V vsakem salonu imam vodjo salona, ki skrbi za nemoten potek dela, hkrati pa je ona tista, s katero sem najvec v stiku. 
En del mojega casa pa predstavlja sledenje novostim in trendom. Vecino-ma je to med vikendi, ko se udeležujem raznih tecajev in frizerskih festivalov. Na te hodimo skupaj s svojimi frizerji, saj je treba biti ves cas v koraku s casom. Cim se ustaviš, že nazaduješ. 
V poslovodnem delu se kot direktori-ca srecujem s številnimi papirji, ki jih je treba urediti. Pri tem mi pomaga hcerka Tjaša, ki je v salonu tudi moja sodelavka. K sreci je pred frizersko šolo naredila tudi ekonomsko gimnazijo, tako da mi je v veliko pomoc pri vseh racunovodskih in administrativnih opravilih, saj je papirjev iz leta v leto v naši državi žal cedalje vec. 
Veliko energije vlagamo tudi v pro-mocijo. V vseh krajih, kjer imam salone, objavljamo v raznih glasilih, dejavni smo tudi na družabnih omrežjih in radiih. Imamo tudi posebne zgibanke, glavna promocija pa poteka ustno med zado­voljnimi strankami. 
Sedaj sem v fazi gradnje novega fri­zerskega salona na Vidmu, ki raste poleg športnega igrišca, in tudi v zvezi s tem je veliko dela, priprav in usklajevanj. 
Katere storitve v podjetju ponujate? 
V naših salonih se stalno izobražujemo in ponujamo vse, po cemer je povpraše­vanje. Na prvo mesto vedno postavljamo želje strank. Trenutno so najbolj moder-ni hladni toni, in sicer pepelnati, sivi, srebrni, hladno rjave barve, vse pastelne barvne nianse, kot so rose gold, pastelne bakrene, vijolicaste, roza, modre, mentol barve. Najvecji hit ta cas je barvanje v ba­layage tehniki, kar pomeni, da barva iz temnejših tonov na izrastku prehaja od dolžine do konic v svetlejše nianse. 


Ce se dotaknem oblike pricesk, ki so trenutno najvecji hit, so to prav gotovo pixie ter bob priceske. Za vsa dekleta in ženske, ki nosijo dolge lase, bodo vedno hit lasje, postriženi v liniji ali pa resasto. Kar je pri dolgih laseh pomembno, je to, da so zdravi in posledicno tudi lepi. 
Pri starejši populaciji je še vedno naj­bolj priljubljena trajna. Ta je postala zad­nje case moderna tudi pri mlajših. 
Za vsakdanji look ali pa vecerni styling so najbolj popularni rahlo valoviti lasje, popolnoma spušceni ali pa rahlo pripeti, delno ali v celoti. 
Veliko pripadnic nežnejšega spola se odloci za kito, katerih vrst je nešteto. Spletanje kit vadimo predvsem na lutkah ter na raznih seminarjih, kjer se preple­tata teoreticni in prakticni del. 
Naj se dotaknem še moških pricesk, kjer smo zadnje case price precej veli­kim spremembam. Ta cas fantje in moški najraje nosijo priceske v obliki skin fade. Prav tako pa so jim všec tudi daljša brada in brki. 
V sklopu frizerskih storitev v vseh salonih nudimo tudi podaljševanje in zgošcevanje las. To za vse Copkove sa-lone dela ena frizerka, ki je za to primer-no usposobljena. Sami podaljški morajo biti namrec kakovostni, frizer pa speci­aliziran, saj drugace celoten proces ne uspe. 
Poleg frizerskih storitev ponujamo tudi licenje za razne priložnosti in slo­vesnosti (maturantski ples, poroka …). Stranke rade na enem mestu uredijo vse, ker so takrat pogosto tudi casovno omejene. 
Strankam ponujamo tudi darilne bone. 
Glavna tveganja, glavne priložnosti in izzivi za podjetje: 
V našem poslu predstavlja najvecje ne­posredno tveganje zagotovo slab frizer, z delom katerega stranke ne bi bile za­dovoljne. Moram reci, da je zelo težko priti do dobrih frizerjev, do ljudi, ki bi bili pripravljeni predano delati in slediti modnim smernicam. Pri nas gre za delo s strankami in frizerji se morajo vedno izkazati. Tu prostora za napake ni. Veliko ljudi ima sploh rado »svojega« frizerja, ki mu zaupajo. 
Kot drugo tveganje lahko omenim krizne case, ki se lahko odražajo na vseh frizerskih in kozmeticnih storitvah. Sedaj so relativno ugodni casi, ko lahko rece-mo, da ima vecina ljudi dovolj denarja, da si privošci frizerja. Je bilo pa pred leti to precej slabše. 
Priložnosti je v mojem poklicu og­romno. Vedno imaš kot frizer odprtih vec možnosti, da urejaš frizure po mo-dnih smernicah, a, kot sem že omenila, tem je treba slediti in se stalno uciti in usposabljati. 
Omeniti želim še eno vrsto priložnosti v našem poklicu. Sama z veseljem svoje znanje delim na frizerskih šolah. Ponudb in prošenj za delitev svojega znanja do-bim res ogromno, vendar ce bi vse hotela uresniciti, bi moj dan moral imeti krepko cez 24 ur, in zato moram veliko ponudb odkloniti, da se posvetim svojim drago­cenim strankam. Ce mi casa ne bi pri­manjkovalo, bi ga še vec posvetila ucenju mladih in pa tudi starejših. 
Pri svojem delu s strankami neiz­merno uživam in za nic na svetu ne bi prenehala z oblikovanjem pricesk. To je moje poslanstvo, to sem jaz. In ce bi bila še enkrat mlada, bi bila moja odlocitev, kaj postati, enaka. Ponovno bi postala frizerka. 

Vsakodnevne izzive mi predstavljajo tudi širitev salonov, odpiranje salonov v novih prostorih, iskanje novih dobrih delavcev, pomlajevanje kadra, skrb za stalno polne salone, glavni izziv pa so vsak dan zadovoljne stranke. To je vedno najpomembnejše. 
Konkurencna prednost podjetja: 
Trenutno vodim štiri salone (Videm, Grosuplje, Kamnik in Domžale), poleg njih pa še dva franšizna. Lahko recem, da sem ustvarila in dobro prodala svoje ime in dobila dobre zaposlene. Franšiz­na salona imam v Ljubljani (Bežigrad in Jarše). V vseh salonih nas je skupaj 15 frizerjev in še dva, ki delata pogodbeno. To je zelo dobro, saj si lahko izmenjava-mo izkušnje, si medsebojno pomagamo, vcasih pa tudi priskocimo na pomoc v kak drug salon (npr. ob nadomešcanju bolniških odsotnosti). Ker nas je toliko, se lahko družimo tudi na skupnih izo­braževanjih. 
Mnenje o podjetništvu in obrtništvu v naši obcini, državi in širše: 
Veliko se na raznih izobraževanjih dru­žimo z drugimi frizerji. Zelo rada svoje znanje delim predvsem z mlajšimi fri­zerji. Zato obcasno poucujem tudi na zasebnih frizerskih šolah. To bi delala še vec, ampak mi primanjkuje casa. 
V našem poslu je tako, da vsak, ki konca srednjo frizersko šolo, najprej potrebuje nekoga, na katerega se lahko zanese, da mu pokaže nekaj prakticnih vešcin. Verjetno je tudi v kaki drugi stroki podobno, zato se mi zdi zelo pomembno sodelovanje med zacetniki in izkušenej­šimi. 
Pomen sodelovanja med podjetniki: 
Sama stalno sodelujem z uvozniki ar­tiklov, ki jih pri delu uporabljamo. So-delovati moramo tudi z drugimi saloni. Na primer, v Domžalah v našem salonu organiziramo izobraževanje, na katero povabimo tudi druge, ki jih poznamo. 
Podjetje ponuja priložnost za sodelovanje: 
Predvsem mladim frizerjem na zacetku poti rada pomagam, jih jemljem na pra­kso. Možnost ponudim vsakomur, pogoj je samo ta, da mora biti pripravljen de­lati. Ce kdo potrebuje kako informacijo, jo z veseljem delim. Š 


Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni cas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 8.00 do 15.00. Cetrtek: od 11.00 do 15.00. 
Potopisno predavanje Filipini 

Na potopisnem predavanju, ki je v prostorih knjižnice poteka-lo januarja, smo odpotovali na Filipine, v besedi in podobi sta nam deželo približala Eva Žnidaršic in Klemen Tisaj. Filipini so dežela, ki vkljucuje vec kot 7000 otokov, od tega je poseljenih približno 2700. Deželo krasijo cudovita in raznolika naravna bogastva, ki pa se od otoka do otoka tudi razlikujejo. Na otokih so kanjoni, bistra voda, raznoliki pomorski rastlinski in žival-ski svet, številna palmova drevesa … Za izvoz gojijo kokosove orehe, sladkorni trs, ananas, banane … Otoke zaznamuje velik vpliv španske in ameriške kulture, saj so bili od sredine 16. st. pod oblastjo Špancev, ki so kasneje prepustili otoke ZDA. Sko-raj polovica delovne sile je zaposlena v kmetijstvu. Ljudje so zelo družabni in prijazni tudi do turistov, sta povedala Eva in Klemen, navdušilo pa ju je tudi veliko zanimanje za glasbene karaoke, ki so med Filipinci izjemno priljubljene. 


delavnic je posvecen kvackanju. Tako so udeleženci ustvarili že marsikateri unikaten kvackan izdelek, ki so jih v praznicnem casu razstavili tudi pod božicnim drevescem v knjižnici. Vsi, ki vas navdušujejo rocne spretnosti in si želite prijetnega ter ustvarjalnega druženja, se delavnicam še vedno lahko priklju-cite. Delavnice so brezplacne. 
»Druženje v knjižnici mi je zelo lepo, rada kvackam, in tudi ostale 'kvackarice' so zelo prijetne in delovne gospe. Prijetno se je družiti. Tudi mentorica Mirjam je prijetna gospa. Naredile smo že veliko izdelkov in zelo rade hodimo, zelo se veselimo vsakega ponedeljka, je pa tudi nekaj slabega: da tam cas prehitro mine, še dobro, da potem s kvackanjem nadaljujemo doma do poznih vecernih ur.« Udeleženka delavnice, gospa Minka Rotar 
Povej mi s pravljico … 
Radovednost, pricakovanje, cudenje, domišljija, odkrivanje novih vsebin je samo nekaj izmed misli, ki jih povezujemo s pravljicnimi uricami. A vendar ima pripovedovanje in poslu­šanje pravljic še vec dimenzij. S pravljicami med drugim ot­rok oziroma poslušalec, bralec, doživlja tudi razlicne situacije in na ta nacin podoživlja lastne strahove, želje in interese. Ob poslušanju zgodb, pravljic, pesmi … odkrije košcek sebe, se v domišljiji sreca z drugimi in se z njimi poistoveti. Ob zgodbah otroku posredujemo informacije in izkušnje o tem, kako živijo, cutijo, razmišljajo drugi, prepoznava, kakšne so njihove stiske in kako jih rešujejo, kakšne so njihove vrednote. Prebiranje pravljic je tudi preživljanje skupnih trenutkov, skoraj vsak ot­rok uživa, ko mu berejo starši. Skupno branje je priložnost za komunikacijo in jezikovni razvoj otroka. Knjige nimajo samo besedila, temvec tudi ilustracije, ki so posebno za najmlajše izjemno pomembne. Dragi otroci in starši, vabljeni v knjižnico, da izberete zgodbe, ki so vam ljube, ali se udeležite pravljicnih uric, ki potekajo vsak petek ob 17.30 in vas popeljejo v svet pravljicnih doživetij. 

