Bazovica, ti predragi si naš dom, roke slovenske zveste so te drag spomin na tebe nosil ponos kvarnerske lepe Slavko Arbiter,

KAŽIPOT
mesečnik slovenske skupnosti na Reki In v PGt
Kažipot
Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in PGŽ
Urednica: Varjana Mirković marjana.mirkovic@ri.t-com.hr tel.: 091 593 6086
" » _
O* v rt O ft
Priprava, prevodi in oprema besedil Marjana Mirković v okviru projekta Si-T
Lektorica Darka Tepina Podgoršek
Izdajatelji:
Slovenski dom KPD Bazovica, Podpinjol 43, Reka
bazovica@bazovica.hr
za: Milan Grlica
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, Reka
sreda: 10.00-12.00, vslonmg.ri@gmail.com za: Du šanka Gržeta
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, Podpinjol 43, Reka sreda: 10.00-12.00, vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr, za: Marjana Mirković
ISSN 1845-5034
Oblikovanje, prelom in tehnično urejanje: Krispin Stock
Tisk: Tiskara Sušak
Mesečnik finančno podpirajo:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Primorsko-goranska županija
Mesto Reka
Svet za narodne manjšine RH
Naklada je 600 izvodov
Na naslovnici: Preganjamo zimol Foto: Anita H romin
Karikatura: Bojan Grlica
Slovenski dom KPD Bazovica
tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977
tajništvo, knjižnica in klubski prostori
torek in četrtek: 10.00-12.00, 18.00-20.00
MePZ - vaje, ponedeljek: 18.00-21.00
Dramska skupina: po dogovoru
Folklorna skupina: sreda, 19.00-21.00
Plesna skupina: torek, 19.30-21.00, četrtek. 20.00-21.30
Dop. pouk slovenščine:
ponedeljek in torek, 17.00 -18.30, 19.00-21.30
Planinska skupina: torek, 20.00-22.00
Fotografska skupina: po dogovoru
Mladinska skupina: druga in četrta sobota, 16.00
www. bazovi ca. h r/m ladi nci
Kažipot marec 2010, št. 59, letnik VI
0' □
el
• ^ obvestilo..........................................3
I dogodki............................................4
napovednik.....................................17
gorski kotar.....................................21
iz drugih društev in svetov..................22
j J novo na knjižnih policah.....................24
nespregledano.................................24
aktualno.........................................26
zanimivosti.....................................27
študij v RS......................................27

obvestilo
Odrekanje državljanstvu RS brez pravne
veljave Priglasitev do 36. leta
Zaradi več vprašanj, presenetljivo prejetih v zadnjem času, osebe slovenskega rodu obveščamo, da odrekanje slovenskemu državljanstvu z navadno pisno izjavo v Republiki Hrvaški - kar je bilo v postopku za pridobitev državljanstva Republike Hrvaške (domovnice) na začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja na Hrvaškem pogosto - v Republiki Sloveniji nima nobene pravne veljave. To je bilo potrjeno tudi na prvem konzularnem dnevu na Reki 16. aprila 1993.
Znova tudi obveščamo vse potomce slovenskega rodu, katerih starši imajo od njihovega rojstva državljanstvo RS, da je priglasitev možna do 36. leta, če jim po dopolnjenem 18. letu starosti državljanstvo RS ni prenehalo na podlagi odpusta, odreka ali odvzema. Marjana Mirkovič
032 v Nedelišču. Največja izbira in najugodnejše cene pa so seveda pri nakupu po internetu.
Naj znova dodamo, da je sprejem oddaj tuje produkcije (filmi, nadaljevanke, šport ...) na TV Slovenija še naprej kodiran, ogled je mogoč le z uporabo dekodirne kartice (stare kartice bele in modre barve ne veljajo več). Kartica stane 15,86 evra, plačilo je enkratno, naroči pa se lahko po telefonu (+386 1 475 46 46), pisno na naslov RTV Slovenija, Čufarjeva 2, 1000 Ljubljana ali na naslov elektronske pošte: bojan.koren@rtvslo.si. Glede satelitskih kartic naj dodamo, da se lahko vsi zainteresirani oglasijo urednici Kažipota med dežurstvom Svetov slovenske narodne manjšine Mesta Reka in PGŽ ob sredah (10.00-12.00), osebno ali po telefonu (324 321, GSM: 091 593 6086). V pogovorih na to temo je bilo namreč v Sloveniji večkrat slišati predloge, da bi zainteresirani rojaki omenjene kartice lahko prevzemali v najbližjih slovenskih društvih. Več v tej zvezi bo - po novi sestavi programskega sveta RTV -, znano verjetno po oblikovanju nove komisije, namenjene programu za območje zamejstva, predvidoma spomladi letos. Marjana Mirkovič
Preklop na digitalno televizijo: dekoder MPEG-4 za HRT in RTV
dogodki januar
Analogni TV-signal je v Istrski in Primorsko-goranski županiji, prvima na Hrvaškem, ugasnil 23. januarja letos. Spremljanje hrvaškega programa v digitalnem signalu zahteva nakup dekodirne naprave ali televizijskega sprejemnika, ki podpira digitalni signal. Vse, ki želijo spremljati tudi programe RTV Slovenija, obveščamo, da morajo naprave imeti oznako DVB-T in MPEG-4. Te omogočajo spremljanje obeh programov, hrvaškega in slovenskega, oznaka MPEG-2 je namreč samo za hrvaški program. Preverili smo v trgovinah na Reki, dekoder MPEG-4 je naprodaj v prodajalnah Bitech-nique (960 ali 1180 kn) in Technomax v Tower centru (z dodatno opremo 2.290 kn). Kot nam je po elektronski pošti sporočil informatik Ivan Murk iz podjetja Kerman d.o.o. (www.kerman. hr), imajo za zdaj v ponudbi dekoder MPEG-4 Strong SRT8100 (stane 644 kn), naročila sprejemajo po spletni strani, na GSM 091 123 04 17 ali tel. št. 01 363 47 38 v Zagrebu in 040 823
17. januar-14. februar Reški karneval 2010
Letošnji karneval, 27. po vrsti, ki ga je z izjemo elitnega plesa v maskah znova spremljala vrsta drugih prireditev - med drugim izbor za kraljico, več v nadaljevanju je potekal na valentinovo v lepem in sončnem vremenu. Na reške ulice je privabil menda precej več kot sto tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali povorko, med njimi tudi več diplomatov in predstavnikov pobratenih mest iz Italije ter z Madžarske in Japonske. Duhovito in domiselno so se maškare tudi tokrat spotaknile ob aktualne zadeve, ki žulijo hrvaško družbo, kot so korupcija, tajkunske afere in nova državna matura, svoje mesto na velikem slonu, ki naj bi mu prinesel srečo, pa je dobil tudi hrvaški predsednik.
Sprevod je trajal več kot pet ur, zvrstilo se je skoraj sto skupin in osem tisoč maškar iz Hrvaške in tujine, med njimi samostojno ena tudi iz Slovenije. To so bili Kosci in orači iz Dobove, v svoji tradicionalni maski: kosci so imeli na sebi široke bele hlače iz domačega platna brege-še, srajco iz domačega platna robačo, na glavi visoko pokrivalo türn, za vratom rdečo ruto, za pasom zvonce, v rokah pa obvezno koso, ki odganja zimo. Sledili so jim orači, ki so s seboj pripeljali tudi gospodinjo in malico. Kot je povedal vodja skupine Ivan Kovačič, se udeležujejo tudi številnih drugih festivalov, v Črni gori, Bosni in Hercegovini in Srbiji. Na pustno nedeljo so bile njihove skupine tudi v Cerknici, Ilirski Bistrici, Kostanjevici in Ključu, povabil pa nas je tudi na mednarodni karneval v Dobo-vo, za katerega je značilno, da poteka teden dni pozneje, 20. februarja.
Maškare iz Slovenije so se udeležile tudi posebne povorke zvončarjev dan pred tem v Ma-tuljih, kjer so zanimivo predstavo na prostem priredili ravno zvončarjem zelo podobni ptujski kurenti. V pustovanje so se vključili tudi najmlajši - na otroškem sprevodu 6. februarja na Reki so se sprehodili učenci treh ljubljanskih osnovnih šol, skupina osnovnošolcev iz OŠ Pečine, med njimi tudi učenci izbirnega pouka slovenščine, pa se je 13. februarja udeležila sprevoda na OŠ Vič v Ljubljani.
V okviru karnevala je več dogodkov v svoji galeriji pripravil tudi reški umetniški fotograf Karlo Dragan Došen: proslavo ob jubileju karnevalske skupine Pikici, razstavo fotografij (Josip Markovič, Željko Šepič, Alen Kregar), nastop glasbenice Gordane Batelič iz Labina in skupine KUD Rusinov in Ukrajincev Kalina. Marjana Mirkovič
Reški karneval 2010. Foto: Karlo Dragan Došen
Kosci in orači. Foto: Marjana Mirkovič
Za pustne norčije staro in mlado. Foto: Karlo Dragan Došen
Izbira kraljice karnevala
Izbor za kraljico karnevala je že petnajsto leto zapored potekal v dvorani na Trsatu, spremljali sva ga tudi članici fotografske skupine KPD Bazovica in posneli vtise z večera. Sodelovalo je dvanajst skupin, vsaka se je občinstvu predstavila z nastopom, v katerem izstopa kandidatka za kraljico. Kandidatke so morale zatem z novo igro, parodijo na kviz Trenutek resnice, očarati še žirijo. Šov je vodila posebna gostja, Jaz Sem Muamut. Medtem ko se je žirija odločala
o izboru, sta dvorano zabavala Damir Kedžo in Neno Belan s skupino Fiumensi, ki so z glasbenim nastopom poskrbeli za ohranitev dobrega razpoloženja. Reški župan Vojko Obersnel je moral mestne ključe izročiti Meštru Toniju, glavnemu v obdobju, v katerem vladajo ljubitelji predpustnega veselja. Vodji, Robert Fer-lin in Joso Krmpotič, sta dobro opravila svoje delo. Nagrado za najboljši nastop na odru je prejela karnevalska skupina Trsatske maškare. Iz te skupine je tudi prva spremljevalka kraljice, Valnea Devčič, druga spremljevalka, Dari-ja Kranjec, je članica matuljske grupe z naslovom Zijat, sost, toncot i pit. Naslov Kraljice karnevala je pripadel Bojani Batinica, 24-letni predstavnici reške karnevalske skupine Bria, našemljene v prepoznavne maske zeber. Ivona Novaković in Ira Petris, prevod Marjana Mirković
22.januar Evropa zdaj, BiH
Tudi slovenska društva v Bosni in Hercegovini so dobila krovno organizacijo, Zvezo slovenskih društev v BiH, imenuje se - Evropa zdaj. Poleg predstavnikov vseh slovenskih društev in slovenskega gospodarstva ter visokih gostov sta se dogodka udeležila tudi državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih in veleposlanik RS v BiH Andrej Grasselli. V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor Camerata Slovenica, ki deluje pri SKD Cankar v Sarajevu, ki smo ga v Kažipotu že predstavili.
Po podatkih, objavljenih na spletni strani www.uszs.gov.si, ima stalno prebivališče v BiH več kot 2600 slovenskih državljanov, a po ocenah Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu tam živi približno od pet do osem tisoč Slovencev ter njihovih potomcev. Organizirani so v devetih slovenskih društvih, v novo krovno organizacijo, ki bo povezovala približno štiri tisoč njihovih članov, pa se bodo predvidoma združili SKD Cankar (Sarajevo), Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav (Banjaluka), Združenje meščanov Slovencev (Breza), Društvo Slovencev Prežihov Voranc (Doboj -Te-slič), Slovensko združenje meščanov (Kakanj), Združenje Slovencev Lipa (Prijedor,) Združenje meščanov slovenskega porekla (Tuzla), Združenje Slovencev (Vitez) in Slovensko združenje meščanov (Zenica).
Zveza združuje več kot štiri tisoč članov, okvir njenega delovanja pa društvom dopušča programsko in finančno samostojnost, že obstoječe in nove skupne projekte bodo prenesli na Zvezo, ki bo tudi forum za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja in pomoč društvom in posameznikom pri kandidiranju na razpise v BiH, RS in EU.
