List 39. Gospodarske skušnje. * Razloček med mesom pitanega ali nepi-tanega živinčeta. Po dokazu angiežkm živinorejcev Lawesa in Gilberta je v mesu, čem delj ko se živinče pita, tem menj vode, in 1 funt mesa od dobro pitanega vola ima ravno toliko redila v sebi, kakor ga imata 2 funta od nepitanega. To potrjujejo tudi druge skušnje popolnoma. Po takem je mesna tarifa popolnoma pravična, po kteri je meso pitanega vola draže od nepitanega. * Mramor (Werre, Erdkrebs) je ena največih nadlog kmetovavcem in vrtnarjem. Skoda, ki jo ta požeruh naredi, se ne d& prerajtati, na ktero se je pa do zdaj premalo gledalo. Mramor si napravi s svojima sprednjima nogama, ki ste rakovim ščipavnicam jako podobne, s kterima pa ne striže rastlin, ampak ju rabi za napravo podzemeljskih predorov, s kterima napravi sila veliko potov med rastlinskimi koreninami, in zemljo tako razruši, da ni v stanu potrebne vlage ohraniti; živi pa le ob korenin ah boljših rastlin, kterih neizrečeno veliko pokonča. Dostikrat se kmetovavec čudi in čudi, od kod le pride, da se mu po travniku prazne lehe odgrinjajo in trava sem ter tje suši, pa se ne spomni tega rovarja, kterega se zaredi na tavžente, kjer so se enkrat vgnjezdili. Razun pridnega krta, ki mra-morja pokončuje, ga ni druzega pravega sredstva pogo-nobiti tega požeruha, kakor to, če se mu jajca (zalega) pokončajo. Jajca, ki so sprva zeleno-rumene, potem pa črno-rumene, se lahko zatarejo. Po tacih lehah, kjer se mokrota ne zdrži, se tu in tam razrušena prst nahaja, dostikrat komaj za dlan širjave. Pod tem razgre-bom, nekako bolj na strani, dobiš kaka dva pavca globoko, okoli kokošjega jajca veliko, gladko dolb-lino, v kteri stakneš po sto in še večjajec, ki jih lahko razmečkaš. Mnogokrat, ko je pa travnik pokošen, pri-lete vrane na ta pravi roparski brglog in zalego iz njih potrebijo. Bodite tudi vi, gospodarji, tako previdni in delavni, kakor so vrane, pa jim bodite hvaležni, ker so vam prijatlice kakor je tudi krt vam pravi prijatel. Pa svet je že tak, da dobroto povračuje z nehvaležnostjo! 316