Rastem s knjigo 

Ob koncu januarja smo obeležili teden pisanja z roko, ka­terega namen je ohranjanje in spodbujanje kulture pisanja. Tako pisava kot knjiga ohranjata našo kulturo in identiteto. Razsežnost knjige je velika in ima pomembno vlogo v življe­nju posameznika ter skupnosti. Nekaj teh misli smo poskušali posredovati tudi ucencem 7. razreda Podružnicne šole Stru­ge, ki so v okviru nacionalnega projekta spodbujanja bralne kulture »Rastem s knjigo« pod mentorstvom uciteljice Mate-je Lupšina obiskali knjižnico. Ucenci so spoznali naloge in dejavnosti, ki jih splošnoizobraževalne knjižnice opravljajo, ter se seznanili z gradivom, ki ga knjižnica hrani, obdeluje in posreduje. Spoznali so vzajemni katalog Cobiss, po katerem si lahko gradivo clani knjižnice sami poišcejo, rezervirajo in podaljšajo. Predvsem pa smo razmišljali, zakaj je branje po­membno. Vsak izmed ucencev je v dar prejel knjigo pisateljice Janje Vidmar. 
Lepote in vrednote treh dolin – domoznansko popotovanje po obcinah Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje 
Jubilejna deseta knjiga v naši zbirki je »domoznansko popotovanje«, ki pricuje o lepotah znacilnih in atraktivnih naravnih danosti našega podrocja, odstrinja zavese pozabe z vznemirljivih ljudskih zgodb in opozarja na naše vidnejše 

živece kulturne ustvarjalce in njihova dela. 
Dr. Mihael Glavan, glavni urednik Domoznanske zbirke 
Predstavitev treh dolin je treba razumeti kot skupnost treh obcin, ki so že od nek­daj civilizacijsko, gospodarsko in kultur-no trdno povezane. Z vseslovenskega gledišca je to podrocje, ki se zaradi moc­nih prometnih povezav in dnevne migra­cije delovne sile in šolajoce se mladine že bliža prestolniškemu mestu, a za sedaj še obstaja v zavesti osrednje slovenske regije kot del Dolenjske, oznacen s svojo naravno, kulturno in jezikovno podobo. Besedilo je potopisno, naravovarstveno in kulturnozgodovinsko prepleteno in trdno povezano, sicer pa orientacijsko razdeljeno na tri skoraj enako obsežne dele, oznacene z razlicnimi barvnimi obrobami. 
Podcrtati je treba še nekaj znacilnosti te knjige. Najprej mocan avtorski pecat Željka Kozinca, cenjenega slovenskega umetniškega, pohodniškega in repor­tažnega pisca. Ta se jasno izkazuje v deloma literarizirani pripovedi in tudi v avtorskem izboru slikovnega gradiva, ki izvira predvsem iz svežega osebnega obiskovanja naravnih prostorov in živih pricevalcev. Naravna krajina in naselbin-ska kultura sta premišljeno prezentirani tako, kakor se kaže cloveškim ocem, torej brez tehnoloških pomagal (brezpilotni letalniki, letala). K ucinkoviti celostni po­dobi knjige pomembno prispeva tudi av-torski delež oblikovalca Roberta Kuharja, prispevki drugih sodelavcev in clanov uredniškega odbora pa so omenjeni na ustreznem mestu v knjigi. 
Kot pricujeta naslov in podnaslov, naša knjiga prinaša vecstransko predsta­vitev naših krajev in ljudi, ki povezuje in prepleta zgodovinske tokove, kulturni in gospodarski razvoj naših krajev vse do današnjih dni. Vse to pa uokvirja v našo bogato, raznovrstno in še zmeraj nepoškodovano naravno danost. To ji uspeva tako z zanimivo in estetsko ob-likovano jezikovno podobo kot tudi z bogatim fotografskim gradivom. Tudi domacine, »poznavalce« naših treh do-lin, presenecajo slikoviti naravni pejsa­ži (knjižni ovoj), vznemirljivi posnetki naravnih pojavov (jame, izviri, rastline, živali), številni arhitekturni spomeniki in njihovi detajli in še kaj. Vsak najde mar-sikaj, cesar še ni poznal ali mu je ostalo prikrito. 
Lepote, vrednote in dosežke naših ljudi predstavlja naša knjiga v zgošceni in pregledni obliki, zato je hkrati spo-min preteklosti in zrcalo sedanjosti, vo­dnik po naših krajih in tudi pomembno kulturno vabilo prebivalcem naših treh obcin, vsem Slovencem in tujcem, ki vse pogosteje prihajajo tudi k nam. Ta knjiga je prav gotovo v ponos našim trem ob­cinam, njeno mesto je v vseh šolah in knjižnicah in tudi zasebnih družinskih zbirkah. To ni knjiga za branje »na mah«, ampak dragocen prirocnik, kamor lahko pogledamo vselej, ko se odpravljamo na izlet ali želimo komu predstaviti naše lepote, vrednote in dosežke. Zato je tudi zelo primerno poslovno in osebno darilo ob praznikih in jubilejih. Dobite jo lahko v vseh splošnih obcinskih knjižnicah. 
Kakor vse dosedanje smo tudi našo jubilejno knjigo v Domoznanski zbirki treh obcin pripravili v založniškem in izdajateljskem okviru Mestne knjižnice Grosuplje in ob financni podpori naših treh obcin, Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, ter v tiskarski izvedbi domacega podjetja Partner graf Grosu­plje. Za podporo se vsem iskreno zah­valjujemo. Š 


ZAGARIŠKE MACKARE
 vabijo 

v Zagorico v nedeljo, 23. februarja, ob 14. uri. 

Dragi otroci, ob slovenskem kulturnem  prazniku vas vabimo na lutkovno predstavo v izvedbi gledališca BICIKLETA 
O STARKI ZIMI IN NJENIH POMOCNIKIH. 
Petek, 7. februarja 2020, ob 17.30 v prostorih knjižnice Dobrepolje (Jaklicev dom) 

Pihala bo GODBA DOBREPOLJE, pajli boda ZAGARIŠKI FANTJE. 
Maln caka na stare babe … 


VABLJENI MLADI IN STARI! 
Projekt Obcina Dobrepolje 
Decembra so študentke 3. letnika Predšolske vzgoje, Nina Sernel, Renata Janežic in Lucija Babic, v skupini Medvedki v okviru predmeta Otrok v družbi izvedle dejavnosti projekta Obcina Dobrepolje. 
Mateja Lohkar 
Procesni cilji projekta: 
• 
Otrok z igro spozna, da beseda obci­na poleg ustanove lahko pomeni tudi kraj. 

• 
Otrok z raziskovanjem ugotovi, kak­šen je grb obcine in njegov pomen. 

• 
Otrok z opazovanjem ugotavlja znacil­nosti zunanjosti in notranjosti obcine. 

• 
Otrok s pomocjo intervjuja spozna zgodovino obcine, spozna delo zapo­slenih in župana v obcini. Otroci so s pomocjo fotografij posa­


meznih delov stavbe in njene okolice sestavili sliko v celoto, ki predstavlja stavbo Obcine Dobrepolje. Nato smo ot­roke spodbudile, da pomislijo na stavbo in povejo kaj vec o njej. Nato smo si na spletni strani Obcine Dobrepolje ogle-

Izdelali smo casovni trak naše obcine. dali zemljevid obcine, na Google Maps 
Odšli smo tudi v knjižnico, kjer nam je smo si ogledali hišo vsakega otroka, za­
knjižnicarka Jasmina na diapozitivih po-man pa smo iskali naš novi vrtec, ker še 
kazala stavbe, znamenitosti, družabno ni vrisan v zemljevid. S pomocjo stožcev 
življenje v Dobrepolju izpred nekaj vec smo ponazorili obliko obcine. Nato smo 
desetletij. Ogledali in fotografirali smo z igro tukaj sem doma spoznali vasi otrok 
stavbo Obcine Dobrepolje z vseh strani, in kje na zemljevidu obcine ležijo. Otroci 
prešteli okna in vrata. Na informacijski so se morali postaviti v svojo vas. Skupaj 
tabli pred vhodom v TIC smo si ogleda­smo tudi ugotavljali, zakaj se Dobrepolje 
li lego obcine in poiskali vasi, od koder tako imenuje, od kod beseda, kaj pome-
so otroci. Nato smo v vrtcu s pomoc­ni. Odšli smo tudi h gospodu ravnatelju 
jo fotografij iz odpadnih škatel izdelali Ivanu Grandovcu , ki nam je povedal o stavbo Obcine Dobrepolje. Otroci imajo zgodovini naše obcine in kaj ponazarjata res neverjeten spomin in na stavbo so klas in zvon v obcinskem grbu. Nato smo z blešcicami oznacili zaveso novoletnih se šli igro spomin. Študentke so pripravi-luck, ki so tako lepo popestrile novoletno razsvetljavo na Vidmu. 




Najbolj se je otrokom vtisnilo v spo-min preživeto dopoldne z uslužbenci in županom Obcine Dobrepolje. Najprej smo si na maticnem uradu ogledali, kako poteka izdelava osebne izkaznice, nato pa smo odšli na obisk k županu Igorju Ahacevcicu. Posedli smo se za ovalno mizo v njegovi pisarni. Župan nam je povedal, kakšno delo opravlja, povedal nam je znacilnosti obcinskega grba, koli­ko vasi ima obcina Dobrepolje in od kod izvira ime Dobrepolje. Nato smo odšli po pisarnah, pri direktorici Mojci Špec Potocar smo spoznali njeno delo, pri­pomocke v pisarni, kaj vse potrebujemo za neko izgradnjo, pri Nevenki Gregoric smo si ogledali velike zemljevide in na-crte naše obcine, ogledali smo si nekaj stavb v Prostorskem informacijskem sis-temu obcin PISO. V pisarni za družbene dejavnosti nam je Andreja Babic pokaza-la pripomocke, ki jih uporablja pri delu, opisala nam je tudi, za kaj je zadolžena na obcini. Veliko njenega dela je osredo­tocenega na vrtec in šolo. Po ogledu pi-sarn in predstavitvi in delu zaposlenih na obcini smo odšli v sejno sobo, kjer smo izvedli sejo. Pri tem so nam pomagali uslužbenci obcine. Sejo je vodil župan Igor Ahacevcic. Otroci so že prej navedli nekaj idej, pobud ali vprašanj na temo, kaj bi v vrtcu želeli in cesa ne. Najprej smo preverili prisotnost na seji, nato je župan prebral vprašanje ali pobudo, na katero so otroci glasovali z da ali proti. Kar nekaj otrok se je opogumilo in zas­tavilo vprašanje ali repliko na mikrofon. Otroci so pri tem zelo uživali in sodelo­vali. Na koncu seje smo se županu zah­valili ter mu izrocili njegov portret, ki ga je zanj narisala Tia Žnidaršic in je že pri­trjen ne steni v sejni sobi. Zahvalili smo se tudi vsem zaposlenim, ki so nas lepo sprejeli in so nam bili pripravljeni odpre-ti vrata v svoje prostore ter nam pokazali svoje delo. 
Ob koncu projekta smo se vzgojiteljici in otroci skupine Medvedki zahvalili štu­dentkam za zelo dobro opravljeno delo in sodelovanje. Otroci so jih ocenili z od-licno oceno 10. Veseli bomo, ce bomo v prihodnosti skupaj sodelovali in izvedli še kakšen projekt. 
Zahvaljujemo se tudi gospodu ravna­telju Ivanu Grandovcu, knjižnicarki Jas-mini, delavki na maticnem uradu Videm, županu Igorju Ahacevcicu, direktorici obcinske uprave Mojci Špec Potocnik in zaposlenim na Obcini Dobrepolje. Š 
JVIZ OŠ DOBREPOLJE 
VIDEM 80, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE Tel. št.: (01) 7807-210 E-naslov: o-dobrepolje.lj@guest.arnes.si 


VPIS OTROK V VRTEC RINGARAJA 
ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 


V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jaslicnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. 
Na osnovi prijav ter v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikujemo oddelke. 
Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec s 1. septembrom 2020. Ker bodo nekateri malcki primerni za vstop v jaslicni oddelek šele v zimskih mesecih 2020/21, naj omenim, da je prav, da so vpisani že 1. septembra 2020, ker si le na tak nacin zagotovijo mesto v oddelku. 
POSTOPEK VPISA: 

• 
Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obrazec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ DOBREPOLJE. Obra­zec najdete na povezavi: http://www.osdobrepolje.si/vrtec/dokumenti/. Starši vlogo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. marca 2020. 

• 
Ce je prijav vec, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih, ki bodo sprejeti v vrtec. 

• 
Po sprejemu v vrtec prejmejo starši obvestilo o sprejemu in povabilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši prido­biti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. 

• 
Ko starši pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, je otrok dokoncno sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v varstvo, ko ji starši dostavijo zdravniško potrdilo. 

• 
Starši takoj po sprejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec oddajo na CSD Grosuplje vlogo za znižanje placila oskrb-nine v vrtcu. 