Začetki združevanja Slovencev v BiH segajo v konec 19. stoletja, prvo društvo je bil Slovenski klub v Sarajevu (1910), sledila so druga, organiziranje pa je zaživelo po vojni v BiH, sprva predvsem zaradi humanitarnih razlogov, sčasoma pa je prevladala dejavnost na kulturnem področju. Več: www.skdcankar.ba, www.uszs. gov. si
Marjana Mirković
Kraljica je izbrana. Foto: Ivona Novaković
Bogat program. Foto: Ira Petris
31.januar Platak
Tečaj uporabe zimske gorske opreme Planinska skupina KPD Bazovica
dogodki februar
Prvi tečaj za planince Bazovice je s pomočjo člana reške enote Hrvaške sorske reševalne službe Zorana Popovskega odlično organiziral Zoran Bistričič. Sodelovalo je sedem članov planinske skupine Bazovica in še nekaj gostov iz drugih društev. Zaradi zelo nizkih temperatur so planinci upali, da bodo snežne razmere ugodne oziroma da bo sneg zmrznjen in trd ter idealen za uporabo derez. A noč pred tem je zapadlo več kot šestdeset centimetrov novega snega, kar je snežno odejo zvišalo na več kot meter, tako da se je sicer lahki in kratkotrajni pristop na Snježnik prelevil v dolgotrajno gaženje, ki ni omogočilo pristopa na vrh. Ko se je pri koncu skupina začela premikati s hitrostjo dvajsetih metrov v desetih minutah, se je bilo treba obrniti nazaj proti Platku. Zgodaj popoldne je spet začelo snežiti, tako da so planinci lahko uživali v pravih idiličnih snežnih razmerah. Čeprav je bila hoja izredno naporna, se ni nihče pritoževal, vsa skupina petnajstih udeležencev je bila čvrsta in spodbujajoča. Kot prvi v koloni pri gaženju celca so se večkrat izmenjali vsi člani, celo dekleta so bila izredno pridna. Bilo je celo nekaj »plavanja« v snegu in, seveda, veliko smeha. Narejeno gaz so izkoriščali tudi drugi planinci, ki so prihajali za skupino, no, na vrh se ni povzpel nihče, snega je le bilo preveč. Na koncu je Zoranu Popovskemu vseeno uspelo prikazati način uporabe cepina s poudarkom na uporabi na poletnih snežiščih in visokogorskih ledenikih, tako da za tečaj lahko rečemo, da je le bil uspešen in da bo ga treba nadaljevati v naslednjih letih. Platak je za tako šolanje izredno sprejemljiv, saj omogoča v zimskem času številne ture različnih težavnostnih stopenj. Darko Mohar
Pocelcu. Foto: Darko Mohar
1. februar
Skupnost Albancev, Reka Koordinacija manjšinskih svetov PGŽ
Seja koordinacije je znova potekala v prostorih gostoljubnega Sveta albanske narodne manjšine, tokrat ob udeležbi predsednika koordinacije Šehrizada Begiča, ki jo je tudi vodil, ter vodilnega člana albanskega sveta (Gani Xarrahi), navzoča pa sta bila še predstavnika Čehov in Slovakov, Antun Toni Rehak in Miroslava Grži-nič, ki je bila nedavno izvoljena tudi za predsednico krovne organizacije na Hrvaškem. Na dnevnem redu seje je bil predvsem dogovor o načrtovani dejavnosti, v razmerah, ko iz županije ni odgovora na Begičeve dopise za srečanje. Slišati je bilo še predloge o tem, kako izboljšati dejavnost, vendar so osnovni pogoji znani - zagotoviti je treba sredstva in prostore za delovanje ter profesionalno mesto poslovnega tajnika. Vse to pa presega sedanje skromne županijske dotacije. Znova so bili izrečeni očitki na račun medijev, češ da ignorirajo dejavnost manjšinskih organizacij, tako da je predlagano sodelovanje s koordinacijo na mestni ravni in skupni pristop k reševanju teh vprašanj z lokalno radijsko in televizijsko postajo, k pobudam pa je povabljena tudi nekdanja članica programskega sveta HRT Darinka Janjanin, sicer predsednica sveta srbske narodne manjšine na Reki. Marjana Mirkovič
1. februar-31. marec TC Merkur
Vida Grbac, razstava slik
V	trgovskem središču Merkur je bila odprta razstava slikarke Vide Grbac, večletne članice KPD Bazovica, ki se je že večkrat predstavila tudi v Slovenskem domu.
V	TC Merkur so bila na ogled dela različne tematike, od umetnici tako ljubega cvetja do krajin in tihožitij. Razstava, ki večinoma predstavlja olja na platnu, je bila odprta na pobudo Željka Lencoviča iz TC Merkur, na ogled pa bo do konca meseca.
Marjana Mirkovič
Razstavljene slike Vide Grbac. Foto: Marjana Mirković
4. februar Lutkovno gledališče, Reka Carlo Collodi, Pinokio Režija Edi Majaron
V reškem lutkovnem gledališču so po dobrem desetletju in pol znova obnovili in premierno predstavili lutkovno uspešnico Pinokio Carla Collodia, v režiji gosta iz Slovenije, Edija Ma-jarona, ki se je dogodka tudi udeležil. Predstavo so prvič postavili leta 1994, obnovljena se od te nekoliko razlikuje, kar zadeva igralce, pa je v glavni vlogi ostala Atmira Štifanič, enake so tudi lutke, delo reškega umetnika Bruna Pa-ladina, in glasba Igorja Karliča. Uprizoritev, ki je potekala v polni dvorani, si je ogledal tudi gledališčnik Alojz Usenik in čestital režiserju, v krajšem pogovoru pa je med drugim poudaril, da je predstava Pinokio vsekakor dobrodošla sprememba v repertoarju.
Sicer pa pogled na trenutno gledališko ponudbo na Reki kaže, da tudi v tekoči sezoni sodeluje več gostujočih umetnikov iz Slovenije. V HNK Ivana pl. Zajca so tako na programu predstave slovenskih režiserjev Vita Tauferja (Ukročena trmoslavka in Lepotica in zver), Matjaža Latina (Splošna bolnišnica) in Tomija Janeži-ča (Črnec) ter muzikal Nunsense v režiji Mojce Horvat, Bjanka Adžič Ursulov pa podpisuje scenografijo in kostumografijo pri baletu Ogledalo duše. Marjana Mirković
7. februar Urad predsednika RS Sprejem za slovensko manjšino iz zamejstva
Predsednik države dr. Danilo Türk je tudi letos na predvečer kulturnega praznika sprejel predstavnike slovenskih manjšin iz sosednjih držav in v pogovoru z njimi izpostavil predvsem pomen mednarodnih pogodb. Ločeno je sprejel predstavnike iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške (Darko Sonc, Klaudija Veli-mirovič, Boštjan Matjaž Kordiš in Miriam Pran), zatem je sledilo skupno srečanje. V nagovoru je predsednik uvodoma poudaril pomen kulture za slovenski narod, ki je naprej nastal kot kulturni narod, nato pa so iz njega izšli politična zavest, njegovo mesto v Evropi in država. Kot piše na spletni strani urada predsednika RS, je še poudaril, da so mednarodne pogodbe temeljne vrednote, ki definirajo položaj slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. Spomnil je na Osimske sporazume z Italijo in na Avstrijsko državno pogodbo. Obe pogodbi sta po njegovem mnenju nastali v drugačnih časih in okoliščinah, kljub temu pa sta z določbami, ki se nanašajo na položaj narodnih skupnosti, temeljna in trajna podlaga kulturnega razvoja. Kar zadeva Hrvaško, je omenil, da ni posebnih sporazumov oziroma mednarodnopravnih pogodb, imamo pa tudi povsem drugačno zgodovino, za sabo imamo obdobja, ki so prinesla nekaj živčnosti, imamo pa ta čas razmere, ki so prinesle marsikatero olajšanje in veliko upanja, je menil. Predsednik krovne organizacije slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc se je v imenu povabljenih zahvalil za povabilo in predsedniku čestital za praznik. Več: www.up-rs.si. Marjana Mirković
Prešernova nagrajenca Mateja Rebolj in Kostja Gatnik
Na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je potekala v Cankarjevem domu in se je tokrat imenovala Stopaš, je slika v srcu ..., so podelili tudi letošnjo Prešernovo nagrado. Prejela sta jo plesalka Mateja Rebolj in slikar Kostja Gatnik, dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa so umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, igralec Peter Musevski, sklada-
telj Aldo Kumar, igralka Barbara Cerar, pisatelj Andrej Rozman Roza in plesalka Maja Delak. Več: www.rtvslo.si
Kostja Gatnik
Kot je v utemeljitvi nagrade zapisal Andrej Smrekar, umetnikovo slikarstvo, grafično oblikovanje, ilustracije in fotografijo združuje izjemna inteligenca in redko izpostavljena visoka merila kakovosti v neizprosnem samo-nadzoru ... Slikarski opus je pokazal izjemoma. Temu je vzrok Oatnikova brezkompromisnost v zasledovanju popolnosti in kakovosti. V prvi vrsti je sijajen risar... Njegova poteza je zanesljiva, natančna, kritična, pogosto humor-na, ironična in tudi samoironična. 1 njo je obvladal grafično oblikovanje, strip in še zlasti ilustracijo, ki jo odlikuje širok razpon žanrov, predvsem pa poseben dar, da ne nagovarja samo ozko opredeljene ciljne publike. Vsakogar očara, modri, razsvetljuje, pa naj gre za risano ali slikano podobo. Naj dodamo, da je Kostja Gatnik tudi avtor veličastnega, nepozabnega in kultnega stripa Magna Purga iz sedemdesetih let preteklega stoletja. Več: www.rtvslo.si
Mateja Rebolj
Vpogled v novejšo plesno zgodovino nam pokaže, da v Sloveniji ni plesalke ali plesalca, ki bi mu uspelo v svoj opus z enako mero umetniške odličnosti zajeti tako širok spekter različnih gibalno-plesnih in sodobnih scenskih estetik kot Mateji Rebolj... Že v sedemdesetih letih je začela kazati nagnjenost k modernizaciji baletnega vokabularja ... V tem smislu je njen baletni vrhunec srečanje z modernimi težnjami koreografa Milka Šparembleka.... Osrednje mesto pa zavzema njeno temeljno srečanje z retrogardno in kozmo-kinetično umetnostjo Dragana Živadinova. V Obredu poslavljanja v kozmonavtskem centru Jurij Gagarin v Rusiji je za 20 sekund zalebdela v antigravitacijskem polju in s tem uresničila ultimativno utopijo plesne zgodovine: plesno telo premaga silo teže in se dotakne svoje lahke neskončnosti. Na tem mestu se njen plesni opus iz vsote vrhunskih umetniških del spremeni v presežno in samostojno umetniško delo, ki je v zgodovini plesne umetnosti nemara brez primere, je v utemeljitvi zapisal Rok Vevar. Več: www.rtvslo.si Marjana Mirković
7. februar Izlet na Grnjač
Planinska skupina KPD Bazovica
Grnjač je nekaj nad 850 metrov visok vrh v vzhodnem delu Učke. Leži nad lepo in romantično dolino Lovranske drage z istoimensko vasico v njenem osrednjem delu. S kraških pobočij Učke priteka voda, ki v dolino pada kot skoraj dvajset metrov visok slap in odteka pod nazivom Potok skozi vasico, proti Medveji in prelepi medvejski plaži. Ob vhodu v vasico je baročna cerkvica Svetega Mihovila, ki je tudi zaščitnik mesta. Okrog vasice so terasasta polja z vinogradi, čeprav vaščani čedalje manj živijo od obdelave zemlje.
