Na zasedenem ozemlju. S Krasa, 24. febr. 1919. V Divači so napravili Lahi v II. razredu pri tleh kantino. Z izgovorotn, da bo to skladišče, so vzeli učiteljici ključe. Učiteljico karabinerji neprestano šikanirajo, češ, da hujska otroke, naj ne kriče: »Evtva Italial", kar so strogo naročili, da morajo kričati pred poukom in po njem. V Materiji so učitelja prisili z revolverjem v roki, da poučuje 15 ur na teden v laščini. V šoli je bil poročnik, ki je sedel za mizo in grozil z revolverjem. Učitelj, ki pa laščine ne zna, poučuj v tem jeziku 15 ur tedensko! Prišel je general, ki je prejel o tem poročilo. Zahteval je, naj se zopet odprc šola, ki so jo v znak protesta zaprli. Poučujejo naj kot doslej slovensko. Laščino pa bo poučeval laik častnik po šoli. Dne 8. februarja ob pol enajstih dopoldne, ko je v šolski sobi poučeval g. kaplan A. Cerar veronauk, pride v šolo italijanski častnik, ki zahteva, da na podlagi nekega dekreta, ki baje suspendira poučevanja veronauka — gospod veroučitelj prekine pouk. Po popolnoma dostojnem pojasnilu g. kaplana zgrabi častnik veroučitelja za ovratnik in ga vrže iz šole z naravnost besnim kričanjem, ki ni hotelo pojenjati vkljub vljudnemu posredovanju učiteljice. Poudarja se, da je oficir segal celo po samokresu. Z ozirom na to, da so razmere glede šole in nje oblastnij povsem nejasne, z ozirom na to, da učitelj pri najzvestnejši izvršitvi službe In predpisov ni varen celo življenja in z ozirom na razburjeno prebivalstvo zaradi vmešavanja vojakov v šolske zadeve je šolski vodja zaprl šolo do nadaljnjega. * V Lokvi je štadjski poveljnik hotel aretirati šol. voditelja Bolleta, ker ni hotel otrokom priporočali šolskih kosil, ker jih otroci ne rabijo in ako štac. poveljnik ne pove,, v kak namen mislijo kosila uvesti. Stac. poveljnik je povedal, da je sam temu nasproten, a mora to urediti, ker hoče tako višji ukaz, ki ga ne sme prezreti. — Zdaj kuhajo kosila, a otrok hodi le malo ponje. * V Materiji je podpolkovnik Pavone iz Voloske zahteval v občinski pisarnici, da morajo takoj uvesti italijanski uradni jezik. Županstvo je vložilo protest. Priponjinjamo, da je uradni jezik že od pamtiveka slovenski, oziroma hrvatski. Saj so celo višje oblastnije pisale na občine v teh jezikih. — Italijanske oblasti postopajo tudi po drugih občinah enako. Učiteljstvo silijo zlepa ali zgrda, da poučuje po 10—15 ur tedensko lašdino. To velja predvsem za Istro. Pri nas na Krasu ni bilo dozdaj še hudega v tem oziru. Ljudstvo izKušajo demoralicirati z ncprestanimi plesi, ki jih prirejajo vojaSke oblasti dan za dnem. Na te plesc vabijo ljudstvo s kr ihotn in tnesotn, celo šolo obiskujočo mlidino — posebno deklice. Pled se vrše večinoma po bezmcah. Občine po Krasu protestirajo, a zaman — uspehov nil Tudi okrožnice o uvajanju italijanskih himen (popevk), o poučevanju zg d>vine, o preporodu ltaiije ud. so že tu. Vedno lepše! Tudi po Krasu vohajo nekaj zaradi odprave verstva iz Sol. D^zdaj je to le v poSameznih občinah. Aprovizacijd za uboge pa polagoma uruira — nimajo vtčl Naše ljudsivo propada moraino in bo uničeno, Ce ne bo oupomuCi 1 Takoj prvi dan, ko so Italijani zasedli Trst, su punazali svojo moC, ki sj jo začcii kiuio upoiabljaii proti vsemu, kar je jugosluvanskega. Zapna so se vrata vseti nasm šol, v kaienii s>e je vzgajalo bodoce jugoslovausiiu pokoienje Tista, in m upau^a, da se bodo zoFci odpiia, doklcr ostane v Tistu nepuvabljeui gust. Tik picd zasedbo je itdlu uase Sulbtvu na viaku svojega rozvoja. Imeii smu svojo slovciiako gimnazijo, Svoje uciteljiače, UgovSko šulo, pet ijudsluh, tn mtSCaiioKe Suie, dvaaajst otiuških vitcev in vrnuiega prastaro srbsno šuio s pravico javnoati. Vitga sKupaj smo imeli 28 ucniti zavodov, Ki su uane^ vsi iaprti, zaiadi cesar je biez vsakega pouna KaKih 8000 naše ckce. Na teh zavudui jc ueluvatu 70 uCinh oseD, umtd Kater.h je buo 18 pudržavljeiah na šoiah C. M. D. Dižavno uraduištvo bivsc Avatnje, všievši ucitcijsivo, je dobilo od ltanjaiioKe viade nakazano piačo z<t mesec dccember 1918, med ienn ludi uciteijstvo ntinšKih zavoduv, edinole stovensko uCitcljsivo m dobuu nicesar. Tako be pnpiavlja Italija na prijateljsko in sporazuumu dciovanjc z narodom v svojih novih oaresemh poKiajiuah. Huje m biezoDzirnejse kot kuaj neinska Avatnja piitiska jugusiovaiiiki naiod K tium itr ga lztiuša s sv^jo že uavnu znaiio raLnirauobijo in ZiuDo zadcii tam, Kjtr more pu&iati uaartC •>mitnonosen, namicc na njeguvem Sulstvu. — Že Zahaja dei naSe dccc v iialijanske šule, Kcr su se mu diugc zapne. lattu up.jo lulijani spravni vso UtCo v svoje zavuUe in tatiu pouaujanCili naSu gtnciaCijo. Koukur puznamu TiZacaue, se ta nacit vkijuD vsem nasnsivuni niKdar ne pusitCi.