• 
Staršem, ki ste oddali Prošnjo za sprejem otroka v vrtec po 1. aprilu 2019, ni treba ponovno oddati prošnje. 


VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZA­POSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. 
Ivan Grandovec, ravnatelj 

Praznicni december pri medvedkih 
December je najbolj carobno-praznicno obarvan mesec v celem letu. 
Mateja Lohkar in Mojca Mlakar 
Že konec novembra smo imeli v skupini Medvedki adventno delavnico za starše. Starši so s pomocjo otrok izdelali adven­tni aranžma iz naravnega materiala. Obi-skal nas je tudi Miklavž in za nas pustil bogata, poucna darila. Tudi letos smo se preizkusili v peki poprtnika in sodelovali na državnem tekmovanju v peki poprtni­kov, kjer smo prejeli zlato priznanje. Pri oblikovanju in peki poprtnika nam je bila v pomoc ga. Nada Lunder. 16. decembra smo povabili v igralnico babice. Za njih smo pripravili presenecenje. Skupaj smo odšli v Jaklicev dom, kjer smo si ogledali spominsko sobo pisatelja Frana Jaklica ­Podgoricana in etnološko zbirko Živimo z ljudskim izrocilom. 
Ogled je vodila Maricka Žnidaršic. Najprej smo si ogledali etnološko zbir­ko. Otroci so si z zanimanjem ogledovali razstavne predmete, eksponate, najbolj so bili navdušeni nad pustnima kostu­moma zagoriških maškar. Vstopili smo v sobo, izbo, ki daje toplino preteklosti, in hitro so se nam pred ocmi prikazali obrisi življenja, ko je vsaka hiša imela pec z zapeckom, veliko mizo in okoli nje klop, v kotu pa je visel križ. Babice in ot­roci so se posedli okoli peci in za mizo. Maricka nam je v dobrepoljskem narecju prebrala Jaklicevo povest o uciteljici, ki je prišla poucevat v Dobrepolje, na glavi pa je nosila prelep klobuk, ki ga ni snela tudi, ko je šla v cerkev. Babice so bile nad ogledom in strokovnim vodstvom naše Maricke zelo navdušene. Po ogledu smo skupaj odšli v vrtec, kjer smo se še po­družili, otroci so babicam zapeli nekaj pesmic in se z njimi igrali po kotickih. 


Spoznali smo tudi obicaje in navade ob božicu in novem letu ter šli na izlet v Bruhanjo vas. Ogledali smo si jaslice, se poigrali, pekli piškote, imeli žur ob glasbi in se posladkali s sladoledom. 24. decembra pa smo z drugimi skupinami v vrtcu imeli prireditev ob dnevu samo­stojnosti in enotnosti. Š 



Opera v vrtcu Ringaraja 
Za bogatitev glasbenih izkušenj naših otrok smo tudi letos v vrtec povabili priznana operna pevca. Pripravila sta nam 
cudovit glasbeni dogodek z bogato glasbeno in kostumografsko podobo. 
Tatjana Zevnik 
S pomocjo literature in slikovnega gra-diva smo se seznanili s pomembnimi glasbenimi izrazi in zgodbami glasbenih del, iz katerih so izhajale operne arije. Strokovni delavci smo veliko pozornosti namenili tudi pogovoru z otroki o pri­mernem vedenju na takšnih prireditvah. 

Simbioza giba 
Naša šola je tudi letos vkljucena v akcijo Simbioza giba, ki spodbuja medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in telesno dejavnost – gibanje –, preko katerih ozavešca ter promovira zdravo in dejavno življenje za vse generacije v vseh življenjskih obdobjih. 
Ema Zajc, koordinatorica Simbioze 
Tako kot preteklo šolsko leto ste se šte­vilne babice in dedki odzvali na povabilo in se gibali skupaj z nami. Dejavnosti so potekale  oktobra in so obsegale pohode in gibanje v okviru folklore ter krožka, ki je namenjen spodbujanju zdravega na-cina življenja. 
Vsem udeležencem se zahvaljujemo za udeležbo in dobro voljo, obenem pa vas vabimo, da se nam pridružite tudi naslednje leto. Š 
Poslušali smo operno predstavo z naslovom Prvo srecanje z opero. Operna pevca Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec sta nam predstavila najlepše operne arije Mozarta, Rossinija in Offenbacha. Petra, ki je sopranistka, in Al, ki poje bariton, sta nam zapela in zaigrala Suzano in Fi­gara iz opere Figarova svatba, Papagena in Papageno iz opere Carobna pišcal, Olimpijo iz Hoffmanovih pripovedk, Figara ter Rozino iz Seviljskega brivca. Program je povezovala igralka Alja Ka-pun. 


Otroci so predstavo z navdušenjem poslušali, opazovali in spremljali doga­janje. S pomocjo operne umetnosti so lahko zacutili bogastvo in lepoto klasic­ne glasbe, ki jo redkeje slišijo. Š 


Pravljice povezujejo in bogatijo ucence podaljšanega bivanja OŠ Dobrepolje 
V oddelku podaljšanega bivanja 1. a in 3. b razreda OŠ Dobrepolje je letošnja prednostna naloga vsakodnevno branje uciteljice ucencem, branje v nadaljevanju ter skupno in individualno branje otrok. Berejo in poslušajo tako ucenci kot uciteljica. 
Cvetka Košir 
Branje pravljice je pravzaprav naša dnev­na rutina. Ko me ucenci vprašajo: »Bomo danes brali pravljico?«, dobim potrditev, da smo na pravi poti. 
Praznicni mesec december je pope-strila tudi knjižnicarka Jasmina Mersel Šušteršic, ki nas je 23. decembra 2019 po kosilu obiskala v OPB-ju ter nas po­peljala v prelep pravljicni svet s Hrabrim miškom in pravljico Najlepše božicno darilo. 
Ob branju in skupnem druženju smo ugotavljali, da je najlepše darilo za božic prijateljstvo, ki ga vsakodnevno neguje-mo z lepimi odnosi, prijaznostjo, spošto-


Kaj morajo ob pripovedovanju pra­
vanjem, iskrenostjo, toplino in veseljem. 
vljic vedeti starši? 

Pravljica je za otroka življenjskega pomena in otrok potrebuje v vsakem Branje pravljic je lahko eno najlepših razvojnem obdobju ustrezno pravljico. mišljijo, neguje otrokovo potrebo po do-daril, ki jih da starš otroku. Lahko pome-Pravljica prepušca otrokovi domišljiji, mišljijskem svetu, razvija njegov intelekt, ni lep cas, ki ga preživi družina skupaj, da bo tisto, kar razkriva o življenju, lahko prav tako pa pokaže rešitev problema, ki lahko pa s sabo nosi zelo mocan vzgojni uporabil zase … otroka vznemirja, priznava mu njegove element. 
težave in je zdravilo za plašne, zapostav-Starši, berimo otrokom pravljice, pa 
ljene in fizicno šibke otroke. naj obiskujejo vrtec ali osnovno šolo. Z 
Prednost v oddelku podaljšanega bi-branjem pravljic vzgajamo in izobražuje­
vanja dajemo vsebinam, ki osebnostno mo otroka; kar pa je najpomembnejše, z 
in custveno bogatijo otroški svet: prija-otrokom vzpostavljamo pristen in dober 
teljstvo, strpnost, izguba, empatija, vklju-odnos. 
cenost … 

Vsakodnevno sledi pogovor o prebra-»Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v 
nem, kaj smo se ob pravljici naucili, kaj otroštvu, imajo globlji pomen kakor res-
nam vsebina sporoca. Poustvarjanje je nice, ki me jih je naucilo življenje.« 
odvisno od posameznika. (F. Schiller) Š 
Srebrno Proteusovo priznanje 
Ema Zajc 


stvari zgodijo v svojem naravnem redu. Ker je glavni junak po navadi njihov idol, mu prisluhnejo in se tako ucijo, da lahko obvladujejo tudi svoje negativne lastnosti. 
Pravljice so pravzaprav ena redkih ali sploh edina zvrst, ki nagovarja otrokovo osebnost v celoti. Spodbuja njegovo do-Konec novembra je potekalo državno tekmovanje iz znanja biologije za Prote­usovo priznanje, ki ga organizira Prirodoslovno društvo Slovenije. 

Tema letošnjega tekmovanja je bila cloveška ribica in jamski ekosistem. Ucenka 9. razreda Klara Šinkovec je na omenjenem tekmovanju dosegla srebr-no Proteusovo priznanje. 
Iskrene cestitke! Š 

Šestošolci obeležili teden pisanja z roko 
S šestošolci smo obeležili teden pisanja z roko (20. do 24. januar). Ugotavljali smo, da ima vsak od nas drugacno 
pisavo, ter da moramo kljub vsej sodobni tehniki še vedno znati pisati z roko. 
Ema Sevšek, prof. slovenšcine 
Na teden pisanja z roko smo se s šesto­šolci zaceli pripravljati kmalu po razpisu projekta. Skupaj smo razmišljali, s cim vse bi lahko ozavestili pomen pisanja z roko v svojih družinah. Ideje so priha­jale. Najprej so doma povprašali dedke, babice, starše, ali imajo morda shranje­na kaka stara pisma, ki jih hranijo kot dragocen spomin iz daljnih casov. Nekaj so jih prinesli in obcudovali smo jih ter modrovali, da so v današnjem casu res že prava redkost. Za najdragocenejši za-pis smo izbrali razglednico iz leta 1917 z zelo vznemirljivim sporocilom sina staršem o preživetju v težkem obdobju zgodovine. 
Pred božicno-novoletnimi prazniki smo se odlocili, da bomo pisali vošcila dedkom, babicam in prijateljem, spet taka, ki le še redko pridejo pred pra­znike v naše domove – napisana z roko. Dejavnosti so se pridružili še ucenci 7. b razreda. S tem smo s pristno življenj­sko izkušnjo na povsem spontan nacin zadostili zahtevam ucnega nacrta. Na ovojnico smo povsem pravilno napisali naslov ljubljene osebe in nalepili znam­ko. Nekateri ucenci pa so povedali, da so dedke in babice presenetili tako, da so vrgli vošcilnico kar v poštni nabiral­nik, ko so jih obiskali. Že naslednji dan so dobili telefonski klic zahvale. Ganlji­va izkušnja. 
Potem ko smo se vrnili z božicno­-novoletnih pocitnic, smo v ucilnico slovenšcine, v šolsko avlo in na hodnik, kjer obiskujejo šolo naši najmlajši, ki prvic še z okorno rocico vlecejo s svinc­nikom in nalivnim peresom crko za crko, obesili plakate Društva Radi piše-mo z roko. S plakata smo glasno preb­rali, kako doživljajo pisanje z roko Uroš Kuzman, Ilka Štuhec in Nuška Drašcek. In se domislili, da bi tudi mi kaj podob­nega zapisali. In smo. Nalepili smo jih okrog plakata, jih glasno prebrali, ne­kaj ucencev pa se je opogumilo, da so ustvarili še zvocni zapis. 
Teden pisanja z roko (20.–24. janu­arja) je tako za nami. Pomemben teden s pomembnim sporocilom: Pišimo z roko. Cemú? »Pisanje z roko zagotavlja boljši spomin, ustvarjanje vec idej, dol­gotrajnejšo pozornost, celovitejše delo­vanje možganov, izražanje spoštovanja in naklonjenosti, izboljšanje finih mo­toricnih sposobnosti, ohranjanje mož­ganov v dobri formi, ko smo starejši.« (Zgibanka Društva Radi pišemo z roko) Kaj ni to dovolj cudovitih dobrin, ki jih nikjer ne moremo kupiti? Razvijamo pa jih s pisanjem z roko. »Pametni pišejo,« je zakljucil svoj zapis tudi eden od šes­tošolcev. Š 


Šestošolka Maša Marolt je prinesla pokazat zvezek svojega dedka iz leta 1962. Šestošolka Nadja Adamic je v družinskem arhivu poiskala razglednico iz leta 1917. 