Planinci so odločili, da bodo obhodili dolino po grebenih, ki jo obkrožajo in s katerih so prelepi razgledi na dolino, vasico in proti morju v daljavi. Najprej so se povzpeli iz vasi Tuliševica na nekaj več kot 500 metrov visoko Šipičino, ki kot skalnat balkon štrli nad dolino. Tod je na majhni planotici postavljen zasebni »planinski dom«, kočica, ki jo odprejo samo po dogovoru. Pot se od Šipičine nadaljuje proti Knezgradu, 612 metrov visokemu vrhu, pokritemu z borovci in brez pravega razgleda. Ime ne pomeni, da so na njegovem vrhu razvaline kakšnega gradu, čeprav je bil kraj, kot so pokazale raziskave, naseljen že v prazgodovini. Razgled se je začel odpirati z grebena, ki vodi proti Grnjaču, vrh katerega se kot prepadna stena spušča proti dolini Lovranske drage in ima izjemen razgled od severa pa vse do juga. Na vzhodno stran je prekrit z gozdom. Posebno veličasten je bil pogled proti zasneženim vrhovom, Suhemu vrhu in Vojaku, najvišjemu vrhu Učke. Tudi vrh Gr-njača je bil prekrit z desetimi centimetri novega snega, ki se ni sprijel s podlago, zato je bila pot po grebenu zelo spolzka in nevarna.
Pohod se je srečno iztekel s spustom po zahodni strani Lovranske drage nazaj v vasico. Le piva se na koncu ni dalo popiti, saj je zelo znana vaška konoba odprla vrata eno uro za tem, ko so planinci prispeli nazaj v vas. Priložnost za nadomestilo zamujenega bo še, saj je te prelepe kraje res vredno obiskati. Prva priložnost bo mogoče že čez mesec dni, ko bodo iz zemlje pokukali beluši in krenili na svojo pot proti soncu. Darko Mohar
Na Šipičini, v ozadju Vojak. Foto: Darko Mohar
9. februar Vlada RS, Ljubljana Posvet o gospodarskem sodelovanju zamejstva in RS
Posvet o sodelovanju med gospodarskimi dejavniki slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter med organizacijami narodne skupnosti in RS sta organizirala Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovensko deželno gospodarsko združenje. To od leta 1946 povezuje in zastopa slovenske podjetnike in samostojne poklice v Italiji in si prizadeva za razvoj krajevnega gospodarstva in zaščito interesov včlanjenih podjetij. Srečanja so se udeležili predstavniki RS in slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav, namen pa je bil seznaniti se s problemi in z izzivi gospodarskih dejavnikov slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah ter v strokovni razpravi spodbuditi predloge za skupno strategijo promocije slovenskega gospodarstva. Med drugim so na tem področju še neizkoriščene možnosti, tako za slovensko narodno skupnost kot tudi za RS, skupni slovenski gospodarski prostor še ni uveljavljen, prav tako doslej ni bilo analize o dobrih praksah čezmejnih projektov.
Udeležence je nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš in poudaril pomen meje in njenega vpliva ter štirih pisarn, ki jih je Urad odprl v sosednjih drža-
vah, namenjene pa so pomoči gospodarskemu razvoju območja, kjer živi slovenska manjšina. Pomembno je, da se vse štiri institucije srečajo in začnejo sodelovati in da se slovenske institucije seznanijo z gospodarskimi aktivnostmi v omenjenem prostoru.
Med navzočimi so bili visoki predstavniki RS in vidni predstavniki slovenske skupnosti iz sosednjih držav, med njimi tudi Marijana Košuta Bankovič iz Urada za Evropo na Reki. Sprejetih je bilo več sklepov, ki med drugim napovedujejo pripravo skupne strategije o pospeševanju slovenskega gospodarstva v skupnem slovenskem gospodarskem prostoru, ki bo povezal državne institucije, podjetja, zbornice, manjšinska združenja, diplomatsko-konzular-na predstavništva in druge dejavnike na obeh straneh meja. Skupna strategija bi bila vpeta v širše razvojne evropske in državne dokumente, kot sta npr. načrtovana Strategija EU za rast za obdobje 2020 in Strategija razvoja do 2020 RS; v predlaganem dokumentu skupne strategije pa bo treba ovrednotiti in določiti posamične vsebine, in sicer v skladu s trajno-stnim razvojem, z naravnimi, zgodovinskimi in gospodarskimi značilnostmi ter upoštevanjem pomena kmetijstva, ob hkratnem sodelovanju gospodarskih dejavnikov slovenskih skupnosti v okviru svojih organizacij in z RS. Pomemben dejavnik pri oblikovanju skupnega slovenskega gospodarskega prostora so operativni programi čezmejnega sodelovanja EU, ovrednotenje dobrih praks pa bo omogočilo določanje prednostnih projektov ter boljše izkoriščanje evropskih sredstev. Več: www.uszs.gov.si Marjana Mirković
10. februar Vlada RS, Ljubljana Posvet o gospodarskem sodelovanju zamejstva in RS
Komisija Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je deseto redno sejo posvetila področju medijske problematike in nanjo povabila urednike vseh glasil, med njimi urednico Kažipota, in vodilne predstavnike krovnih organizacij, tako da je bil s Hrvaške navzoč tudi predsednik krovne organizacije Darko Sonc. Zal se z gradivom, ki so ga pripra-
vili na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ni bilo mogoče seznaniti, ker je bilo to, kot je rečeno, namenjeno le poslancem. Na seji, ki se je je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, so bili sprejeti sklepi, v katerih je med drugim rečeno, da komisija ugotavlja, da namenja RS za precej razvejano in raznoliko medijsko podobo v zamejstvu znatna finančna sredstva ... opozarja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, da pozorno spremlja finančno stanje v tistih slovenskih medijih v zamejstvu, ki jih sofinancira. Vlada RS je pozvala madžarsko vlado, da v duhu nedavnih dogovorov obeh vlad ter zagotavljanja temeljnih pravic slovenske narodne skupnosti na Madžarskem vztraja pri zagotavljanju dosedanje ravni, obsega in strukture TV-oddaj v slovenskem jeziku na MTV (madžarski javni televiziji), od Urada Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu pa pričakuje, da v okviru svojih prisojno-sti nadaljuje prizadevanja za pridobitev dodatne frekvence za radio Monošter, ki bi omogočila 24 ur programa na teden. Komisija podpira tudi projekt Media, projekt čezmejnega sodelovanja RS in Republike Italije, ki odpira skupni medijski prostor in ustanavlja prvo integrirano italijansko-slovensko medijsko platformo, glede Novic iz Celovca pa podpira sanacijo in reorganizacijo družbe Slomedia, sicer pa od slovenskih medijev v zamejstvu pričakuje, da bodo racionalizirali poslovanje in v svojo medijsko ponudbo vključili raznolike možnosti, ki jih ponuja sodobna informacijska tehnologija.
Vsebina seje je v celoti dostopna na spletni strani Državnega zbora RS www.dz-rs.si Marjana Mirkovič
S seje. Foto: AAarjana Mirkovič
11.-28. februar MMSU, Reka
Kiparstvo, razstava članov HDLU
Redna letna razstava reške podružnice hrvaškega društva likovnih umetnikov, že 64. po vrsti, je bila tokrat organizirana v muzeju moderne in sodobne umetnosti na Reki (MMSU). Povabilo za selektorja je prejel slovenski umetnostni zgodovinar Brane Kovič, kot nam je povedal, delno tudi na pobudo ravnateljice MMSU Jerice Ziherl. V tokratnem mediju razstave, kiparstvu, se je odločil za klasičen problemski sklop, koncept statuaričnosti, kot enega izmed tradicionalnih vidikov kiparstva in klasično kiparsko nalogo, da se vidi, kako se jo lahko z različnimi materialnimi izhodišči uresniči. Pokazala se je v širokem spektru, od klasičnih skulptur do kombinacij v smislu instalacij, in celo videa, ki spada v ta konceptni zastavek. Odziv je bil dober, med tridesetimi deli je izbral dela devetnajstih umetnikov. Med njimi je tudi nekdanji ljubljanski študent, uveljavljeni reški umetnik Eugen Vodopivec Borkovsky, ki se je v galeriji Kortil na Reki januarja letos tudi samostojno predstavil z Belo razstavo, Arbore-usi nove generacije. Na razstavi HDLU so razstavljali še Milijana Babič (magistrirala na ALU v Ljubljani), Jasna Bogdanovič, Danino Božič, Mirta Grandič, Zvonimir Kamenar, Željko Kra-njčevič Winter, Branko Lenič, Dejan Kljun, Goran Nemarnik, Bruno Paladin, Tea Paškov Vu-kojevič, Zvonimir Pliskovac, Vjekoslav Vojo Radoičič, Emanuela Santini, Sanja Švrljuga Mi-lič, Yasna Skorupa Krneta, Krešimir Sokol in Da-rija Žmak (ALU, Ljubljana). Brane Kovič je tudi avtor besedila v katalogu, v okviru nadaljnje-
sztm
|a)
T ' I	1
jk
Eugen Vodopivec Borkovsky, Arboreusi, beli, nove generacije, 2009, v ozadju L'anello detle scritture Bruna Paladina, 2007. Foto: Marjana Mirkovič
ga sodelovanja z reškimi umetniki in MMSU pa nam je še povedal, da je tik pred dogovorom tudi predstavitev izbora del ameriškega pop arta, in sicer za razstavo na Reki letos jeseni. Marjana Mirkovič
12. februar ZRC SAZU, Ljubljana Pilar, slovensko-hrvaška številka
V Ljubljani so predstavili mednarodno izdajo dvojne, 7.-8. številke hrvaške interdisciplinarne revije Pilar, namenjene pregledu sloven-sko-hrvaških odnosov v obdobju habsburške monarhije in Kraljevine Jugoslavije. Tematska publikacija je kot prvi rezultat skupne znanstvene objave izšla v okviru sporazuma o akademskem sodelovanju, ki sta ga leta 2007 v Ljubljani podpisala Znanstvenoraziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in Center za hrvaške študije Univerze v Zagrebu ter nekatere druge ustanove, med njimi Inštitut za družbene vede Ivo Pilar.
Direktor ZRC SAZU Oto Luthar je uvodoma poudaril, da gre za dvojezično, hrvaško-sloven-sko publikacijo strokovnjakov, ki se ukvarjajo z različnimi področji družboslovja in humanisti-ke, v kateri so razprave pravnikov, sociologov, ekonomistov, geografov, zgodovinarjev, psihologov in drugih. Ravnatelj Inštituta Ivo Pilar Vlado Šakič pa je med drugim povedal, da je na inštitutu zaposlenih 120 znanstvenikov, ki pokrivajo 16 različnih - večinoma družboslovnih in humanističnih - področij. Trenutno na inštitutu, katerega glavna naloga je empirično raziskovanje, delajo na 25 projektih (kot piše na spletni strani www.pilar.hr, je v okviru projektov ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RH za obdobje 2007-2010 med drugimi tudi projekt z naslovom Manjšine na Hrvaškem in Hrvati v sosednjih državah, namenjen raziskovanju zgodovine in kulture v glavnem avtohtonih manjšin, med katerimi pa slovenska ni omenjena, prav tako se raziskovanje Hrvatov v sosednjih državah ne bo osredotočilo tudi na Hrvate v Sloveniji, bo pa namenilo pozornost Hrvatom recimo v sosednji Italiji, op. ur.).
Zamisel o skupni slovensko-hrvaški številki je dal pokojni dr. Srečko Lipovčan, ki je bil tudi
glavni urednik revije, in posvečen mu je spominski članek. Vsa besedila so objavljena v maternem jeziku avtorjev. Vsebina prinaša pregled slovensko-hrvaških odnosov v obdobju habsburške monarhije in Kraljevine Jugoslavije, pri tem tematskem sklopu pa so sodelovali avtorji iz obeh držav: iz Slovenije Stanislav Kocutar, Nataša Podgoršek, Igor Grdina, Feliks J. Bister, Katja Peršak in Andrej Rahten, ki je tudi sourednik, iz Hrvaške pa Stjepan Matko-vič, Jure Krišto in Zlatko Matijevič, tudi sourednik. Priloge objavljajo članek Iva Pilarja o pesniku Francetu Prešernu in tekst Petra Ro-gulje o Janezu E. Kreku, rubrika Gradivo pa Reško spomenico iz leta 1915, sestavljeno pri reških kapucinih in namenjeno papežu Benediktu XV., s prošnjo za Hrvate in Slovence na pričakovani mirovni konferenci. Objavljena je v izvirnem, latinskem besedilu in prvič tudi v hrvaškem prevodu. Marjana Mirkovič
12. februar Filodrammatica, Reka Slovenski kulturni praznik France Prešeren, Zdravljica interpretacija Alojz Usenik Marko Hatlak & Funtango, koncert
V imenu organizatorjev, Kulturno-umetniške-ga društva Artel z Reke ter svetov slovenske narodne manjšine na mestni in županijski ravni je navzoče pozdravila urednica Kažipota in večer napovedala s Prešernovo Zdravljico, ki jo je doživeto interpretiral reški gledališčnik Alojz Usenik, toplo pozdravljen za svoj nastop.