Pred božicno-novoletnimi prazniki smo pisali vošcilnice dedkom, babicam in prijateljem. 
Obcinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti 
Leto je minilo in spet smo se srecali na prireditvi ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter prihajajocih božicnih praznikih, ki smo jo za vas, dragi obcani in obcanke Dobrepolja, pripravili otroci iz vrtca Ringaraja z vzgojiteljicami, šolarji iz Osnovne šole Dobrepolje, podružnic Struge in Kompolje z ucitelji ter ucenci iz Glasbene šole Grosuplje, podružnice Dobrepolje z mentorji. 
Breda Božic, profesorica nemškega jezika in organizatorka prireditve 
Program sta povezovali Rebeka Erculj in Frida Petelinšek, ki sta nas popeljali v ta lepi praznic­ni cas, ki smo ga vsi komaj cakali. Najprej nas je slavnostno nagovoril gospod župan Igor Ahacev-cic, ki nam je namenil veliko lepih besed in nas vse spomnil, kako je sploh prišlo do osamosvoji­tve Slovenije. Sledil je pisan pevski program, kjer so se nam najprej predstavili otroci iz vrtca Ringa­raja, ki jih je na klavirju spremljala uciteljica Maja Hrovat. Sledila sta dva otroška pevska zbora, pevski zbor Škratki iz prvega razreda pod vodstvom Maje Pecnik in otroški pevski zbor Zvoncek iz drugega 
razreda pod vodstvom Barbare Režek, na klavirju odrju, vsem nastopajocim, bilo jih je vec kot 200, in njihovim mentorjem, jih je spremljala uciteljica glasbe Maja Hrovat. Prid-zborovodkinjam, vzgojiteljicam, vsem uciteljem, ki so skrbeli za varstvo ružili so se jim še Otroški pevski zbor z Vidma od vseh nastopajocih, in vsem, ki so na kakršen koli nacin pomagali, da smo 
3. do 5. razreda ter Mladinski pevski zbor, ucenci proslavo uspešno izpeljali in pripeljali do konca. od 6. do 9. razreda. Poleg zborov iz maticne šole so Posebna zahvala pa je namenjena tudi vam, dragi obiskovalci prire­na proslavi sodelovali tudi Otroški pevski zbor PŠ ditve, ki ste našemu šolskemu skladu darovali denar, ki ga bomo skrbno 
Kompolje, kjer poje cela šola, in Otroški pevski zbor porabili. Š PŠ Struge. Vse zbore, z izjemo Škratkov in Zvoncka, je vodila uciteljica glasbene umetnosti Maja Hrovat. Ne smemo pa pozabiti na Glasbeno šolo Grosuplje, enoto Dobrepolje. Pod mentorstvom Aleksandre A. Stepancic se nam je predstavila komorna zasedba družine Marolt, ki nam je zapela in zaigrala pesem Tri planike, na violino je zaigrala Zala Marolt, na harmoniko Žan Marolt, pela pa sta Angelina in Be­njamin. 
Rada bi se zahvalila gospodu županu Igorju Aha­cevcicu in vsem svetnikom, ki so se udeležili prosla­ve. Zahvala gre tudi uciteljici likovne umetnosti Svetlani Jakimovski Rodic, ki je pomagala okrasiti dvorano, uciteljici Petri Jeric, ki je posnela sprem­ljave na klavirju, Davidu Nosetu, ki je pomagal v za­



Bili smo na obisku pri družini Ramac 
Jaslice so simbol miru, tolažbe in preprostosti ter se postavljajo na božicni vecer in obicajno stojijo do svetih treh kraljev oziroma do svecnice. So simbol luci in upanja; so božicna skrivnost in brez njih si božica ne predstavljamo. Jaslice so najprej postavljali samo v cerkvah; kasneje so jih zaceli postavljati tudi po domovih vernikov. Najprej so si to lahko privošcili samo bolj premožni ljudje, kasneje so se jaslice znašle v domu vsake družine. 
Karmen Kljun, uciteljica PŠ Struge 
Veliko truda, domišljije in potrpežljivos-ti pri postavljanju jaslic smo lahko videli tudi pri Jožetovi in Lukovi mamici, Ka­tarini Ramac. Njej in družini se iskre-no zahvaljujemo, da smo bili lahko del njihove božicne zgodbe. Iskrena hvala za gostoljubnost tudi Jožetovi in Lukovi stari mami Mariji. Hvala tudi Jožetu in Nuši za cudovito igranje na harmoniko. Pocutili smo se dobrodošle, zato drugo leto spet pridemo. 
Vsem bralcem želim, da upanje v srcih ne bi nikdar ugasnilo, saj lahko z upa­njem vedno znova obudimo vero, mir in ljubezen. Š 


Prireditev ob državnem prazniku na 
Podružnicni šoli Struge 
V sredo, 18. decembra 2019, smo na podružnicni šoli v Strugah pripravili zanimivo prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Prireditve se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi župan obcine Dobrepolje Igor Ahacevcic in naša pomocnica ravnatelja Sonja Lenarcic. 
Lucija Pustotnik, PŠ Struge 
Za zacetek nam je slovensko himno za­igrala Eva Pugelj na flavto. Sledile so za­nimive tocke, od plesa in petja do igranja in deklamiranja. Otroci do 5. razreda so v folklornih oblekah zaplesali splet Mi smo lacni ter nam predstavili angleške igre in nam povedali nekaj o sebi v angleškem jeziku. Pevski zbor PŠ Struge nam je za­pel nekaj pesmi. Med otroki pa je veliko glasbenikov, zato so nam z veseljem za­igrali na svoj inštrument. Starejši otroci pa so nam zaigrali krajšo dramsko igro Darežljivi otroci. Z njo so nas nagovorili, da naj v teh praznikih pomislimo tudi na tiste otroke, ki izhajajo iz socialno šibkih družin, in tudi na tiste, ki trpijo zaradi izgube enega od staršev. Za dobro izpeljano prireditev so prispevali najvec ucenci, ki so se pod mentorstvom uciteljic struške šole nau-cili vse tocke. Zahvaljujemo se ekipi SoundLight, ki je poskrbela, da je bila naša prireditev dobro ozvocena. 


Za konec vam želimo srecno in zdravo leto 2020. Bodite hvaležni za vse, kar imate, in ozrite se okoli, morda vas kdo potrebuje. Ponudite mu po­moc, morda potrebuje samo kakšno spodbudno besedo ali stisk roke. In radi se imejte! Pa srecno! Š 
26. tradicionalni Pohod z baklami na Kamen vrh 
Clani Turisticnega društva Podgora smo v sodelovanju s Planinskim društvom Dobrepolje v sredo, 25. decembra, 

organizirali 26. tradicionalni Pohod z baklami na Kamen vrh. 
Andrej Strnad, TD Podgora 
Na dnevnem pohodu iz Podgore smo s pohodniki imeli obcutek, kot da se od­pravljamo na pot zgodaj pomladi ali pozno jeseni, saj je bila narava zelena. Sonce nas je tisti dan mocno grelo, vse do Kamen vrha, kot da bi nam dalo ve­deti, da se je odpravilo na pohod skupaj z nami. 
Dnevni pohod smo zaceli ob 14. uri z vzponom izpred cerkve sv. Nikolaja in do vrha nismo potrebovali veliko, kakšno urico, saj je bila družba generacijsko ra­znovrstna in tudi prijetno družabna. 
Na nocni pohod pa smo se s poho­dniki odpravili na Kamen vrh s prvim odhodom ob 18. uri in nato na vsakih 15 minut, vse do 19. ure. Vse odprave z vodji pohoda so se koncale dobro in brez vec­jih zapletov ali nezgod. Seveda je koga kdaj kakšen kamen presenetil ali listje popeljalo v drugo smer; pa vendarle so bili pohodniki, ki so se pohoda udele­žili iz Podgore, planinsko osvešceni, z ustreznimi svetili, primernimi oblacili in obutvijo. 
Okvirno smo na dnevnem in nocnem pohodu skupaj našteli vec kot 250 poho­dnikov. Zaradi naklonjenosti vremena je na Kamen vrh iz vseh smeri priromalo veliko pohodnikov iz Kompolj, Podpeci, Predstrug, Ponikev, Velikih Lašc in oko­liških krajev vse do Grosuplja, Krke, Lju­bljane, Domžal, in tudi iz Maribora, vseh skupaj naj bi bilo vec kot 700. 


Na Kamen vrhu so jih pricakali clani Planinskega društva Dobrepolje, ki so jim postregli s cajem in kuhanim vinom, da so se naši pohodniki malce spocili in nabrali dovolj moci za vrnitev v dolino. 
Nocni pohod smo zakljucili v naravo­varstvenem rekreacijskem centru Koca pri Koritu, kjer smo ob ritmih harmonike Žiga Kastelica in Janija Žnidaršica v pri­jetnem vzdušju nadaljevali srecevanja ljudi iz vseh vetrov pozno v noc. 
Sodec po obrazih udeležencev sta jim bila pohoda všec; prav številcna udelež­ba pa je tista, ki spodbuja tudi nas, vod­nike in organizatorje pohoda, da z vecjim veseljem pripravljamo in organiziramo tradicionalni pohod na Kamen vrh z ba­klami. Marsikdo izmed vas mi je omenil, da mu bo bakla – ogenj – luc – simbol živ­ljenja, moci in upanja, ki jo je prižgal na božicni dan in predvecer samostojnosti naše države, še dolgo svetila v prijeten in topel spomin. Tudi meni, verjemite mi. 
Hvala vsem, ki ste v dnevih priprav in v casu pohoda ustvarjali dobro vzdušje, verjeli v uspeh našega tradicionalnega projekta in si medsebojno pomagali, da se je na koncu vse srecno izšlo. 
Hvala tudi Bogu, da nas vedno znova združuje v raznih preizkušnjah in nas varuje. Cas res hitro beži in kaj kmalu bo leto naokoli, ko se bomo, upam v še vec­jem številu, zopet odpravili proti Kamen vrhu iz Podgore. 
Na koncu bi se rad zahvalil vsem po­hodnikom za lep in prijeten dan ter vsem clanom TD Podgora in PD Dobrepolje, ki ste pripomogli, da smo uspešno izvedli tradicionalno prireditev, 26. Pohod z ba­klami. 
Se vidimo, kmalu! Š 

Prednovoletno druženje mladine in mentorjev 
PGD Videm - Dobrepolje 
Ko se je staro leto pocasi zakljucevalo, so se decembra zdaj že tradicionalno po celotni Sloveniji odvijale priprave na vstop v novo leto. Domove smo okrasili z luckami, naredili jaslice, uredili vse potrebno, da so bili prazniki prijetni, in tako so med božicnimi prazniki šolarji docakali zaslužene pocitnice. V zimskem casu je nekoliko manj vaj, saj v tem obdobju društva zacenjamo z rednimi letnimi obcnimi zbori, na katerih podajamo porocila o opravljenem delu v 
preteklem letu. 


Uroš Gacnik 
Na lep, a mrzel sobotni dan, 28. decem-bra 2019, smo mentorji povabili mlade gasilce ter njihove starše, da se srecamo in skupaj poveselimo. Kljub pocitnicam se je srecanja udeležilo lepo število mla­dih gasilcev, ki so na ustvarjalnih delav­nicah izdelali okraske za novoletno jelko, risali so risbice na temo 120-letnice, ki jo bomo gasilci PGD Videm - Dobrepolje praznovali leta 2020. Na voljo je bila tudi miza za namizni tenis, na kateri so se uprizarjale prave športne bitke. Ko smo z gasilskimi okraski okrasili prostor in no-voletno smrekico, so otroci zapeli nekaj pesmi in tako pricakali prihod Božicka, ki je vse prisotne obdaroval. Božicek je pohvalil vse, ki se dejavno vkljucujejo v delo društva, zaželel je vsem obilo uspe­hov in srecno ter zdravo 2020. Pohvalil je dejavnost tako mentorjev kot mladih. Prisotni smo sobotno popoldne preživeli v dobri družbi, sladkali smo se z razno­vrstnimi dobrotami in cajem, na koncu smo si z iskrenimi stiski rok vošcili zdra­vo in srecno 2020. S toplimi napitki pa smo presenetili tudi druge clane društva, ki so ravno isti cas izvajali montažo alar-ma in izvajali preboj stene v novo zgra­jeni garaži. 