Program je s solističnim nastopom začel Marko Hatlak in z virtuozno izvedbo J. S. Bacha (Goldbergove variacije, Aria), nadaljeval z glasbo skladatelja, s katerim je novembra lani končal svoj prvi (solistični) nastop v guvernerjevi palači na Reki. Sledil je New York Tango Ricarda Galliana, pri skladbi Night Club Astor-ja Piazzolle pa se mu je pridružil violinist Dejan Gregorič, nova violina v skupini, s katerim sta se zelo lepo ujela. Odlični glasbeniki so tudi drugi člani skupine Funtango - pianist Sašo Vollmaier, kitarist Andrej Pekarovič in Pi-ero Malkoč na kontrabasu. Napovedani Tango nuevo so predstavili s Piazollinimi skladbami Milonga del Angel, Verano Porteno, Mord in
/
Alojz Usenik. Foto: Marjana Mirković
Marko Hatlak & Funtango. Foto: Darko Mohar
Vayamos al Diablo. Posebno doživetje večera je bila tudi domišljijska interpretacija 1. stavka Zime Antonia Vivaldija. Po Dyensovi skladbi Tango en skai za kitaro je program do konca potekal v znamenju glasbe Astorja Piazzolle in džezovskem slogu (Vuelvo al Sur, Tangata, Concierto para Quintetto), bis s skladbo Tan-guedia pa je sklenil večer, ki je bil po mnenju vseh navzočih izjemen in upati je, da bodo mladi glasbeniki Reko še obiskali. To so nam v poznejšem krajšem pogovoru tudi obljubili, pri tem pa smo med drugim izvedeli, da je kitarist Andrej Pekarovič ob prihodu presenečeno ugotovil, da je dvorana na Korzu nasproti hiše, v kateri je odraščal njegov oče in kamor je kot otrok prihajal na obisk k - danes pokojnima -dedku in babici, ki se je zaradi družine in moža pomorščaka iz Slovenije preselila na Reko. Organizatorji so prejeli več čestitk obiskovalcev - zbralo se jih je precej več kot sto -, prijetno presenečenih in navdušenih nad večerom, ki je bil dobesedno pravi praznik, kot je bilo slišati. Med njimi je bil tudi vodja planinske skupine KPD Bazovica Darko Mohar s soprogo Lidijo in tudi ob tej priložnosti je posnel več fotografij. Zanje so ga zaprosili celo iz Novega lista (prispevek Ljerke Žic z odlično oceno koncerta je bil objavljen 16. februarja) - zaradi reškega karnevala so bili menda vsi njihovi fotografi popolnoma zasedeni. Marjana Mirković
13. februar
Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Slovenski kulturni praznik
Osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku je z venčkom slovenskih pesmi in ob spremljavi Ivana Simiča na harmoniki s svojim ubranim petjem začel mešani pevski zbor KPD Bazovica pod vodstvom Franja Bravdice, zatem pa je navzoče v polni dvorani pozdravil predsednik društva Vitomir Vitaz in na kratko spregovoril o pomenu kulturnega praznika in kulture nasploh. V spomin na pesniškega velikana Prešerna se je zatem zbor poklonil z znano pesmijo Luna sije, klad'vo bije, celoten program zbora pa je tudi tokrat povezovala pevka Boža Grlica.
Nastopila je tudi folklorna skupina in se na odru zavrtela najprej z venčkom slovenskih in pozneje - premierno - še z istrskimi plesi, oboje v koreografiji vodje skupine Alenke Juretič in ob spremljavi harmonikarja Ivana Simiča. Z recitacijami Prešernove poezije so poleg Vito-mirja Vitaza tokrat nastopili tudi učenci dopolnilnega pouka slovenščine in slovenske kulture z Reke in iz Lovrana, Dragana Ciganovič, Ivana Lovrič in Tomislav Sterbenc. Za nastop jih je pripravila učiteljica Mojca Podobnikar.
V drugem delu večera so program, kot je to že navada v preteklem desetletju, izpolnili gostje iz Ilirske Bistrice: v dvorani Slovenskega doma vselej iskreno dobrodošel in priljubljen recitator Franc Gombač in tokrat prvič tudi instrumentalna skupina Nostalgija s pevkama Jožico Bubnič in Ksenijo Žnidaršič, v njej pa igrajo Lado Žnidaršič (bas kitara), Dimitrij Bonano (kitara), Lado Vovk (harmonika), Miloš Možina (trobenta), Danilo Afrič (trobenta) in Boris Ujčič (klarinet). Nostalgija je odpela bistrško himno Tječe, tječe bistra woda, Sto ljudi, Pastirček, S pesmijo našo, Slovenija, Sol-zica, Prijateljev ne štej in Kam le čas beži. Vsi skupaj so uspešno poskrbeli za dobro in vedro razpoloženje, najprej v dvorani, zatem pa so v veliko zadovoljstvo članov in prijateljev društva zaigrali še na prijetnem druženju, ki se ga je med drugimi udeležil tudi tajnik javnega sklada za kulturne dejavnosti iz Ilirske Bistrice Igor Štemberger, in se je ob pesmi, smehu in plesu nadaljevalo še pozno zvečer. Marjana Mirković
Venček istrskih plesov. Foto: Tolja Hromin
Dragano Ciganović, Ivano Lovrič in Tomislava Šterbenca je za nastop pripravila Mojca Podobnikar. Foto: Tolja Hromin
Franc Gombač, v ozadju skupina Nostalgija. Foto: Karlo Dragan Došen
Zbor MePZ KPD Bazovica. Foto: Tolja Hromin
Ibraimovski. Foto: Marjana Mirkovič
16. februar
Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Pustovanje
Letošnje maškare so bile kratke, tako da je tudi hitro prišla tradicionalna pustna zabava v društvu. Morda je bilo letos na zabavi res nekoliko mask manj, je pa vse skupaj bilo dobro postavljeno in organizirano. Glavno besedo pri tem sta imela Bojan in Milan Grlica. Ples, izbira najboljše maske, karaoke petih najboljših mask in maskiranih skupin, čas je hitro potekel in moralo se je soditi Pustu, ki so ga letos imenovali Menader leta. Bog ve, zakaj! Sojenje je moralo potekati po pravilih in tožilec je moral najprej prebrati razloge, zakaj se obtožencu sodi. Čeprav navzoči niso napisali preveč razlogov za obsodbo, jih je le bilo dovolj, da je tožilec predlagal dolgoletno zaporno kazen. Sodnik je sprejel vse dokaze in nastopil zelo strogo, vse do telefonskega klica neznane osebe.
»Ja, razumem, vem, veliko ste mi pomagali v moji karieri, ja, ja, bom videl, kaj se da storiti ...« Obsodba je presenetila vse navzoče maske! Pust je bil oproščen vsake krivde, saj ni bil kriv on, ampak menedžerska bolezen! Vseeno se je na koncu vse izteklo tako, kot se mora -maske so poskrbele, da v zaporu končata Pust in sodnik. Nekdo pač mora biti kriv za vse gorje, ki se je dogajalo v preteklemu letu!
Do novih maškar bo treba počakati eno leto. Leto, v katerem se bo dogajalo marsikaj lepega in slabega, tako kot je pač v življenju. Eno leto, ki se bo prehitro obrnilo. Darko Mohar
Sodnik in Pust sta zaprta. Foto: Darko Mohar
Pustovanje 2010. Foto. Darko Mohar
17. februar
Mestna knjižnica, Reka
Zavičajna sreda, Zlatko Pochobradsky
Mestna knjižnica na Reki je v novi podružnici, odprti v centru na Zametu, vsako tretjo sredo v mesecu začela organizirati literarne večere s pisatelji, ki pišejo v narečju, da bi tudi tako opozorili na skrb za ohranitev številnih besed in pred očmi propadajoče kulture.
V sodelovanju z Društvom Goranov so februarja predstavili goransko (gerovsko) narečno književnost in knjigo z naslovom Vejš, (ne) vejn, zadnje delo Zlatka Pochobradskega, ki velja za najvidnejšega goranskega pisca narečne poezije, v kateri je prvi pisal pesnik Ivan Goran Kovačič. Zlatko Pochobradsky narečno poezijo, prozo in dramska besedila objavlja od leta 1971, piše esejistiko in prevaja iz slovenščine, za svoja dela je bil večkrat nagrajen, z nekaterimi pesniškimi stvaritvami pa je uvrščen tudi v hrvaške antologije. Knjiga Vejš, (ne) vejn se kritično in duhovito obregne ob demokratizacijske procese in sodobne razmere, kot jih doživljata upokojenca, prekmalu
postavljena na rob družbenih dogajanj. Kandidira tudi za nagrado Oorančica 2009, književno priznanje Novega lista, ki ga je avtor poleg več drugih nagrad že prejel. Knjigo je izdala ča-branska podružnica Matice Hrvaške, ustanove, ki pod prizadevnim vodstvom profesorja Ivana Janeša vrsto let podpira tovrstne izdaje, za kar so se mu zahvalili tudi ob tej priložnosti.
Zlatko Pochobradsky piše v jeziku, ki se govori enako na obeh bregovih v Zgornjekolpski dolini - od Dola oziroma Predgrada prek Fare, Kužlja in Srobotnika pa do Osilnice in Čabra ter Bab-nega polja. Govorica je tako na hrvaški kot slovenski strani skoraj enaka, kot tudi pripovedi o ljudskem junaku Petru Klepcu, goranski inačici istrskega Velega Jože ali slovenskega Martina Krpana. Zgornjekolpska dolina je precej izolirano, nekdaj enotno območje, ki je dolgo sodilo pod enega gospodarja (oglejske patriarhe, Ortenburžane, Celjane) oziroma v isto, kočevsko gospostvo, kamor so se pred stoletji naselili prebivalci iz nekaterih slovenskih pokrajin, zato se v govoru prepoznajo slovenske korenine. V to narečje, v katerem se sem ter tja pomeša hrvaška knjižna in narečna čakavska beseda, so se, kot v svoji monografiji o slovenski narečni književnosti piše dr. Marija Stanonik, zlili gorenjščina, dolenjščina in rov-tarski govori: cerkljanski, idrijski in poljanski. Prebivalcem Gorskega kotarja, pravi, damača rejč pomeni več kot zgolj narečje, pomeni jim samosvojost med ne (več) Slovenci in (še) ne Hrvati. Dr. Marija Stanonik obširno obravnava pesniško ustvarjanje Zlatka Pochobradskega v zborniku Slovenci na Hrvaškem, dediščina in sedanjost (2006), v tokrat predstavljeni knjigi Vejš, (ne) vejn pa je napisala tudi spremno besedo, objavljeno v slovenščini. Kot pravi, je Zlatko Pochobradsky tudi za slovenska ušesa odličen narečni pesnik. Omeniti pa velja, da je ta nekdanji večletni ravnatelj gimnazije v Čabru in še vedno dejaven kulturnik narečno književnost uspešno prenesel tudi med mlade, jo z njimi postavljal na oder in nekatere navdušil tudi za študij slovenščine. O vsem tem je spregovoril tudi v pogovoru s knjižničarko Vereno Tibljaš, koordinatorko programov in projektov v GKR, in pred polno zasedenim prostorom nove reške knjižnice na Zametu predstavil tudi del svoje pesniške in umetniške ustvarjalnosti, večer pa sta s svojim nastopom popestrila še dijaka srednje šole Vladimir Nazor iz Čabra,
Klara Modric in Aleks Ožbolt, ki sta v narečju uprizorila odlomek iz avtorjevega besedila. Marjana Mirkovič
ni [mmf1	
1 ^fl 1 ^»T ^^^ * i y#v«	.f.jffl i Jj IB
	
hi i i _ar e Mr*,	
	iv ni
Zlatko Pochobradsky. Foto: Marjana Mirkovič
18. februar Slovenski dom KPD Bazovica Darko Mohar, Potepanja Razstava fotografij
Vodja planinske skupine Darko Mohar, ki se lahko pohvali tudi z dobro družinsko tradicijo v fotografiranju in zajetnim osebnim arhivom, se je tokrat predstavil na svoji drugi samostojni razstavi. Odprl jo je znani reški fotograf in mentor skupine mladih fotografov pri KPD Bazovica Istog Žorž, na kratko predstavil avtorja in slovesno prerezal trak, številni navzoči, večinoma člani planinske skupine in drugih planinskih društev, pa so priložnost izrabili za nove dogovore in načrte. Med obiskovalci so bili tudi gostje iz Ljubljane, člani prijateljskega PD RTV Ljubljana s predsednikom društva Branetom Krebsom na čelu in zakonca Turko-vič, člana PD Snežnik iz Ilirske Bistrice. Pesmi in plesa tokrat ni bilo, avtor pa se je vsem zahvalil za dober odziv in posebej za podporo, da je do razstave prišlo. Marjana Mirkovič
Ob tej priložnosti so v društvu izdali tudi katalog, v katerem je Jasmina Dlačic o razstavi med drugim zapisala:
Da bi lahko opazili čudoviti svet narave, ki nas obkroža, bi morali večkrat zaustaviti svoj korak in se ozreti okrog sebe, opaziti drobne stvari, ki jih v svojem hitenju pogosto prezre-mo. Ravno te pa so pravzaprav bistvo našega življenja, uživanja v njem.