Februarja zacnemo vaje in priprave na gasilski kviz, zato vabljeni vsi, ki vas gasilstvo zanima, da se nam pridružite. 
SRECNO 2020 vam želijo otroci in mentorji PGD Videm - Dobrepolje. Š 

Zahvala 
Spoštovane obcanke, spoštovani obcani. Ob koncu minulega leta smo vas v vaseh Bruhanja vas, Mala vas, Podgorica, Podpec, Predstru­ge in Videm ponovno obiskali clani PGD Videm - Dobrepolje, da vam zaželimo srece in zdravja ter poda­rimo nov koledar za leto, v katero smo že vstopili. 
Vsako leto nas sprejmete odprtih rok, ker cenite in spoštujete naše delo in trud. 
Na tem mestu bi se vam radi še enkrat zahvalili za vse vaše pri­spevke. Leta 2020 nas caka veliko izzivov in vsak evro nam še kako pride prav. Posebna zahvala pa še vsem tistim, ki ste se odlocili, da nam namenite pol odstotka svoje dohodnine in nam tako še dodat-no pomagate. 
Z gasilskim pozdravom – Na pomoc! 
Gasilci PGD Videm - Dobrepolje 

Obisk gasilske postaje v Bangkoku 
Potepanje po glavnem mestu Tajske spletlo nove gasilske vezi. 
Janez Kaplan, PGD Videm - Dobrepolje 
Bangkok je glavno mesto Kraljevine Taj­ske in ima približno 8,5 milijona prebi­valcev. Znano je tudi pod imenom Mesto angelov ali Srecno mesto in je središce tajske politike, gospodarstva, izobraževa­nja ter sodobne družbe, zato predstavlja izhodišcno tocko za raziskovanje države. Prestolnica, ki velja za eno izmed najbolj turisticno obleganih mest na svetu, niko­li ne spi in je prava Meka za nocno živ­ljenje. Ponuja neskoncno priložnosti za nakupovanje in razvajanje po ugodnih cenah. Slovi tudi po bogati kulinariki, ko pa spoznaš domacine, se mesto izriše še v lepši podobi. 
Med raziskovanjem Bangkoka naju je z dekletom pot nakljucno zanesla na eno izmed gasilskih postaj. Radovedno sva vstopila in gasilci so naju sprejeli tipicno tajsko – sprošceno in s širokim nasmehom. Kljub malo slabšemu zna­nju anglešcine, ki so ga dopolnjevali s kretnjami, so nama razkazali svoj vozni park in povedali nekaj splošnih dejstev o svojem delu. Ceprav je bila to ena manj­ših postaj, je imela kar sedem vozil. V mestu naj bi bilo kar 870 vozil, vendar je le desetina od teh dobro vzdrževana, približno 300 jih je pogojno uporabnih, druga pa so nevozna. Na obiskani postaji so bila vsa dobro vzdrževana. Vecina teh vozil je starejših od 20 let. 
Sicer pa v Bangkoku deluje 35 poklic­nih gasilskih postaj. Vsaka gasilska posta­ja zaposluje od 5 do 30 gasilcev v stalni pripravljenosti, skupaj pa imajo približno 1600 poklicnih gasilcev. Poleg poklicnih delujejo tudi prostovoljni gasilci, ki so najveckrat prvi pri požaru. Prostovoljnih operativnih gasilcev v mestu je približno 4000. V najbolj izpostavljenih mestnih predelih imajo manjša gasilska vozila stacionirana kar na ulici. Opremljena so z najbolj osnovno opremo za zacetne požare. Imenujejo jih »tuktuk« in vcasih so veljala za splošno prevozno sredstvo, zdaj pa so bolj namenjena prevozu turi­stov. Vožnja s tuktukom nudi svojevrstno izkušnjo, še posebej v prometnem kaosu, saj je to trikolesno motorno vozilo zelo okretno. Da je delo gasilcev v Bangkoku pestro in razgibano, potrjuje podatek, da je ena izmed najpogostejših nalog gasilcev tudi lovljenje kac. Tajska pre­stolnica v zadnjih letih izjemno raste, kar pomeni, da naravni habitat 200 raz­licnih vrst kac pocasi izginja. Nizka lega, nagnjenost k poplavam v deževni sezoni in nakopicenost komunalnih odpadkov v mestu privabljajo plazilce. V letu 2018 so gasilci porocali o 37.000 vdorih kac. 

Vodja izmene nama je v spomin na Bangkok podaril gasilski našitek, ki bo svoje mesto našel v prostorih Gasilske­ga centra Videm. Izmenjali smo si tudi naslove, gasilci pa so se ob tem pošali­li, da jih lahko kadar koli poklicemo na pomoc. Obisk Tajske nama bo zaradi spontanega obiska gasilske postaje ostal še v toliko lepšem spominu, našitek PGD Videm pa že potuje v Bangkok. 
..............! Na pomoc! Š 



Prekrijmo streho Gašperjevi Mariji 


Gasilci PGD Zagorica smo že pred casom opazili, da je streha hiše, v kateri živi starejša gospa, po domace Gašperjeva Marija, že v tako slabem stanju, da je samo še vprašanje casa, kdaj bi se sesedla. Gospa Marija živi sama zelo skromno življenje v dotrajani hiši, in ker nima nikogar, ki bi ji zamenjal streho, smo se gasilci PGD Zagorica odlocili, da prevzamemo ta projekt. Glavni organizator in gonilna sila tega dobrodelnega projekta je bil predsednik PGD Zagorica, Gorazd Kastelec. 
Boštjan Hren, PGD Zagorica 
Priprave za sanacijo strehe so stekle. Na-rocili smo ves potrebni material, kot so les, strešna kritina, žeblji ipd. V soboto, 
11. januarja 2020, zjutraj pa smo se ga­silci PGD Zagorice zbrali pri Gašperjevi Mariji v Zagorici, se razdelili na dve ekipi in zaceli delo. Odstranili smo opeko, po­trgali dotrajane letve in ocistili ostrešje. 

Konstrukcija je bila že precej dotrajana, z veseljem opravili. Gospa Marija je bila zato smo nosilne gredi (špirovce) utrdili zelo zadovoljna in nam je na koncu to in poravnali samo nosilno konstrukci-izrazila s svojim plesom in petjem. Vsi jo strehe. Nato sta sledila letovanje in smo v sebi cutili veliko zadovoljstvo, da pokrivanje. Ker imamo v vasi tudi dimni-smo opravili dobro delo. Tega bi moralo karja Janka, je ta ocistil tudi dimnik in biti med nami vec, saj le z zgledom in tako poskrbel še za požarno varnost hiše. dobrimi deli dajemo mlajši generaciji Dela so bila koncana v popoldanskih dobro popotnico za prihodnost. Ni nam urah. Med tem casom pa je v gasilskem treba nikamor potovati, ozrimo se okoli domu kolega Jože pripravljal odlicen pa-sebe in prisluhnimo sosedu, saj je mo-sulj, ki si zasluži vse pohvale. V preteklem goce prav on v stiski in bi potreboval, ce tednu so bila zamenjana še okna in hiša ne drugega, le kakšno spodbudno bese­je zopet primerna za bivanje. do ali nasvet. Gasilci v Zagorici smo to 
Na koncu bi se rad zahvalil vsem ude-storili. ležencem za prosti cas in delo, ki smo ga Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Š 

Zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zagorica 
Iskreno zahvalo izrekamo gasilcem iz Zagorice, ki so janu-hrano in pijaco ali pa samo z vzpodbudno besedo. arja 2020 izvedli dobrodelno akcijo in obnovili staro hišo, v Prenovljena hiša bo bolj varna in topla za bivanje. V njej kateri živi sovašcanka Marija. se bo tudi Marija bolje pocutila, ker bo vedela, da ni sama 
Gasilci so se lotili dela v soboto, 11. januarja 2020. Obno-na svetu, da so okrog nje ljudje, ki so ji pripravljeni stati ob vili so ostrešje in na novo prekrili streho, ocistili in usposobili strani, ceprav je vedno ne morejo razumeti. so dimnik, zamenjali bodo dotrajana okna, preskrbeli ma-Prisrcna hvala gasilcem, ki ste se odlocili za akcijo in se terial za obnovo in odstranili ves odpadni material. Z dobro z dobro voljo lotili obnove. Akcija je terjala veliko fizicne­voljo so pokazali, da niso samo gasilci, ampak so to ljudje s ga dela in znanja. Zahvaljujemo se tudi sovašcanom za vso srcem, ki cutijo in razumejo ljudi v stiski, iz katere si sami pomoc. ne morejo pomagati. Hvala in srecno! 
Gasilcem in akciji so se prikljucili tudi vašcani, ki v srcu Marija Pecjak in sorodniki dobro mislijo in jim ni težko priskociti na pomoc z delom, s 
Tradicionalni novoletni pohod do gobarskega domana Šentrumarju Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hocevje 
Clani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hocevje že tradicionalno, prvo soboto v novem letu, organiziramo pohod do gobarskega doma na Šentrumarju. 
Gerta Gregorka 

Po božicnih in novoletnih praznikih so sprehodi v naravi pravi balzam za telo in dušo. V soboto, 4. januarja 2020, smo clani Društva gobarjev Štorovke Šetrumar Hocevje za vse ljubitelje po­hodništva in prijetne rekreacije organi­zirali nezahteven pohod do gobarskega doma na Šentrumarju. Šentrumar je hrib, ki ga lahko vidite iz vasi Hocevje. Gobarski dom leži malo po vrhom Šen­trumarja na nadmorski višini 642 m. Bilo je prijetno hladno in soncno januarsko jutro. Termometer v Hocevju je zabeležil –5 °C. Ljubiteljev rekreacije vreme niko­li ne ustavi, pa kakršno koli že je. Zbor udeležencev pohoda na hrib Šentrumar z našim vodicem je bil ob 9. uri na treh zbirnih mestih. Pri trgovini Krka na Krki je zbrane pohodnike po gozdni poti pro-ti Šentrumarju popeljal Milan. Slabi dve doma v Hocevju, mimo cerkve sv. Jože-ci gobarskega doma, pohodniki, ki smo uri prijetne hoje mimo kotov nista bili fa, ste se na Šentrumar lahko odpravili v jih zadnja leta pogrešali, in seveda po­za nikogar prenaporni. Pri Jaklicevem družbi Gerte. Iz Hocevja mimo kotov je hodniki, ki so naše kraje obiskali prvic. domu na Vidmu je pohodnike pocakal pot do Šentrumarja najkrajša in nezah-Ko bo leto naokoli, in ce vas bo za-Jože in prej kot v dveh urah so prispe-tevna. Pohodniki, ki jih je bilo vec kot mikalo, da naredite nekaj zase in dobro li do gobarskega doma. Letos se je po-pretekla leta, so se pri gobarskem domu pocutje, se nam pridružite na enem iz­hodnikom, ki so se na pot odpravili z okrepcali, se odpocili, pokramljali v pri-med zbirnih mest. Tisti, ki vam je pot do Vidma, pridružilo 33 clanov Turisticne-jetni družbi in se zadovoljni vrnili v do-Šentrumarja že dobro poznana, pridite ga društva Šencur pri Kranju, ki so po lino proti domu. po svoji poti, ne bo vam žal. dobrepoljskih krajih vandrali prvic in ne Zelo nas veseli, da so se letošnjega Nasvidenje prvo soboto v letu 2021 zadnjic, so obljubili. Izpred gasilskega pohoda udeležili naši zvesti obiskoval-pri gobarskem domu na Šentrumarju. Š 


Blagoslov konj v Strugah 
Leto je naokrog in 26. decembra smo, na god sv. Štefana, ki je zavetnik konj, v Struški dolini imeli tradicionalni blagoslov konj. Pred cerkvijo se na ta dan blagoslovi te plemenite živali, da bi bile zdrave, pa tudi lastnike, da bi zanje lepo skrbeli. 
Maja Pecjak simbolicno prejel blagoslovljen kruh in 
sol za svojega konja ter spominsko ro-Pred cerkvijo v Strugah se je letos zbralo zeto. kar 26 konjenikov. Po koncani sveti maši Po blagoslovu so se domacini lahko sta g. župnik M. Bilandžic in g. diakon peljali s kocijo, nato pa sta sledila še 
A. Cunk konjem in konjenikom podeli-pogostitev in prijetno druženje, ki ju la blagoslov, ki naj jih ohrani pri zdravju vsako leto organizira Konjerejsko dru-in obvaruje nesrec.  Vsak udeleženec je štvo Struge. Š 



Na obisku pri invalidu – veteranu vojne za Slovenijo 
Obmocno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje je v petek, 25. oktobra 2019, organiziralo proslavo ob dnevu suverenosti v Družbenem domu Grosuplje. Ob tej priložnosti so bili podeljeni spominski znaki »VOJAŠNICE 1991« tistim pripadnikom vojnih enot 57. ObmŠTO Grosuplje, ki so sodelovali pri blokadi vojaškega objekta – skladišca 
v Grosupljem. 
Jelka Janežic, foto: Matjaž Goricar 

Spominski znaki so bili podeljeni na podla­gi odredbe Ministrstva za obrambo RS. Med prejemniki spominskega znaka je bil tudi veteran vojne za Slovenijo leta 1991 g. Ale-ksander Marincic, ki pa se zaradi svoje inva­lidnosti ni mogel udeležiti podelitve. Organi­zacijski odbor OZVVS Grosuplje za izvedbo proslave se je odlocil, da ga obišcemo na njegovem domu in mu podelimo spominski znak »VOJAŠNICE 1991«. 
V soboto, 14. decembra 2019, dopoldne  ga je na domu v Cagošcah pri Temenici obiskala delegacija v sestavi Matjaž Goricar in Jelka Janežic (oba predstavnika OZVVS Grosuplje) ter Vinko Kastelic, upokojeni pripadnik SV. Aleksander je bil obiska zelo vesel in prijetno presenecen, saj ni pricakoval, da bo na tak nacin prejel spominski znak. Ob prihajajocih praznikih smo mu vošcili vesele praznike ter zaželeli srecno in zdravo življenje. V spomin na obisk mu je bilo izroceno še skromno da­rilo. Ob prijetnem klepetu in postrežbi s kavo nam je v pogovoru razkril del svojega življe­nja, ki je bilo vse prej kot lahko. 
Vsi smo bili zadovoljni z obiskom in ob tej priložnosti delili mnenje, da se moramo veckrat spomniti na tiste, ki so dali svoj pri­spevek pri osamosvojitvi domovine, vendar se zaradi takšnih ali drugacnih okolišcin ne morejo udeležiti naših dejavnosti. Š 






Groševci smo zapustili posebej uspešno leto in z zagonom vstopili v novo 


December je bil v Študentskem klubu GROŠ še posebej razigran. Obdobje novoletnih luck in iskric srece smo po svoje popestrili še z nekaterimi praznicnimi projekti. 21. decembra ste se nam lahko pridružili na prednovoletnem izletu v Innsbruck, kjer smo si ogledali mesto in njegove znamenitosti, ki so bile v duhu božica še lepše. Kljub slabšemu vremenu smo si s pomocjo dobre volje pricarali krasen enodnevni pobeg od vsakodnevnih zadolžitev. 
Neža Androjna, ŠK GROŠ 
Kot vsi vemo, pa v decembru praznuje-mo tudi praznik, ki ima za Slovenijo zelo velik pomen. Seveda gre za 26. decem­ber, dan samostojnosti in enotnosti, ki obeležuje razglasitev izida plebiscita o samostojnosti države pred 29 leti. Ker se nam, Groševcem, zdi nujno, da se zave­damo tudi pomembnosti tovrstnih pra­znikov, smo na ta dan organizirali zdaj že tradicionalni pohod na Magdalensko goro. Iz Grosuplja smo se pozno popol­dne odpravili proti vrhu, kjer sta nas ca-


VLJUDNO VABLJENI NA 

ALZHEIMER CAFE 
TEMA: SPOPADANJE Z VEDENJSKIMI IN PSIHICNIMI SPREMEMBAMI BOLNIKA, 
KI BO V SREDO, 12. FEBRUARJA 2020, OB 17. URI V PRITLICJU ZAVODA SVETE TEREZIJE. 
V SODELOVANJU S 
Vabilo novim prostovoljcem 
Rdeci križ Slovenije - Obmocno združenje Grosuplje vabi nove prostovoljce z obmocja obcin Grosuplje, Dobrepo­lje in Ivancna Gorica, da se nam pridružijo pri razlicnih podrocjih našega dela. Ta so: 
• 
krvodajalstvo; 

• 
pomoc ob nesrecah, požarih, poplavah …; 

• 
prva pomoc – bolnicarji, clani prostovoljnih ekip prve pomoci – in širjenje znanja prve pomoci; 

• 
zbiranje in razdeljevanje materialne pomoci v hrani, obleki in šolskih potrebšcinah ter pomoc pri placilu položnic; 

• 
skrb za zdravo življenje; 

• 
pomoc starejšim, invalidnim, bolnim, deprivilegira­


nim. Delo je prostovoljno in brezplacno, primerno za ljudi, ki s svojo srcnostjo in dobroto gradijo boljši svet. Za vec informacij smo na voljo na 051 380 351, preko e-naslova grosuplje.ozrk@ozrks.si ali osebno v naši pi-sarni. 
Sekretarka RKS - OZ Grosuplje Anica Smrekar 
Predsednik RKS - OZ Grosuplje Matjaž Marincek 
kala Groševa clana s slašcicami, toplim cajem in kuhanim vinom. Vecer sta nam nato popestrila naša aktivista Toni Kram­pelj z govorom in Simon Jancar z recita­cijo pesmi V meni bije slovensko srce. 
Lansko leto je bilo za aktiviste našega kluba prav posebno; pripravili smo šte­vilne zelo uspešne projekte, med kate­rimi nam je v najvecji ponos koncert za Groševo 20. obletnico. Ker smo bili med letom res zelo zavzeti in v vsak dogodek vložili veliko truda, smo se odlocili, da tik pred novim letom organiziramo še pred­novoletno vecerjo, ki je bila namenjena vsem našim clanom. 
Ravno zaradi organizacije tako števil­nih dogodkov se je lansko leto naša ekipa še posebej zbližala. S sodelovanjem smo se zelo povezali ter s tem okrepili svoje prijateljske vezi. Tako delo v klubu ni ni­koli težavno, saj smo se naucili, kako v vsak opravek vplesti zabavo in kako vsak problem spremeniti v novo izkušnjo, iz katere se skupaj ucimo. 
Poleg tega, da so v januarju in febru­arju organizirani štirje smucarski izleti 

Veseli december v Prizmi 


December je bil v našem zavodu spet zelo zanimiv, saj smo za svoje stanovalce izpeljali številne dejavnosti. 

Dipl. del. ter. Barbara Bavdek, Prizma Ponikve 
21. novembra so našo hišo napolnili zvo­ki harmonike in petje pevskega zborcka Škrjancki. Njihova energija je bila na­lezljiva in kar žal nam je bilo, da niso ostali še dlje. Nadejamo se, da nas v tem letu ponovno obišcejo. 
Na zacetku decembra smo se odloci­li, da si ogledamo novoletno okrašeno Ljubljano. Napolnili smo avtobus in še kar štiri kombije. Prispeli smo v poznih popoldanskih urah, tako da so lucke že lepo svetile v mraku. Pogreli smo se ob vrocem caju in grelcih, ki so jih posebej za nas prižgali v kavarni Tromostovje. Najlepša hvala gospe Dariji in osebju, ki so za nas tako lepo poskrbeli. Izlet smo zakljucili s kratkim sprehodom cez tr-žnico in Mesarski most. Bilo je mrzlo, a nepozabno. 
Naslednji dan nas je po maši obi-skal Miklavž. Menimo, da smo bili letos zelo pridni, saj smo prav vsi dobili dari-(Mokrine, Kanin, Katschberg in Turra­cher Höhe), sledijo v tekocem letu še številni novi projekti in prav vsakega se že veselimo. Upamo, da se bomo videli na cim vec dogodkih! 
Vec informacij o prihajajocih dogod­kih lahko dobite na Groševih uradnih urah, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00, preko spleta na našem uradnem Facebook profilu ali na spletni strani www.klub-gros.com. 
Groševcu ni nikoli dolgcas! Š 


la. Zvoncek je odmeval po hodnikih in Miklavž je potrkal na vsaka vrata ter iz nas izvabil tisti pristni otroški nasmeh. 
19. decembra smo tudi mi uspeš-no zakljucili leto 2019. Zbrali smo se ob dobri glasbi in pecivu, ki nam ga je pripravila naša kuhinja. Napolnili smo dvorano, zaplesali smo in tisti pogumni tudi kakšno odpeli. Letos so nas zapos­leni presenetili, saj so nam zapeli pesem Bela snežinka. 
Ob postavitvi jaslic smo se spreho­dili cez utrinke leta 2019. Zaplesala sta nam državna prvaka latinskoameriških plesov, rajali smo na pusta, izdelali smo butarice, barvali pirhe, obiskali so nas upokojeni castnik in ucenci OŠ, potopisa sta nas popeljala na Finsko in v Teksas, prepletali smo sivko, se mastili s kosta­njem, tekmovali v športnih igrah in še in še. Dobili smo nov prizidek, novo ku­hinjo, nove sobe ... Po hiši so se uredili bralni koticki in uredili smo si tudi manj­ši racunalniški koticek. In ko smo tako v 


Optimisticno v zadnjo tretjino futsal sezone 
V prejšnji številki ste lahko brali o uspešnih nastopih ekip Futsal kluba Dobrepolje na tekmah, ki so bile odigrane do sredine decembra. Tako kot vecino športnikov so tudi tekmovanja v futsalu med božicno-novoletnimi prazniki obstala, nadaljevala pa so se takoj na zacetku leta. Pred nami je še zakljucni del sezone, v katerem bosta najdlje nastopala 
clanska ekipa ter selekcija U-15. 


Bojan Novak 
Clanska ekipa, ki letos izredno uspešno nastopa v 2. slovenski futsal ligi, je od zadnje številke Našega kraja odigrala tri tekme. 20. decembra je v goste v Velike Lašce prišla odlicna ekipa KMN Miklavž TBS team24, ki je bila v naletu zapore­dnih zmag. Našim igralcem je uspelo ta nalet zaustaviti, saj so po zelo dobri igri in rezultatu 6 : 1 na koncu slavili s 6 : 4. Po dva zadetka sta dosegla Gal Škulj in Alen Blatnik, po enega pa sta dodala še Žiga Andolšek in David Erculj. 
Nova domaca tekma je ekipo cakala 
10. januarja, nasprotnik pa je bil neugo­dna ekipa iz Logatca, ki nam je na prvi tekmi teh dveh ekip skoraj prekrižala na-crte. Tokrat sta se v naši ekipi predstavila tudi dva novinca, ki sta se nam pridruži-la v zimskem prestopnem roku, Kristjan Což in Urban Pirnat. Dvomov o zmago­valcu ni bilo, saj je po uvodnem zadetku Kristjana Coža stekla tudi igra v napadu. Za koncnih 8 : 1 je Což dosegel kar pet zadetkov, tri pa je dodal najboljši strelec letošnje lige, Gal Škulj. 
Veliki derbi vodilnih ekip, ki ju je pred tekmo locila le ena tocka, je bil odigran v soboto, 25. januarja, v Zagorju ob Savi. Naša ekipa je v tekmo vstopila odlicno, si do 18. minute priigrala prednost 3 : 1, a so se trdoživi domacini uspeli približati in ujeti naše fante. V drugem polcasu naši igralci kljub nekaterim lepim priložnos-januarja, pa je na domaci tekmi suvereno tim niso uspeli najti poti so nasprotni-premagala ekipo Dlan Logatec (10 : 2). kove mreže, gostitelji pa so v 37. minuti Nova domaca tekma je bila na sporedu kaznovali našo napako in tekmo zma-v nedeljo, 19. januarja, nasprotnik pa gali z rezultatom 4 : 3. Tako so prevzeli odlicna ekipa z Vrhnike (Siliko Fortrade). prvo mesto na lestvici in bodo tretji del V odlicni tekmi zadetkov ni manjkalo, zaceli z najboljšega izhodišca. Kaže na koncalo pa se je z našim porazom 8 : 11. ogorcen boj do konca, že sedaj pa vas V zadnjem krogu je ekipa gostovala pri vabimo, da si ob petkih zvecer vzamete najboljši ekipi lige, KMN Bronx Škofije. cas in podprete našo ekipo na domacih Tudi tu ni bilo upanja na uspeh. Doma­tekmah. Spomnimo – prvouvršcena eki-cini so z zmago 6 : 2 potrdili prvo mesto pa se bo uvrstila v prvo slovensko ligo, na zahodu, naša ekipa je ligo koncala drugouvršcena pa bo za uvrstitev v prvo na 5. mestu z izkupickom štirih zmag in ligo  igrala še kvalifikacijski tekmi. osmih porazov. Najboljši strelec ekipe je 