Človek mora raziskovati, iskati nove kraje, osvajati nove vrhove, da bi našel še nepoznano lepoto in se v njej sprostil. Življenje je treba zajemati s polno žlico, v njem uživati in izkoristiti vsak trenutek, da bi lahko v polnosti občutili njegovo lepoto.
Za Darka so planine in morje večni izziv in spodbuda, trenutki, ki mu hranijo dušo. Pogled na njegove fotografije nas znova opozarja na staro spoznanje, zasidrano globoko v vsakem izmed nas: zaustavimo se, ujemimo trenutek, vdihnimo življenje s polnimi pljuči, naj nam del te lepote ostane v nepozabnem spominu ... ali vsaj na fotografijah ... Prevod Marjana Mirković
V kamnu. Foto: Darko Mohar
20.februar Izlet na Krk
Planinska skupina KPD Bazovica
Za letošnji izlet na otok Krk je bil velik naval! Velik avtobus s 50 sedeži ni bil dovolj, kazalo je, da bo nekaj udeležencev treba pripeljati z osebnimi avtomobili. Vodja planinske skupine je pač izbral turo od vasice in pristanišča Porat blizu Malinske pa do vasice Milohniči na Šoto-ventu. Pred tem so si planinci in njihovi gostje nameravali ogledati jamo Biserujka, majhno Postojno na Krku. Pohod naj bi bil na vrh Fu-mak, visok nad šestdeset metrov, do katerega pelje zanimiva križna pot in na katerem stoji na kamniti piramidi nekaj metrov visok križ. Z vrha je tudi krasen razgled proti Reki, Cresu in Reškemu zalivu. V načrtu je bil tudi ogled frančiškanskega samostana v Portu na začetku pešpoti, pa Velega hrasta, impozantnega, več sto let starega drevesa s krošnjo, večjo od dvajsetih metrov v premeru, ter cerkvice svetega Krševana z začetka dvanajstega stoletja, troapsidne male katedrale, ki osamela stoji na mestu, tri četrt ure hoda oddaljenem od Miloh-ničev. Podobna troapsidna cerkev je ohranjena še pri Ninu blizu Zadra, na Krku pa so znani ostanki še dveh troapsidnih cerkvic. Napoved vremena je nekaj dni pred izletom začela naglo prazniti avtobus. Prvi so odpovedali gostje iz Ljubljane, zatem iz Ilirske Bistrice, na koncu pa še večina gostov z reškega območja. Člani planinske skupine se pa le niso dali. Na koncu je vreme res bilo slabo, predvsem popoldne, ko je začelo močneje padati in je zapihala burja. Večji del skupine je zaradi tega nekoliko skrajšal pot in bil prikrajšan za Veli hrast in svetega Krševana, najpogumnejših devet pa je izpeljalo turo v celoti. Na mokroto in veter so hitro pozabili v konobi Dva maru-na v Poljicah, posebej zanimivem okolju prave primorske konobe z dobro hrano in vinom. Te kraje bo treba še obiskati, saj je tu še marsikaj zanimivega: staro pokopališče svetega Apolina-ra, s katerega so prebivalci kar na volovskih vpregah odpeljali cerkev proti Bogovićem blizu Malinske in na katerem je zadnje počivališče našel tudi hrvaški akademik in velik strokovnjak za glagolico Branko Fučić, zatem cerkev svetega Petra z glagolsko stezo nad Gabonji-nom, samostan v Glavotoku, pa še in še. Darko Mohar
Senik. Foto: Darko Mohar
Sv.Krševan. Foto: Darko Mohar
Pod Vetim hrastom. Foto: Darko Mohar
22. februar Slovenski dom KPD Bazovica Redna letna skupščina Milan Grlica novi predsednik društva
Redna letna skupščina društva, letos volilna, je potekala z običajnim dnevnim redom (poročilo o delu, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora in volitve). Vodil jo je predsednik Vito-mir Vitaz in najprej podal strnjeno poročilo o delu v preteklem letu, v katerem je zbor redno in veliko nastopal, dramska skupina uspešno predstavila novo komedijo, pri čemer je posebej omenil dejavnost njenega prejšnjega vodje Alojza Usenika, ki je tudi lani neutrudno nastopal. Po več letih je znova začela delovati folklorna skupina, zelo dejavna je planinska skupina, za katero je vodja Darko Mohar ob tej priložnosti navzoče posebej pozval k sodelovanju. Omenjeni sta bili še mladinska in plesna skupina, dopolnilni pouk slovenščine in slovenske kulture ter nekateri nastopi in dogod-
ki, med njimi je najpomembnejši izid knjige Kako si mi lepa, dežela domača Slavka Arbitra. Med načrti za letos pa so poleg obiskov iz Ka-knja in gostovanja dramske skupine v Sarajevu v ospredju še udeležba na reviji Primorska poje, ki bo septembra v Bazovici v Italiji, zbor pa je jeseni povabljen tudi v Stari trg pri Ložu. Poročilo o delu je bilo soglasno sprejeto, enako kot poročilo nadzornega odbora o materialnem in finančnem poslovanju.
Sledila je izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Novi/ stari člani vodstva so (p)ostali Jasmina Dlačič, Tanja Fučak, Milan Grlica, Loredana Jurkovič, Sonja Kern Svoboda, Marijana Košuta, Darko Mohar, Damjan Pipan, Barbara Riman in Vito-mir Vitaz, novi član pa je - namesto Slavka Arbitra, ki se je zaradi zdravstvenih razlogov umaknil - postal Ivan Harej.
Vodstvo se je zatem sešlo že tudi na prvem sestanku in v skladu s statutom, ki dovoljuje le dva mandata zapored, izbralo tudi novega predsednika. Vitomir Vitaz se je tako poslovil po dveh uspešnih mandatih, v prihodnjem štiriletnem obdobju bo KPD Bazovica vodil dosedanji podpredsednik Milan Grlica. Nova podpredsednica je Jasmina Dlačič. Čestitke vsem in uspešno delo! Marjana Mirkovič
napoved marec
3. marec, 18.00 Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ
Sveta bosta znova organizirala skupno redno sejo, glede na to, da gre za večinoma skupno problematiko in načrte, člani sveta na mestni ravni pa obenem sestavljajo tudi svet na županijski. Dnevni red kot po navadi poleg finančnega stanja vsebuje pregled storjenega dela in zapisnika prejšnje seje ter načrte za prihodnje in vprašanja, ki zadevajo izhajanje biltena Kažipot, člani pa se bodo seznanili tudi z dejavnostjo v okviru koordinacij na mestni in županijski ravni ter aktualnostmi z dežurstev
in drugimi informacijami.
Sveta sta se med drugim vključila v pripravo tematske številke slovenske domoznanske revije Kronika, namenjene Janezu Kalistru in Josipu Gorupu, predvideno je nadaljevanje zbirke Slovenski prispevek županijski dediščini, v sodelovanju s SKD Snežnik - kot prvi naslednji bo izšel zvezek o slikarki Boženi Vilhar -, in sodelovanje pri izidu knjige o Ivanu Brajdiču avtorice mag. Karmen Delač Petkovič, omenjene v prejšnji številki Kažipota. Seja je javna, vabljeni. Marjana Mirković
4. marec, 19.00
Slovenski dom KPD Bazovica
Darija Boštjančič, predavanje
V sklopu predavanj, ki jih redno organizira planinska skupina KPD Bazovica, bo tokrat predavala znana reška alpinistka in Himalajka Darija Boštjančič, že večkratna gostja v društvu. Predstavila bo nekatere svoje podvige in posredovala del bogatih izkušenj. Darko Mohar
5. marec, 19.00
Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Maškare 2010, razstava fotografij
Fotografska skupina KPD Bazovica bo tudi letos pripravila razstavo, s katero bo oživela spomin na nedavne dneve pustnega veseljačenja na Reki in karnevalu 2010. Razstavljali bodo Petra Aničič, Andrea Cučič, Ilija Dadasovič, Jasmina Dlačič, Anita Hromin, Dionis Jurič, Mo-rana Lalič, Ana Lipovac, Marica Mačkic, Darko Mohar, Ivona Novakovič, Lea Stilin in mentor, Istog Žorž.
Ob tej priložnosti so pripravili tudi katalog, v katerem je Jasmina Dlačič med drugim zapisala:
Tudi letos je no Antonovo zadonel ros 'n označil začetek pustnega veselja. Iz omar in shramb so na piano znova prišle maske. Nekatere so ostale enake, druge so dobile popolnoma novo podobo. Pri nastajanju mask se rojeva na tisoče idej, kako se našemiti in izraziti svojo ustvarjalnost. Za karneval res ni pomembno,
kdo si in od kod prihajaš, ampak le, da se znaš zabavati. Utrinke s pustnega razpoloženja smo ujeli v objektiv, da nam ostanejo v spominu in pomagajo še nekaj časa obdržati občutek brezskrbne norosti, da se skupaj z vami iz dna srca še malo nasmejimo in zabavamo. Morda se je celo zgodilo, da smo med pozornim ogledovanjem in pri iskanju novih zgodb v objektiv ujeli tudi koga izmed vas ... do naslednjega karnevala ... Živel pust!
Jasmina Dlačič, prevod Marjana Mirković
Reški karneval 2010. Foto: Ana Lipovac
5. marec, 19.00 Kulturni dom Slavina Rodbini Kalister in Gorup Kronika, predstavitev
Kulturno društvo Slavina in časopis za krajevno zgodovino Kronika bosta organizirala slovesnost ob izidu tematske številke Kronike z naslovom Rodbini Kalister in Gorup.
KD Slavina je o svojem kraju, ki leži v Pivški kotlini in pomeni staro poselitveno jedro s pra-župnijo že v poznem 10. stoletju, leta 2005 izdalo obsežen, izčrpen in zelo zanimiv zbornik, že omenjen v Kažipotu. Publikacija je iz različnih vidikov obravnavala razvoj in dediščino Slavine, ki je v habsburški monarhiji leta 1849 postala glavna občina in ob štetju prebivalstva leta 1880 obsegala osem vasi. Število prebivalstva je po vaseh na Pivškem hitro naraščalo do zadnjih desetletij 19. stoletja, ko je začelo upadati zaradi izseljevanja v Brazilijo in pozneje v Severno Ameriko.
Slavina pa je rojstni kraj Kalistrove in Goru-pove rodbine, katerih rojaki so ime te pivške
I KRONIK^
7. marec Izlet v Kostreno Planinska skupina KPD Bazovica
RonniM
KAUSTilR IN W)RUI"
Pred mednarodnim dnevom žena je predviden sprehod po hribih nad Kostreno, z ogledom trim steze in nekaterih zgodovinskih gradišč na tem območju ter s skupnim druženjem v eni od kostrenskih gostiln.