Ekipa U-19 je v zadnjem mesecu odi-bil Matic Babic, ki je dosegel 24 zadetkov. grala še zadnje štiri tekme lige na zaho-Ekipa U-15, ki je vodilna na zahodu, je du. Tik pred božicem ekipa v gosteh pri pred prazniki premagala sosede iz Sod-ekipi FSK Stripy ni našla recepta za us-ražice, ekipo ŠD Extrem (9 : 6), zmago­peh in izgubila s 6 : 16. Že v nedeljo, 12. viti niz pa prenesla tudi v novo leto, ki 
NASLEDNJE TEKME CLANSKE EKIPE (do konca sezone): 
31. 1. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : Dlan Logatec 
7. 2. 2020, Sodražica; ŠD Extrem : Futsal klub Dobrepolje 
14. 2. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : KMN Meteorplast 
21. 2. 2020, Ajdovšcina, MNK Kix Ajdovšcina : Futsal klub Dobrepolje 
28. 2. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : KMN Miklavž TBS team 24 
6. 3. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : Futsal klub Kebelj 
13. 3. 2020, Zagorje ob Savi; Mlinše : Futsal klub Dobrepolje 
NASLEDNJE TEKME SELEKCIJE U-15: 

2. 2. 2020, Velike Lašce; NK Ribnica : Futsal klub Dobrepolje 
16. 2. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : KMN Bronx Škofije ga je nadaljevala z zmago na gostovanju v Škofji Loki (6 : 5). V nedeljo, 26. janu­arja, je zacela tretji del tekmovanja, ko se je pomerila s preostalimi ekipami še enkrat. Prvi nasprotnik je bila spet ekipa ŠD Extrem. Tokrat so bili igralci iz Sod-ražice ob odsotnosti našega najboljšega strelca, Erika Finka, nekoliko boljši in zmagali s 6 : 5. Po koncu tretjega dela se najboljše tri ekipe združijo v koncni­ci za prvaka z najboljšimi tremi ekipami z vzhoda. Tam ekipe ponovno odigrajo tekme po dvokrožnem sistemu, najbolj­ša ekipa pa bo postala državni prvak. 
Ekipa U-13 se je letos uvrstila v konc­nico za prvaka, med najboljših osem ekip v državi. V cetrtfinalu se je pred številnimi domacimi gledalci pomerila z odlicno ekipo KMN Slovenske gorice in ji morala priznati premoc. Gostje so na povratno tekmo odšli z zmago 11 : 2. Druga tekma je bila odigrana v Volicini. Tudi tokrat so bili igralci Slovenskih goric boljši (5 : 1) in so zasluženo napredovali v polfinale. 
Ekipi U-11 in U-9 uspešno nastopata na turnirjih pod okriljem Medobcinske nogometne zveze Ljubljana, turnirji pa nimajo tekmovalnega naboja. Š 

»Futsal je moj šport, moja strast« – pogovor z Danijem Kaljevicem, trenerjem clanske ekipe Futsal kluba Dobrepolje 
Nekako po dveh tretjinah in v pricakovanju 10-letnice Futsal kluba Dobrepolje in prve tekme v domaci dvorani, sem na pogovor povabil glavnega trenerja v klubu, Danija Kaljevica. Po eni izmed tekem si je vzel cas in opisal dosedanji potek odlicne sezone, ob tem pa povedal še marsikatero zanimivo misel. 
Bojan Novak 
G. Kaljevic, letošnja futsal sezona se bliža vrhuncu. Iz konca tedna v konec tedna si sledijo pomembne tekme za vse selekcije Futsal kluba Dobrepolje. Se tudi pritisk na vas in druge trenerje v klubu stopnjuje? 
Lahko recem, da sam ne cutim kaš­nega posebnega pritiska, ga pa nekaj cutimo med sezono vsi skupaj v klubu. Naucili smo se spopadati s pritiskom. Zadnja leta smo dobili še trenerja Slavišo Đordevica, z njegovim prihodom je lažje, predvsem v mlajših selekcijah. Sva do-ber tandem in lahko hitro odreagirava na stresne situacije. Seveda bi bilo to težje brez klubskega vodstva. Za zdaj nam na vseh podrocjih kaže dobro, predvsem pri clanski ekipi in selekciji U-15. A gledamo tudi naprej – pripravljamo še boljše pro-grame za naslednjo sezono in nadaljnji dvig kluba. 
V klubu vodite clansko ekipo in ekipo U-15, ob tem pa opravljate tudi nekakšno povezovalno in mentorsko vlogo drugim trenerjem. Kako po­membna se vam zdi ta povezovalna vloga v mladem trenerskem kadru? 
V klubu imamo sedaj same domace trenerje. Vsi so mladi in zagnani. S Slavišo jih poskušava usmerjati k enaki filozofiji futsala. Otrok imamo v klubu res veliko, selekcije imamo prakticno vse, z izjemo cetka delovanja kluba smo se potrudili skovati povezanost med mladimi in mis-lim, da nam to zelo dobro uspeva. 

Dotakniva se zdaj dela s clansko eki­po. Letošnja sezona je trenutno dalec najuspešnejša, odkar ekipa Futsal klu­ba Dobrepolje nastopa v tem tekmova­nju. Trenutno ekipa zaseda sam vrh le­stvice, na 13 tekmah pa je dosegla kar 11 zmag. Verjetno ste zelo zadovoljni, kajne? 
Delo s clani je težko, ampak ce se stva­ri poklopijo, je lahko hitro tudi uspešno. Skoraj vsi fantje so domaci igralci, do-dali smo nekaj fantov iz bližnje okolice ter tako sestavili simpaticno ekipo. Mo-ram reci, da so fantje zelo vestni, a kljub temu je delo trenerja v clanski kategoriji naporno, tako po fizicni kot po psihicni plati. Vcasih je lažje voditi treninge in tekme pri mlajših kot pri clanih. A letos se nam za zdaj stvari obracajo tako, kot je treba, in verjamem, da bomo do kon-ca sezone (še sedem tekem do konca) zdržali, ceprav bo zelo težko. 



Kakšno ekipo vodite? 
Kot sem že omenil, je ekipa dobra kombinacija domacih igralcev in fantov iz okolice. Dobra je kombinacija mladih in nekoliko bolj izkušenih fantov. V ekipi so razlicni tipi igralcev, ki se v celoti uja­mejo, zato imamo letos tudi tako dobre rezultate. Krasi nas odlicna obrambna linija, na celu z obema vratarjema. Letos smo se odlocili za dodatne treninge vra­tarjev, ki obcasno vadita pod vodstvom trenerja vratarjev. Letošnjo sezono smo zastavili treninge trikrat tedensko. Pred sezono pa smo prav tako letos prvic fan-te kondicijsko pripravili pod strokovnim vodstvom osebnega trenerja iz Ribnice (Gox center). 
Kakšen je razpored tekmovanja do konca sezone? Koliko tekem vas še caka? Je cilj naslov prvaka v 2. sloven-ski futsal ligi in uvrstitev med elito? 
Tekem je še sedem, en cel krog, osem ekip bo igralo vsaka z vsako. Razpored bo sedaj tak, da bomo štiri tekme odigrali doma, tri pa v gosteh. Cilj je po vsem, kar smo do zdaj pokazali, uvrstitev v prvo ligo, najvišja raven futsala v državi. S sotrenerjem Đordevicem sva imela ta cilj že od zacetka v glavah, drugi pa so o njem verjetno zaceli razmišljati po prvi seriji zmag. 
Je nakljucje, da odlicna sezona sovpada z zakljucnimi deli pri gradnji naše športne dvorane? Ste se za le­tošnjo sezono bolje pripravili tudi za­radi pricakovanja nove dvorane? 
V tem športu delujem že vec kot 15 let in v vseh teh letih smo klub, ki smo glede treninga podhranjeni. Preprosto do zdaj nismo imeli primerljivih pogojev z dru­gimi. V še vecje zadovoljstvo nam je bilo, ko nam je z nekaj podobno mislecimi po dolgih letih prošenj in pritiskov na pri­stojne na obcini uspelo, da je dozorela želja po novi športni dvorani. Pripeljali so pravega direktorja in izpeljali tako že­leno gradnjo dvorane. Mislili smo sicer, da bo to pomlad v njej že kakšna tekma, a glede na to, da cakamo že toliko let, ne bo težko pocakati do jeseni. 
Kako težko pa je bilo toliko let treni­rati in igrati domace tekme brez ustre­zne dvorane? 
Težko je. Mogoce lahko ponazorim s primerjavo. To je podobno, kot da bi šestclanska družina živela v garsonjeri. Za trening je bil vedno na voljo premaj-hen prostor, kar se je odražalo na naši igri. Vsak teden, ko smo imeli domace tekme, smo v bistvu gostovali. A kljub temu smo dosegli tudi nekaj zelo dobrih rezultatov. Velikokrat se pogovarjamo o tem, kako bi se klub lahko hitreje razvijal, ce bi imeli že od zacetka domaco dvorano. A kar je, je. Zdaj z veseljem gledamo v prihodnost in preprican sem, da bo svetla. 
Clanska ekipa ima letos zelo dober obisk na domacih tekmah. Mislite, da so Dobrepoljci zacutili povezavo z eki­po? Navsezadnje se morajo za vsako domaco tekmo peljati v Velike Lašce … Kako lahko malce z razdalje, živite na­mrec v Ihanu, gledate na odnos Dobre­poljcev do športa? 
Naš klub ima enega najboljših obiskov v ligi, ce ne celo najboljšega. K temu so pripomogli rezultati, razširjenost kadra, številcne mlajše selekcije ter vodstvo klu­ba, ki skrbi za promocijo in spremljeval­ne dejavnosti med odmori med polcaso-ma. Opažamo, da nas zadnje case veliko klubov želi posnemati, ker se dejansko obnašamo kot uveljavljen, dobro orga­niziran klub. S tem vsi skupaj delamo za boljšo prepoznavnost in razvitost futsala v Sloveniji. 
Tisti, ki nas spremljajo že od zacetka 
(22. marca bomo obeležili desetletnico kluba), so zacutili povezanost z ekipami, predvsem z mlajšimi selekcijami. Dru­gace pa menim, da dobrepoljski ljudje niso navajeni spremljati športa v živo. To ni nic cudnega, saj toliko casa caka-mo na dvorano in od casa, ko je bil tu uspešen rokometni klub, ni bilo prilož­nosti graditi na športni kulturi. Moram reci, da me letošnji obisk, ko imamo na clanskih tekmah na tribunah povprecno okrog 150 ljudi, navdušuje in preprican sem, da bo na prvi tekmi v novi dvorani ta že polna. Tega si želimo vsi v klubu in igralci. Futsal želimo v prihodnjih letih dvigniti še na višjo raven. Preprican sem, da je šport zelo pomemben sestavni del življenja v vsakem okolju. 


Zelo dobro je tudi to, da imamo v Dobrepolju razvitih veliko razlicnih športov in športno zvezo, ki skrbi za razna tekmovanja. Upam, da se bo to z novo dvorano še bolj razmahnilo. 
Zelo uspešno igra letos tudi vaša druga ekipa, selekcija U-15. Ta prav tako zaseda prvo mesto na lestvici. Lahko najprej za bralce pojasnite, kak­šen je sistem tekmovanja v kategoriji do 15 let? 
Ekipe v državnem prvenstvu do 15 let so razdeljene v dve skupini, na zahod­ni in vzhodni del. Mi igramo na zaho­du. Znotraj posameznega dela igramo z vsako ekipo trikrat (trikrožni sistem). Po koncanem predtekmovanju pa se najboljše tri ekipe iz vzhoda in zahoda združijo v ligi za prvaka. Tam odigrajo dvokrožni sistem in najboljši po njem postane državni prvak. Trenutno smo na prvem mestu na zahodu, smo pa v zad­njem delu predtekmovanja in kaže nam zelo dobro. 