Hoja ne bo naporna, zbirališče pa bo dostopno z mestnim avtobusom. Darko Mohar
7. marec Reške sprehajalne poti Planinska skupina KPD Bazovica
vasice ponesli po avstrijskem cesarstvu in ga tudi vtisnili v slovensko zgodovinsko zavest. Kot spretni in sposobni podjetneži so postali zelo premožni in sinonim za slovensko podjetnost ter si pridobili sloves najbogatejših Slovencev svojega časa, ki pa so domačemu kraju, premajhnemu za njihove podvige, ostali zvesti in njegovi dobrotniki.
Janez Kalister in njegovi nasledniki so z darovi, podporo javnim investicijam in pomočjo posameznikom v stiski darovali ljudem in krajem na Pivki nepredstavljivo veliko, je v povzetku med drugim zapisal urednik dr. Miha Preinfalk.
Pobudo, da se pripravi zbornik o teh znamenitih rodbinah, je dal predsednik KD Slavina Janko Boštjančič že pred več leti, a zaradi obilice gradiva, ki je sproti naraščalo, in števila raziskovalcev ter drugih sprememb se je delo zavleklo. Tematska številka Kronike bo prinesla številna nova in zanimiva spoznanja, kar zadeva Reko, bodo objavljeni prispevki o graditeljski dediščini Josipa Gorupa na Reki (mag. Daina Glavočič) in njegovih pismih ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju (dr. Irvin Lukežič) ter poslopju Slovenskega doma KPD Bazovica (urednica Kažipota). Marjana Mirkovič
Nočni sprehod po Reških sprehajalnih poteh bo potekal od Plumbuma do vrha Sveti križ z obiskom reške zvezdarne. Če bo vreme primerno, bi s teleskopom pogledali zvezde. Darko Mohar
11. marec, 19.00 HNK Ivana pl. Zajca, Reka Adriana Lecouvreur, opera
V reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca bo po več kot petdesetih letih znova uprizorjena opera Adriana Lecouvreur Francesca Cilee, pod vodstvom Nade Matoševič in v režiji Ozre-na Prohiča.
Nova reška produkcija bo, kot napovedujejo, prava scensko-kostumska in glasbena poslastica, v operi, ki govori o življenju znane istoimenske francoske igralke, pa bodo glavne vloge odigrali domači in gostujoči operni pevci: v naslovnih vlogah reška primadona Mirella Toić in gostja sopranistka Vedrana Šimič, v vlogi Ma-urizija mehiški tenorist Lius Chapa in domači tenorist Davor Lešič, v vlogi ljubosumne Prin-cipesse di Bouillon pa se bosta menjavali mez-zosopranistki Kristina Kolar in Monika Bohinec, slovenska operna pevka, ki se je izobraževala v Salzburgu in na Dunaju. Marjana Mirkovič
13. marec
Kulturni dom Trnovlje Celje II. srečanje zamejskih gledališč A Ipe- Donava-Jad ran
19. marec, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica Likovna razstava
Dramska skupina KPD Bazovica se bo tudi letos udeležila srečanja slovenskih gledališč iz zamejstva. Nastopila bo s komedijo Romeo in Julija (pa še kaj ...) Vjeka Aliloviča in v režiji Serda Dlačica. Organizatorja prireditve sta Zveza kulturnih društev Celje in Kulturno-ume-tniško društvo Zarja Trnovlje Celje. Letošnje, drugo po vrsti, srečanje zamejskih gledališč Al-pe-Donava-Jadran 2010 se je začelo 5. februarja s slovesnim odprtjem ob kulturnem prazniku in komedijo Gulyäs ali Prvičdrugičtretjič avtorice in režiserke Alenke Hain v izvedbi Aleksandra Tolmaierja iz Celovca. Nadaljevalo se bo 27. februarja s predstavo Gugalnik avtorja Novaka Novaka v režiji Jožeta Horvata, ki jo bo uprizoril dramski odsek prosvetnega društva Štandrež pri Gorici, zatem 6. marca z enode-jankama v porabskem prekmurskem narečju, Sto je oča (Kdo je oče) avtorja Lacija Kovača v izvedbi gledališke skupine Veseli pajdaši in v režiji Branka Pintariča ter Pokapanaje (Pogreb) avtorja in režiserja Milivoja Mikija Roša in v uprizoritvi gledališke skupine Duo Fodor. Dramska skupina KPD Bazovica bo na nastopu 13. marca uprizorila Romeo in Julija (pa še kaj ...) Vjeka Aliloviča in v režiji Serda Dlačiča. To bo že drugi nastop na tem srečanju, lani so se člani predstavili s priljubljeno komedijo Piknik s tvojo ženo Andreja Jelačina in v režiji Alojza Usenika, ki je bil takrat razglašen tudi za igralca večera. Naj dodamo, da je bila takrat ta predstava že 129. uprizoritev Piknika. Marjana Mirković
14. marec Zimski Snežnik
Planinska skupina KPD Bazovica
Na ogled bodo dela, ki so jih ustvarili člani in članice likovne delavnice društva železničarjev slikarjev iz reške podružnice organizacije Modra luč (Plavo svjetlo) iz Zagreba. Marjana Mirković
26. marec, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica Glasbeno-scenski večer
Kot je sporočila tajnica KPD Bazovica Zdenka Jelovčan, se bodo v glasbeno-scenskem večeru predstavile vse skupine društva: mešani pevski zbor, ki ga vodi Franjo Bravdica, ter dram-sko-recitatorska, folklorna in plesna skupina, kot gostje bodo nastopili člani kulturno-ume-tniškega društva Reški tamburaški orkester, katerega dirigent je Milan Alavanja, in umetnik Viktor Snoj, ki bo v interpretaciji gledališčni-ka Alojza Usenika predstavil več svojih novih krokijev. Zdenka Jelovčan
NAPOVED APRIL
10. april
Izlet na Trdinov vrh Planinska skupina KPD Bazovica
Trdinov vrh ali Sveta Gera je na Gorjancih, pogorju na meji med Hrvaško in Slovenijo, ki se na hrvaški strani imenujejo Zumberačka gora. S svojimi 1178 metri je obenem tudi najvišji vrh celotnega panonskega dela Hrvaške.
Predviden je skupni izlet s PD Kamenjak na Snežnik pri Ilirski Bistrici. Čeprav že nekaj let ni organiziranega zimskega pohoda na Snežnik, se nekatera planinska društva še zmeraj rada najdejo na Sviščakih, in če so vremenske razmere primerne, se povzpnejo na skoraj 1800 metrov visoko goro. Darko Mohar
V zgodnji pomladi je to območje znano po številnih vrstah cvetja, zaradi česar je bil na hrvaški strani tudi ustanovljen naravni park Žum-berak- Samoborsko gorje. Celodnevni izlet bo z avtobusom, razpored še ni dokončno določen, ker so v okolici številne zanimivosti, ki jih je vredno pogledati. Darko Mohar
I
24. april Prijateljstvo brez meja
Organizator letošnjega, že petega srečanja planincev iz Trsta, Devina, Bazovice, Ilirske Bistrice in Reke je planinska skupina KPD Bazovica. Srečanje bo spet na Platku, saj so tam najboljše razmere - prelepi okoliški hribi, velik planinski dom, ki lahko sprejme in pogosti več kot sto ljudi, tako da srečanje ni odvisno od vremena, balinišče, igrišče za nogomet. Pred samim srečanjem so predvidene tudi planinske ture, ena krajša na primorski Klek in druga daljša, verjetno na Guslico in Medvejce. Okrogla letnica pomeni, da se je srečanje uveljavilo in da je med člani slovenskih društev iz treh dežel lepo sprejeto. Darko Mohar
NAPOVED JUNIJ
3.-6. junij Izlet na Vis Planinska skupina KPD Bazovica
Na začetku junija bo štiridnevni planinski izlet na otok Vis. Vabimo vse, ki jih zanima, da se čim prej oglasijo pri vodji planinske skupine, ker je zanimanje zelo veliko in bo avtobus hitro poln. Člani KPD Bazovice imajo prednost pri prijavi, ampak samo do 15. marca, ker je do tega roka treba plačati rezervacijo v hotelu Issa na Visu. Informacije pri vodji planinske skupine, podatki na str. 2. Darko Mohar
GORSKI KOTAR
> *
Etnološka zbirka rodbine Čop
PLEŠCE
Turizem in prosti čas, Ljubljana
Na osrednjem slovenskem turističnem sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, ki je potekal od 21. do 24. januarja, je ustanova Poti kulturne dediščine na tiskovni konferenci predstavila svoj izredno zanimiv projekt (Ne)znano zamejstvo. Projekt razkriva in uveljavlja kulturnozgodovinska izročila, naravna bogastva in današnji življenjski utrip zamejskih pokrajin, med Trstom, Celovcem in Monoštrom, pa tudi med Slovenci na Hrvaškem.
Letos se je na lepo obiskani predstavitvi, ki so se je udeležili tudi predstavniki Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, poleg zamejskih organizacij iz Italije, Avstrije in Madžarske iz Hrvaške prvič pridružila tudi Etnološka zbirka Palčava šiša iz Pleše iz obmejne doline Čabranke v Gorskem kotarju. Vse informacije, povezane s projektom in ponudbo sodelujočih, so bile ves čas sejma na razpolago na stojnici ustanove, ki jo je gostila Slovenska turistična zveza, objavljen pa je bil tudi članek v reviji Oddih, ki jo je prejel vsak obiskovalec sejma in v katero je bila uvrščena tudi slika notranjosti Palčave šiše. Tovrstni projekti civilnih pobud pokrivajo vrzeli, ki na področju organizacije izletov in ekskurzij v zamejstvo obstajajo pri drugih večjih turističnih agencijah, in omogočajo aktivno vključevanje zamejskega prostora, ki je zaradi geografske obrobnosti na obeh straneh meje marsikdaj razvojno hendikepiran, v skupen turistični razvoj. Marko Smole
Udeleženci sejma s predstavniki Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Foto: Marko Smole
Za vse zainteresirane: zelo zanimiv izvod revije Oddih je dostopen tudi na spletni strani http://www.gr-sejem.si/data/upload/ ODDIH_FINAL.pdf
Prireditev v počastitev Prešernovega dneva
Etnološka zbirka Palčava šiša v Plešcih je slovenski kulturni praznik praznovala z organizacijo predstavitve znanega mladega goranske-ga literarnega ustvarjalca Davorja Grguriča in njegovega starejšega kolega Željka Laloša. Oba prihajata iz Delnic in sta člana etnodru-štva Prepelin'c, ki se ukvarja z ohranjanjem in promoviranjem kulturne dediščine osrednjega Gorskega Kotarja.
Davor Grgurič je poleg svojih literarnih del -izdal je že več knjig pesmi in proze za odrasle in otroke - napisal tudi psihološki roman, ki se dogaja v Gorskem kotarju. Je vsestranski umetnik, amaterski kipar in novinar radia Gorski kotar, na katerem že leta vodi oddajo etnološke vsebine Žerjafka, s katero je prepotoval skoraj vse kraje tega območja in v njej predstavil narečno dediščino vsakega od njih. Poznan je tudi kot pobudnik ideje in aktivist za ustanovitev etnografskega muzeja Gorskega kotarja, saj - ne samo po njegovem mnenju -nobeden od hrvaških muzejev ne pokriva ustrezno tega, z različnimi kulturnimi tradicijami in zgodbami bogatega območja, katerega kulturna dediščina zaradi prehodnosti in odseljevanja marsikje prav v zadnjih dveh desetletjih čedalje hitreje izginja. Marko Smole
IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV
SKPD Slovenski dom, Zagreb
Proslave v Slovenskem domu v Zagrebu, katere program smo napovedali v prejšnji številki Kažipota, se je med drugimi udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Ob tej priložnosti je društvu za njegovo osemdesetletnico, ki so jo praznovali novembra lani, izročil posebno priznanje za uspešno in dolgoletno dejavnost. Marjana Mirkovič
Slovenski dom, Karlovec
Kulturni praznik so počastili tudi v osrednji knjižnici za slovensko knjigo na Hrvaškem, Mestni knjižnici Ivan Goran Kovačič, skupaj s tamkajšnjim društvom Slovenski dom, ki ima v knjižnici tudi svoje prostore in sedež. Kot nam je povedala ravnateljica Frida Biščan, so tokrat pripravili razstavo ustvarjalne delavnice Šopek iz zagrebškega društva. Marjana Mirkovič
SKD Istra, Pulj
Kot smo napovedali, je društvo v Pulju tudi pri tej proslavi združilo vsa društva iz Istre. Na koncertu mešanega pevskega zbora Enci-jan pod vodstvom Paole Stermotič, ki je potekal pred polno dvorano italijanske skupnosti v puljskem Circolu, sta zapela tudi vodilna člana slovenskega društva Oljka iz Poreča, Miriam Pran in Franc Zupančič, ter nastopili učenci dopolnilnega pouka slovenščine in slovenske kulture, ki ga tudi v Pulju vodi učiteljica Mojca Podobnikar (Alja Erjavec, Doris Poletan, Tomislav Krnač, Meri Skitarelič in Laura Žikovič). Slovesnosti se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš v spremstvu državnega sekretarja dr. Borisa Jesiha in vodje sektorja za spremljanje položaja Slovencev zunaj RS in za statusne zadeve Rudija Merljaka, med navzočimi pa so bili poleg pooblaščenega ministra na veleposlaništvu RS v RH Roberta Krmelja in prve sekretarke Urške Potočnik še predstavniki mestnih in županijskih oblasti ter vodilni člani krovne organizacije in društev iz Zagreba, Labina, Poreča, Buzeta in Lovrana, Darko Šonc, Miriam Pran, Smilja Marinac in Vasja Simonič.
Navzoče je v dvorani Circola in pozneje v društvu nagovoril minister dr. Boštjan Žekš in ob svojem prvem obisku v Istri izrazil veliko in prijetno presenečenje nad dobro organizacijo in odzivom, pohvalil pa je tudi visoko raven programa tudi v drugem delu slovesnosti, v galerijskih prostorih društva. Na razstavi Stere-osramska okna Ljube Radovca sta o njej spregovorila Nives Marvin iz Obalnih galerij Piran in sam avtor, navzoče pa je pozdravil tudi skrbnik nad tovrstno dejavnostjo v društvu, umetnostni zgodovinar Otmar Širec. Večer sta z glas-
benim programom sklenila Emil Zonta in skupina Kantadori, obiskovalci pa so imeli priložnost videti tudi tradicionalne istrske inštrumente, kot so na primer posebna tamburica cindra ter malo in veliko sopelo. Emil Zonta nam je ob tej priložnosti podaril tudi dve svoji knjigi, med njima najnovejšo, Od Svetega Duha in nazaj, ki jo je, kot nam je povedala Smilja Marinac, ob soorganizaciji slovenskega kulturnega društva Lipa nedavno uspešno predstavil tudi v Buzetu.
Emil Zonta je vse svoje življenje posvetil raziskovanju in ohranjanju istrske identitete na glasbenem področju, knjiga Od Svetega Duha in nazaj, ki je izšla v založbi Libris iz Kopra, pa je še en kamenček v mozaiku samouresni-čitve in uresničitve vrednot, ki rastejo iz sozvočja klenih istrskih pokolenj, je med drugim zapisala urednica Ines Cergol. To je knjiga ljubezni; ljubezni do človeka in Istre ..., pisana s toplino in hudomušnostjo in prinaša avtentično pričevanje avtorja o življenju v Istri in njegovem rojstnem kraju Svetem Duhu v polpretekli dobi. Avtor svoje spomine na otroštvo osvetljuje z današnje perspektive osebnega videnja dogajanj, ki so se zaradi predvojnega, vojnega in povojnega časa trpko zasidrala v otroški duši in jo za vselej zaznamovala. Knjiga je subjektivni zapis, obenem pa pronicljivo izpostavi doživljanja, pod katera bi se podpisali mnogi Istrani ... in tudi bogata zakladnica etnoloških posebnosti, navad, običajev, duhovnih usmerjenosti..., kot tudi razkošna paleta jezikovne specifičnosti istrskega narečja. Več: www.buzet.hr Marjana Mirkovič
Kulturni praznik v SKD Lipa, Zadar
SKD Lipa je Prešernov dan praznovala 4. februarja v Multimedijski dvorani Mestne knjižnice v Zadru, po redni letni skupščini društva in z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Poleg številnih članov društva in njegovih prijateljev so se pridružili še tajnica županijske koordinacije za človekove pravice Ivka Ćorić, predsednik županijske koordinacije narodnih manjšin Veselko Čakič in tamkajšnji predstavniki vseh narodnih manjšin. Navzoče je pozdravila predsednica SKD Lipa Darja Jusup in podala poročilo o delu društva, ki že pet let uspešno in redno deluje z več skupinami ter organizira odmevno likovno kolonijo, kljub temu da še vedno nima svojih prostorov. Med drugim je napovedala, da bodo letos nadaljevali vse dejavnosti, v Plitviških jezerih uvedli tudi šolo v naravi, obdržali likovno kolonijo in razstavo v Turnju ter pripravili dva konzularna dneva, na mednarodni dan kulturne raznolikosti maja pa so že povabili folklorno skupino Gozdar iz Črne na Koroškem.
Zabavni del je vodila članica Nadja Špralja in v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna prebrala zanimiv članek, zatem so sledile recitacije sodobne slovenske poezije v interpretaciji Tinke Kurtin, Tatjana Jug Škara pa je z navzočimi podelila del svojega poetskega opusa v slovenščini. Občinstvo je nato do solz nasmejal Boštjan Gorenc Pižama, stand-up komik, ki je takrat v Zadru nastopal na festivalu stand-up komedije PANČ v Arsenalu. Program z naslovom Zapojmo si je s pesmi-
Rojaki v Pulju zadovoljni z odzivom. Foto: Marjana Mirkovič
Vodilni članici slovenskih organizacij v Zadru Darja Jusup in Rafaela Štulina. Arhiv Darje Jusup.
jo in spremljavo na kitari nadaljevala pevka slovenskih ljudskih pesmi in na pevov Mar jetka Popovski in k prepevanju pritegnila vse navzoče, še celo goste iz drugih manjšin. Rada prihajam na druženja, pa makar samo da slišim slovensko besedo, je rekla ena izmed članic. Večer pa je prinesel veliko več kot le besedo -recitacije, komedijo, pesem, smeh, pa še celo kakšno solzo, sklenilo pa ga je druženje ob petju in bogati zakuski ter pričakovanju naslednjega srečanja.
Povzeto po zapisu Darje Jusup in objavi v Zadarskem listu z dne 6. februarja (www.zadarskilist.hr)
NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH
Robert Whitehead, angleški tovarnar torpeda z Reke
V mestni hiši na Reki je 17. februarja potekala odmevna predstavitev knjige Robert Whitehead, angleški tovarnar torpeda z Reke, katere avtor je plodni raziskovalec reške kulturne zgodovine dr. Irvin Lukežič. Tokrat gre za zajetno monografijo o Angležu Robertu Whiteheadu, utemeljitelju in prvem lastniku znane reške tovarne torpeda, orožja, ki je močno vplivalo na način vojskovanja in projektiranje vojnih ladij. Kot poudarja avtor, je želel predstaviti predvsem Whiteheadovo obdobje življenja in prevladujočega vpliva na Reki, kamor se je leta 1858 preselil iz Trsta. V Reškem tehničnem podjetju, nastalem iz livarne (1854), je postal tehnični direktor, ga reorganiziral in razširil proizvodnjo ter vstopil v petčlansko upravo, v kateri je bil tudi trgovec in ladjar slovenskega rodu Francesco Jellouscheg. Whitehead je postal mednarodno znan po avstrijsko-italijanski pomorski bitki pri Visu leta 1866, v kateri je zaradi njegovega prvovrstnega stroja zmagala avstrijska flota pod vodstvom admirala Teget-thoffa, ki je plul na oklepnici Ferdinand Max in se je Whiteheadu posebej zahvalil, to pa so objavili številni časopisi.
Knjiga omenja tudi vrsto drugih reških vplivnih gospodarstvenikov in izobražencev slovenskega rodu, na različne načine povezanih z znanim izumiteljem in tovarnarjem Whiteheadom. Od nekdaj slavne tovarne Torpedo, ki je voja-
Naslovnica. Foto: Marjana Mirković
nespregledano
Ikebana Ksenije Grabusin darilo romskemu društvu
Znana in priznana reška mojstrica ikebane So Ei, Ksenija Grabusin, neutrudna rojakinja, je tokrat s svojo ikebano kot posebnim darilom osrečila članice romskega ženskega društva Boljše življenje in tako obogatila njihove nove prostore, ki so jih nedavno dobile v uporabo na naslovu Zagrebška ulica 16 a v samem središču mesta. Kot velika prijateljica Romov in romske kulture je za to priložnost ustvarila instalacijo, za katero je spodbudo, kot pravi, dobila v
ško proizvodnjo opustila sredi sedemdesetih let preteklega stoletja, so danes ostali prazni obrati, industrijska dediščina, razprostrta na površini več deset tisočev kvadratnih metrov in tudi ob sami morski obali, skupaj z lansirno zapornico za torpeda, razglašeno za spomenik industrijske kulture pod varstvom Unesca.
Knjiga je izšla v založbi ICR (Izdavačkega centra Rijeka), urednica je Vlasta Hrvatin Smetko, oblikovala pa jo je Vesna Rožman. Marjana Mirković
Irvin Lukežić
eni izmed številnih romskih legend, ki govori o tem narodu veselih, a obenem nesrečnih ljudi, narodu, ki mu Stvarnik ni podelil zemlje, ker so to priložnost sprva zavrnili in zato ostali obsojeni na večna potovanja in biti tujci, kamor koli pridejo, a vendarle, dobili so modrost in sposobnost, da se znajdejo povsod, in njihov je ves svet ...
In košček njihovega sveta si je v romskem ženskem društvu, s članicami katerega in folklorno skupino Romsko srce že več let uspešno sodeluje in navezuje najrazličnejše stike tudi drugod po Hrvaškem, Ksenija Grabusin pridobila na sebi svojstven način in tako izrazila svoj pogled na njihovo kulturno izročilo.
Naj še dodamo, da umetnica Ksenija Grabusin, ki si je veščine ikebane pridobila z izobraževanjem v razredu profesorice Klare Kos na japonski akademiji Sogetsu, vselej ustvarja izrecno in samo razstavne eksponate in nobene od svojih stvaritev doslej še ni prodala. Vedro poudarja, da tega nikoli ni obžalovala.
Ksenija Grabusin nam je ob tej priložnosti, skupaj s svetovalcem romske skupnosti, prizadevnim aktivistom in kulturnikom, profesorjem Ferijem Ibraimovskim, podarila vodič za človekove pravice in njegovo dvojezično zbirko proze in poezije z naslovom Življenje in čas (Praipe thaj vrama), za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Marjana Mirković
So Ei, Ksenija Grabusin, Legenda o Romih. Foto: Luciano Bibulić
Pintarjevo priznanje prof. dr. Anteju Škrobonji
Na nedavnem 10. jubilejnem srečanju Reka in Rečani v zgodovini medicine so gostje iz Slovenije - prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, doc. dr. Janez Fischinger in profesorici Duša Fischinger iz Ljubljane in Marija Počivavšek iz Celja - v imenu Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani vsakoletno Pintarjevo priznanje podelili reškemu zgodovinarju medicine prof. dr. Anteju Škrobonji. Kot je zapisano v obrazložitvi, je znani reški profesor priznanje prejel za dolgoletno žlahtno sodelovanje s slovenskimi zgodovinarji medicine in umetniki v zdravstvu ter za ustvarjalni opus na področju zgodovine medicine. Priznanje je med drugim rezultat plodnega sodelovanja, ki ga vrsto let negujeta hrvaško in slovensko znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture, skupaj s kolegijem zgodovine medicine na reški medicinski fakulteti in ljubljanskim inštitutom za zgodovino medicine. Njegova predstojnica, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, je nagrajencu ob izročitvi čestitala in ob tej priložnosti poudarila njegov tvorni prispevek pri številnih in odmevnih dejavnostih, ki so jih spodbudile in skupaj uspešno uresničile omenjene organizacije.
Prof. Duša Fischinger, doc. dr. Janez Fischinger, prof. dr. Ante Škrobonja s priznanjem in prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. Foto: Anja Petaros, dr. med.