Kako drugacno je delo v clanski eki-pi od dela s fanti, ki so stari 14 let? 
Vcasih je lažje delati z mlajšimi kot s clani, ceprav znajo biti tudi mladostniki kdaj muhasti. Poznan sem kot trener, ki zahteva red in disciplino, ne glede na to, koga treniram. Vem, da je to prava pot. En zelo velik uspeh z mlajšimi selekcija-mi sem že doživel (naslov državnih prva­kov leta 2016), in takrat obcutil, da mi je bilo vse poplacano. 
S fanti veliko potujete, kajne? Vse tja do Kobarida … Je to naporno? Navse­zadnje so fantje na dan tekme pogosto odsotni skoraj celo nedeljo … 
Ja, res je. Slovenija zna biti kljub majhnosti tudi precej velika. Potrebno je res veliko usklajevanja, tako trenerjev, igralcev, staršev, šole. Ampak tak je šport in tisti, ki želi biti uspešen, se mora nau-citi tudi dobre organizacije svojega casa. To nam vsak dan govorijo tudi naši šte­vilni svetovno znani športniki. Brez trde­ga dela in odrekanja uspehov v športu na dolgi rok ni. 
Lansko poletje ste v rekreacijskem centru Gmajna izpeljali enotedenski futsal tabor, ki je bil zelo uspešen. Kakšne spomine imate nanj? Boste z organizacijo tovrstnih taborov nada­ljevali? 
Tabor je bil zelo uspešen, sodelovalo je 33 otrok, starih do 15 let. Tabor je bil dobra stvar in za naše okolje je bilo to ne­kaj novega. Ko je enkrat konec sezone, se skoraj nic vec ne dogaja, zato se je poja­vila ideja o organizaciji tabora oziroma kampa. Želim si, da se to nadaljuje tudi v naslednjih letih. Mogoce spremenimo lokacijo in se tudi s taborom odpravimo proti morju, a tabor bo še naprej v prvi vrsti namenjen predvsem za mlajše fante do 13 let. Lepo je, da fante navsezadnje na zacetku pocitnic nagradimo s prijet­nim tednom in da se v tem kampu po­vežejo, spoznajo in imajo nekaj futsala in nekaj zabave. 
Daljšo zgodovino pa imajo sep­tembrske priprave za starejše selekci­je. Letošnjo sezono so bile prav poseb­ne, kajne? 
Da, prvic smo jih speljali v tujini, v znanem hrvaškem letovišcu (Savudrija). Fantje so lokacijo zelo dobro sprejeli in z organizacijo priprav na tej lokaciji želi-mo nadaljevati v še obširnejši obliki. Kot sem že rekel, trudimo se prestaviti tja tudi poletni tabor za mlajše igralce. 
Tisti, ki vas poznajo, bodo potrdili, da zelo veliko energije vlagate v delo v klubu in ste pri tem tudi zelo strastni. Koliko energije in casa vam vzame delo v klubu? 
Ogromno. Težko to natancno oprede­lim. Vsak, ki me pozna, ve, da sem zelo energicen. Vcasih celo prevec. Za futsal porabim veliko casa. Ker se vozim na treninge in tekme iz Ihana, mi vzame to veliko casa, ampak vseeno – futsal je moj šport, moja strast. Prav tako je Futsal klub Dobrepolje moj klub. Živel sem v Dobre­polju in imam se za Dobrepoljca. Zato bo Futsal klub Dobrepolje vedno moj prvi klub, za katerega sem pripravljen naredi-ti vse. In se v tej smeri tudi trudim. 
Kaj pa vas pri tem najbolj polni z energijo? 
V prvi vrsti me z energijo in zado­voljstvom napolnijo dobre igre in nav­dušenje otrok. Pa seveda zmage. In tudi tesni porazi. Ti mi namrec ne dajo miru in me podžgejo, da še bolj razmišljam o razlogih in možnih izboljšavah. Zadnje case pa me polni predvsem pogled na polno dvorano naših navijacev, ki navi­jajo za nas in se veselijo z nami. 
Se ob vsem delu sploh še uspete spomniti na naslov državnih prvakov v selekciji U-17, ki ste ga dosegli pred nekaj manj kot štirimi leti? 
Leta 2016 smo osvojili naslov držav­nih prvakov v državnem prvenstvu do 17 let (U-17). Tej zlati generaciji (letnik 1999) so se pred tem izmikala polfinala in finala, saj so imeli smolo s sistemom tekmovanja. Nogometna zveza Slovenije je v tistih letih spreminjala sisteme tek­movanj in starostnih kategorij in na našo sreco so ravno še pravocasno premierno ustanovili ligo U-17. Sezono smo igrali brez posebnih naporov, vse do finala, ki pa je bil pravi prvoligaški finale in je postregel z infarktno koncnico. Vecina fantov igra sedaj za clansko ekipo, kar je lep dokaz, da so fantje šli skozi našo futsal šolo od zacetka do konca. 
Naslova ne bom nikoli pozabil. Prav tako ne srcnih in strastnih navijacev, ki so nas na koncu ponesli do naslova, kar je vsekakor najvecji športni dosežek ob­cine. 
Zadnje sezone se kot trener angaži-rate tudi pri raznih reprezentancnih zborih mlajših selekcij. Kako po­membno se vam zdi to delo? 
Vsakemu trenerju, ki dela v športu, je najvecji izziv, da se pomeri na najvišji rav­ni in da sodeluje pri delu v reprezentanci. Ponosen sem, da sem zraven pri selek­cioniranju najboljših slovenskih igralcev do 15 let (U-15). V cast mi je biti del re-prezentance. V selekcioniranju sodeluje­jo odlicni trenerji, od katerih bi se rad še marsikaj naucil, predvsem pa rad sprem­ljam razvoj najboljših igralcev, saj se skozi leta res dobro vidi njihov napredek. 
Zakljuciva pogovor še s pogledom naprej. Kakšni so vaši cilji do konca sezone in malce dlje, za leto 2020? 
Želim, da do konca sezone postavimo v klubu novo mejo za uspešnost sezo­ne. Že sedaj kaže na to, da bomo sezo-no koncali z velikimi uspehi, predvsem z uvrstitvijo raznih selekcij v zakljucne boje. S clansko ekipo želimo pripeljati najboljše prvoligaške ekipe v Dobrepo­lje. Želimo si, da bi se v naši novi športni lepotici naslednjo sezono igrale najbolj­še tekme futsala. 
Želim si tudi rast kakovosti pri vseh selekcijah zaradi dviga kakovosti trenin­ga v novi dvorani. Vsi si bomo prizadeva­li, da pripeljemo v naše kraje tudi kakšno reprezentancno tekmo, da si Dobrepoljci lahko pogledajo najvišjo raven futsala v Sloveniji. Z Nogometno zvezo dobro so-delujemo in tudi po organizacijski plati se bomo poskušali dogovoriti za izpelja­vo kakšnega izobraževanja ali selekcio­niranja v naši dvorani. Preprican sem, da so pred nami lepi casi in da bo še vec Dobrepoljcev našlo veselje ob gledanju te dinamicne in zanimive igre. 
Ob tej priložnosti vabim vse, da se nam pridružite že ob zakljucku te se-zone, saj so pred nami zelo pomembne tekme, ki jim z ogledom lahko daste tudi svoj pecat. 
G. Kaljevic, hvala za pogovor. Srec­no do konca sezone. Š 

Pomanjkljiva prometna varnost v Ponikvah 
S tem pismom želim sprožiti razpravo o prometni varnosti v Ponikvah, saj si želim, da bi pristojni nekaj ukrenili. 
Marinka Kaplan palice za sneg in podirajo celo drevesa, ki so ob cesti. Prav 
tako tudi avtomobili, ki pripeljejo iz nasprotne smeri, ne Zelo izpostavljeni in ogroženi so pešci, med njimi je veliko upoštevajo omejitve hitrosti. starejših in otrok, ki hodijo ob cesti. Velik problem je na za-Velikokrat pomislim, kaj bi se lahko zgodilo, ce bi bil v cetku vasi. Avtomobili, ki pripeljejo iz smeri Predstruge–Po-tistem trenutku tam nekdo od pešcev. Sprašujem pristojne, nikve, ne zmanjšajo hitrosti pravocasno, pogosto jih »nese ali je res treba cakati, da se zgodi NAJHUJŠE, pa se bo potem ven«, tako da vozijo po »bankini«, podirajo cestne stebricke, ukrepalo, ko bo za nekoga že prepozno. Š 
Koledniki v Strugah 
Ko so se Sv. trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar, odpravili na pot s kamelami, je bila smer njihove poti neznana. Vodila jih je zvezda, da so lahko našli novorojenega Božjega sina in ga obdarovali. 
Fani Francelj domaci župniji. S seboj niso vzeli daril, so privabili nasmeh na žalostne obraze. 
vzeli pa so pogum, dobro voljo, pleme-V tem plemenitem delu so z nevidno Naši letošnji koledniki Gal in Eva Pu-nito srce in veliko željo, da bi zbrali kar nitko povezali tudi nas farane v skupnost gelj, Sebastijan Vidrih, Maša in Martina najvec za uboge ljudi v stiski, lacne, žej-darujocih ljudi in nas razveselili s svojim Struna, Anja in Nuša Nose, Jože in Luka ne, zapušcene in pomoci potrebne. Zbi-obiskom in vošcilom miru, srece, zdravja Ramac, Danijel Lohkar, Matic Miklic, rali so od hiše do hiše za hrano, zdravila, in z znamenji na podbojih hišnih vrat, po Martin Pugelj, Anže in Andraž Novak ter obleke in poleg tega poslali v misijone katerih Bog deli svoj blagoslov. Š Tjaša Križman so krenili na znano pot po velik objem, lepe misli in dobre želje, da 


Naj bo pust mastnih ust! 
Vabimo vas na kulinaricno delavnico 

Štula in velikonocni ajdovi štruklji, 
ki bo v petek, 14. februarja 2020, ob 17. uri v vaškem domu v Predstrugah (Gozdarski dom, Predstruge 60, vhod zadaj). Svoje znanje bosta z vami delili Nada Lunder in Ivanka Zrnec. 
Zaradi omejenega prostora so prijave obvezne na tel. št. 068 622 388 (Nada). Za stroške materiala in posredovano znanje prispevate po lastni presoji. 
Vabljeni! 


Anatripis 
MEDICINSKA PEDIKURA nega diabeticnega stopala, sanacija glivicnih nohtov, odprava trde kože (ragade), otišcancev in kurjih oces, sanacija vrašcenih nohtov tudi s pomocjo razlicnih sponk glede na problematiko vrašcenega nohta, svetovanje … 
• Klasicna pedikura 

nega nog, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov 
• Manikura 

nega rok, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov 
• Depilacija 

MASAŽNE TERAPIJE 
klasicna terapevtska masaža, ortopedska masaža in kineziotaping terapija, Tellington TTouch terapija 
Vse kar želite sebi, lahko podarite tudi Vašim najdražjim z darilnim bonom. 
VABLJENI V 1. NADSTROPJE JAKLICEVEGA DOMA, KJER BOSTE DOŽIVELI: 
DOTIK ROK – DUŠE – SRCA 
Anatripis, masažne terapije in medicinska nega stopal, 
MILKA GOLOB s. p., PE VIDEM DOBREPOLJE 
Videm 34 1312 VIDEM–DOBREPOLJE telefon: 041 745 133 e-naslov: mg.milka@gmail.com 
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 
Storitve: 

l	 Brušenje stekla l	 Fazetiranje stekla in ogledal l		Peskanje stekla l	 Izdelava izolacijskega termopan stekla l	 Kaljeno steklo l	 Tuš kabine (po meri, s tesnili) l	 Ogledala l	 Kopelit steklo za delavnice l	 Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l	 Montaža vsega navedenega l	 Ostale steklarske storitve l	 Intervencija 24 ur na dan 
Delovni cas: 
JANEZ POZNIC s.p. 

od pon. do pet. od 9h do 19h 
Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Sobota in nedelja zaprto! 
Hvala za obisk – se priporocamo! 
BREZPLACNIA
pregled racunalnikaA

PONUJAMO:A
• 
Popravilo racunalnika, diagnostika in ocena stroškovA

• 
Svetovanje pri nakupu racunalniške opremeA

• 
Servis in nadgradnja racunalnika in racunalniške opremeA

• 
Namestitev programske in strojne opreme Windows in LinuxA

• 
Vzdrževanje programske in strojne racunalniške opremeA

• 
Odstranjevanje virusovA

• 
Namestitev protivirusnih programovA

• 
Strojno in programsko racunalniško opremoA

• 
Postavitev pisarn in vzdrževanje objektov 


NAMEŠCAMO SAMO LICENCNO PROGRAMSKO OPREMOA
051 - 246 - 208                   matostoritve@gmail.comA
Matej     031 461 933 Stane     041 929 388 
Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... 
info@brata-tomsic.si 
www.brata-tomsic.si 
CP 028/2/2017 
PRIBA OKNA D.O.O. 
Mati˜na št.: 1658654 
CWB-17-9351 

info@priba-okna.si