Docent dr. Ivan Pintar (1888-1963) velja za nestorja slovenske zgodovine medicine. Že leta 1934 je poleg redne službe v ginekološki ordinaciji predaval zgodovino medicine na medicinski fakulteti v Ljubljani in njegovo tridesetletno delo je nedvomno pionirsko na
področju proučevanja zgodovine zdravstvene kulture na Slovenskem. Med drugim je bil ustanovitelj Sekcije za zgodovino medicine in avtor številnih člankov o pomembnih slovenskih zdravnikih, napisal pa je tudi prvi slovenski učbenik za zgodovino medicine. Inštitut za zgodovino medicine medicinske fakultete v Ljubljani je leta 1994 skupaj z Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije in Medikohistorično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva organiziral prvo strokovno srečanje, imenovano Pintar-jevi dnevi. Namen je vsestransko predstaviti pomembne zgodovinske dogodke in osebnosti, gradivo z vseh devetih srečanj do zdaj - skupno gre za več kot dva tisoč strani - pa je objavljeno v obliki različnih publikacij. Več: www.mf.uni-lj.si Marjana Mirkovič
AKTUALNO
Kažipot na portalu digitalne knjižnice Slovenije
Na predlog vodje zbirke tiska Slovencev zunaj RS Helene Janežič bo Kažipot v elektronski obliki v prihodnje dostopen tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije www.dli.si
Dlib.si je spletni portal, ki nastaja v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani in ponuja brezplačen dostop do slovenskega znanja in kulturnih zakladov. Kot je med drugim rečeno v dopisu, ki ga je prejela urednica, je Kažipot naravnost vzorčen primer glasila slovenske skupnosti, ki nastaja izven matice ... bi se lahko kaj hitro pridružili družbi uglednih slovenskih znanstvenih, poljudnih in ostalih revij ter drugega gradiva, ki ga je na portalu že več kot 2 milijona digitaliziranih strani.
Kažipot je bil do zdaj na vpogled na spletni strani društva Slovenski dom KPD Bazovica www.bazovica.hr, Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka www.rijeka.hr in slovenski spletni strani, namenjeni Slovencem v zamejstvu in po svetu, www.slovenci.si. Marjana Mirkovič
Slovenski kozolci na Unescov seznam?
Dolenjska občina Šentrupert namerava v prihodnjih treh letih uresničiti 600.000 evrov vreden projekt parka kozolcev oziroma muzeja tovrstne podeželske stavbne dediščine.
Za uresničitev naložbe ima občina že zagotovljenega polovico denarja iz evropskih nepovratnih sredstev. Želijo si park, ki bi postal glavna turistična zanimivost Mirnske doline, v kateri stojijo najlepši in najbogatejši slovenski toplarji, in se vpisati med Unescovo stavbno dediščino. Pobudo so dobili, ko so rešili Simon-čičev toplar na Bistrici, edini spomenik državnega pomena med kozolci. Občina ga je odkupila od tamkajšnjega turističnega društva, kot prvega pa ga bodo prestavili v novi park v južnem delu Šentruperta, v katerega bi vključili do petnajst kozolcev. Več: www.rtvslo.si Marjana Mirkovič
Slovenija del evropskih vesoljskih projektov
Slovenija je postala sodelujoča država Evropske vesoljske agencije (ESA), kar bo podjetjem, raziskovalcem in študentom omogočilo, da bodo z njo sodelovali v konkretnih projektih.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je ob tem poudaril, da ESA status podeli le tistim članicam EU, ki se lahko pohvalijo z dovolj velikim raziskovalno-razvoj-nim potencialom za sodelovanje pri vesoljskih projektih. O tem se je delegacija Evropske vesoljske agencije prepričala lani ob obisku Slovenije. Sodelujoče države Evropske vesoljske agencije lahko sodelujejo v vseh njenih programih, z izjemo osnovnega tehnološko-raziskovalnega programa.
Finančni prispevek je nekoliko višji kot v prvi fazi, ko ima država šele podpisan sporazum o sodelovanju, a veliko nižji kot pri polnopravnih članicah. Pogajanja za polnopravno članstvo lahko država začne po petih letih statusa sodelujoče države. Več: www.rtvslo.si Marjana Mirkovič
Videolectures - nagrajeni »znanstveni You Tube«
STUDIJ IN ŠTIPENDIJE V RS
Mladi slovenski znanstveniki so za spletni portal videolectures.net, ki omogoča brezplačen dostop do najuglednejših predavanj na svetovnih fakultetah, prejeli prestižno nagrado Združenih narodov za najboljšo spletno znanstveno in tehnološko inovacijo. Ekipa Centra za prenos znanja deluje pod okriljem Instituta Jožef Stefan in šteje 50 mladih znanstvenikov, ki so v povprečju mlajši od 30 let. Vodja centra Mitja Jermol je pojasnil, da so predavatelji začeli razumeti moč medija in da ne morejo več predavati starih stvari. Poleg tega pa se dogaja tudi, da kakovost vsebine določa javnost in ne več študentje, je dejal. Ustvarili so tudi edinstven računalniški program za analizo trga, ki ga že uporablja medijska hiša New York Times, po besedah znanstvenika Marka Grobelnika pa se zanj zanimajo tudi pri francoski tiskovni agenciji AFP.
Njihovi izdelki so izboljšali tudi dolgo časa skrhan odnos med znanostjo in gospodarstvom. Mladi znanstveniki pri tem upajo, da bodo znanstvena, gospodarska in politična elita v Sloveniji v prihodnje sposobne podpreti in uresničiti projekte, ki bodo Slovenijo postavili na znanstveni zemljevid sveta. Več: www.rtvslo.si Marjana Mirkovič
zanimivosti
Na portalu www.rijeka.hr tudi reške ulice
Na portalu Mesta Reka so nedavno predstavili novo zanimivo vsebino, namenjeno reškim ulicam. Na vpogled so podatki o izvoru njihovih imen, do katerih je dostop hiter in pregleden.
Za vsako ulico piše tudi, v katero krajevno skupnost sodi, v posamezni primerih so objavljene tudi odločbe o imenovanju, iz katerih je mogoče razbrati tudi razlog in podatke o osebah, po katerih se imenujejo (med njimi je tudi več slovenskih), ali toponimih, iz katerih izhajajo, koristni pa so tudi podatki o preteklih nazivih. Marjana Mirkovič
Prijava za študij v RS v š. 1. 2010/2011
Rok za prijavo državljanov RH na študij v RS je 5. avgust 2010, izjema so programi, za katere je treba opraviti preizkus nadarjenosti - pri teh je rok 8. marec 2010, kar je sicer tudi rok za prijavo po internetu. Datumi so objavljeni na spletni strani www.vpsi.uni-lj.si, več informacij in prijave med dežurstvom svetov ob sredah (10.00-12.00).
Informacije o študiju na slovenskih univerzah:
telefonska številka 324 321 (sreda, 10.00-12.00); gsm: 091 593 6086.
Marjana Mirkovič
Nov študij na univerzi na Primorskem
V študijskem letu 2010/2011 se bo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP začel nov dodiplomski (univerzitetni) študijski program Aplikativna kinezio-logija, ki je sodobno, interdisciplinarno zasnovan in omogoča pestro izbirnost. Predmetnik podpira tako družboslovne, naravoslovne, medicinske kot tudi humanistične predmete, kar omogoča široko dimenzijo znanj ter študentom podaja tudi osnovo za nadaljevanje študija na programih II. in III. stopnje Aplikativne kinezi-ologije. Več: www.uni-up.si.
Poletni šoli
Avstrija, na temo ameriških študij
Center za ameriške študije na Univerzi v Gradcu vabi na dvotedensko mednarodno poletno šolo med 18. julijem in 1. avgustom 2010. Rok za prijavo je 26. marec 2010. Več: www.sklad-kadri. si/index. cgi?jezik=slo&kat=150
Južna Koreja
Univerza v Seulu vabi študente na poletno šolo od 28. junija do 30. julija 2010. Rok za prijavo je 28. april 2010.
Štipendije
Likarjev sklad za TUM
Sklad dr. Otta Likarja, dipl. inž., in Karle Likar razpisuje štipendije za študij na Tehniški Univerzi München (TUM) za šolsko leto 2010/2011. Več:
www.sklad-kadri.si/index.cgi?jezik=slo&kat=151 Univerza v Gradcu
Avstrijska provinca Styria v sodelovanju z Univerzo v Gradcu razpisuje štipendije za petmesečne študijske obiske izjemnih študentov z območja Jugovzhodne Evrope. Rok za prijave je 26. marec 2010. Več: www.sklad-kadri.si/ index.cgi?jezik=slo&kat=156
Berlin
V okviru programa Studienkolleg zu Berlin je razpisanih do 30 štipendij za enoletni študij v Berlinu, namenjenih študentom, ki jih zanimajo evropske zadeve. Rok prijave je 1. april 2010. Večwww.sklad-kadri.si/index. cgi?jezik=slo&kat= 156
University of Wisconsin
UW razpisuje finančno pomoč za dodiplomski študij (od 5500 do 7500 USD na leto). Rok prijave je 1. julij 2010 oziroma 1. november 2010. Več: www.sklad-kadri.si/index. cgi?jezik=slo&kat=253
Štipendije za podiplomski študij na prestižni LSE
London School of Economics razpisuje štipendije za podiplomski študij za študijsko leto 2010/2011. Rok za prijavo je 30. april 2010. Več:
www.sklad-kadri.si/index.cgi?jezik=slo&kat=243
University of Wisconsin-Eau Claire
University of Wisconsin-Eau Claire razpisuje štipendije za mednarodne dodiplomske štu dente. Rok za prijavo je 1. junij 2010. Več: www.sklad-kadri.si/index.cgi?jezik=slo&kat=243
New Jersey, ZDA
Felician College vabi k vpisu na dodiplomski in podiplomski študij. Rok za prijavo prek centra Education USA je 31. marec 2010. Več: www. sklad-kadri.si/index.cgi?jezik=slo&kat=253
Georgia College & State University štipendije za mednarodne študente
Mednarodnim študentom so za dodiplomski in podiplomski študij na voljo različni finančni viri (od 9000 do 18.000 USD). Več: www.sklad-kadri .si/index. cgi?jezik=slo&kat=25 3
Štipendije Montana State University
Institucija za dodelitev štipendije upošteva vse kandidate na podlagi podatkov v vlogi, zato posebna prijava ni potrebna. Več: www.sklad - kadri .si /index. cgi?jezik=slo&kat=25 3
Štipendije za mobilnost umetnikov znotraj evromediteranskega območja
Razpisuje jih Sklad za mlade umetnike Roberto Cimetta, naslednji rok prijave je 15. marec 2010. Več: http://www.sklad-kadri.si/index. cgi?jezik=slo£tkat=151
Rotary štipendije na področju mirovnih študij in študij konfliktov
Rotary International razpisuje štipendije za podiplomsko izobraževanje ali usposabljanje na eni izmed partnerskih institucij Rotary centrov. Rok za prijavo je odvisen od lokalnega Rotary kluba, rok za prijavo na študij pa je 1. julij 2010. Več: http://www.sklad-kadri.si/in-dex.cgi?jezik=slo£tkat=156 Zbrala: Marjana Mirković
Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovićeva 30, 10 000 Zagreb, RH Uradne ure:
ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 tel.: + 385 1 63 11 000 faks: + 385 1 61 77 236 el. pošta: vzg@gov.si
spletna stran: http://zagreb.veleposlanistvo.si
Konzularne informacije
tel.: + 385 1 63 11 014, + 385 1 63 11 015
faks: + 385 1 46 80 387
konzularni pult (v uradnih urah za stranke):
tel.: + 385 1 63 11 013, + 385 1 63 11 026
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen
kontakt z dežurnim diplomatom:
med tednom: od 16.30 ure
v času vikenda in praznikov: 24 ur
tel.: +385 98 462 666
Konzularni dan na Reki
Slovenski dom KPD Bazovica:
predvidoma 7. aprila 2010
Generalni konzulat RS, Split
Častni konzul Branko Roglić
Tel./fax: +385 21 389 224
e-mail:
generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure konzulata: ponedeljek-petek od 9.00 do 13.00
Številka je bila zaključena 24. februarja 2010.