Štev. 38. ¥ Ljubljani, 19. septembra 1919. Leto II. Kaj čaka Nemško Avstrijo? Nova republika Avstrija je bila primorana za svoje velike grehe podpisati poniževalno pogodbo. Ponižana pa nj Avstrija samo moralno, temveč poglavitno še gospodarsko, da si najmanj pol stoletja ne bo mogla opomoči. Zastopniki Avstrije so podpis zavlačevali do skrajnosti. Skušali so se na vse načine izgovarjati ter zvaliti krivdo na Habsburgovce. Toda ostri sodniki v Parizu so ostali neizprosni. Izgovore so kratko zavrnili v spremnem pismu, kj je bilo pridejano mirovni pogodbi. V tem pismu je rečeno glede zavračanja krivde za vojno na habsburško dinastijo in njeno okolico: »Ako bi se bili Nemci pred vojno vzdignili proti militarizmu, ako bi bili protestirali proti vojni ter odrekli vladi podporo za nadaljevanje vojne, bi se sedanji izgovor vsaj nekoliko mogel vpoštevati. Dejstvo pa je, da je bil nemški narod v Avstriji od začetka do konca goreč pristaš vojne in ni ničesar storil, daseločiod politikesvoje vlade in svojih zaveznikov prav do končnega poraza. Po teh jasnih dokazih mora nemški narod povseh pravilih pravičnosti prevzeti nasetudidelodgovornostizazlo-čin, ki je celemu svetu prinesel nepopisno nesrečo. Politika Habsburgovcev je bila politika za vzdrževanje nemškega in madžarskega g o -spodstva Avstro - Ogrske. Ta politika se je mogla vzdržati le s pomočjo nemških in madžarskih prebivalcev Avstrije in Ogrske, ki so gospodarsko in politično tlačili svoje sodržavljane drugih narodnosti. Ta zistem nadvlade, tla-čenja jn hujskanja naroda proti narodu, ki ga je podpiral nemški narod, je med glavnimi vzroki svetovne vojne. Milijoni ljudi, ki so bil i p o d 1 o ž ni a v s t ro - o g rs k i državni oblasti, so bili pod grožnjo smrtne kazni prisiljeni, da se bore proti svojim brato "m in da istočasno prelivajo< kri za brezkončno trajanje svojelastrie suž-n o s t i. Na ta način so se morali boriti tudi proti svobodi Evrope. Mnogi izmed njih so protestirali proti vojni, pa odvzelo se jim je imetje in na desettisoče jih je postalo žrtev pokolja.« Ko se je Nemcem tako brezobzirno oprala vest, so videli, da jim ni rešitve ter so podpisali usodno mirovno pogodbo. Oglejmo si samo gospodarski udarec za avstrijske Nemce. Vojne odškodnine mora plačati Avstrija 80 milijard frankov v zlatu, a prebivalstva bo imela le 6 milijonov, tako da pride na vsako osebo, tudi na ženske in otroke, po 10.000 K dolga, a samo obresti! 500 K na leto. Mislimo si rodbino 8 članov, ki bo morala -prevzeti državnega dolga 83.000 kron in 4000 K letnih obresti. — Delavski sloji se bodo seve skušali izogniti bremenom ter se bodo trumoma izseljevali. Isto pa bodo storili tudi bogataši, ki so svoje premoženje že med vojsko rešili v inozemske banke. Vsa ogromna bremena bodo nosili kmetovalci, mali obrtniki in trgovci. Ker pa so kmetovalci itak le mali, ki s svojimi pridelki ne morejo preživljati niti lastne družine, zato bo država neprestano rekvjrirala, tako da bo moral kmet poleg velikanskih plačil dajati državi celo svoje skromne pridelke. Kar smo tu napisali, niso morda strašila, ki bi izvirala iz sovraštva ali maščevalnosti napram Nemcem. Slično obupno je izračunal nemški položaj nasilni nemški politik, koroški Nemec prof. Angerer v nemških listih ter o tem tudi govoril na sestanku nemških demokratov. Govornik je povedal, da je za Avstrijo najhujša skrb za vsakdanji kruh. Samo za nakup živil potrebuje Avstrija mesečno 500 milijonov kron, za katero svoto se mora zadolžiti, a celokupni državni davki; znašajo na leto jedva nekaj čez 500 milijonov. Avstrijska krona je skoraj brez veljave, v Švici plačajo za njo le še 10 centimov (vinarjev). Da je dobila republika za nekaj mesecev kredita, morala je zastaviti državne in privatne gozdove, zlato in vrednostne papirje v inozemstvu. Od lastne žetve more živeti Avstrija le tri mesece, t. j. od septembra do decembra, potem bo morala zopet iskati kredit, ali po nemško »puf«. Proračun Avstrije znaša 9r/z milijard, a pokritja zmore le 21/2i milijard. Vsi direktni davki znašajo pol milijarde. Govornik je prišel do sledečega obupnega sklepa: »Izhod iz tega težkega položaja, v katerem moramo pripoznati, dasmo be-r a č i, moremo najti samo tako, da dosežemo po prisilni oddaji premoženja, ki naj znaša 70 do 80%. Na Koroškem pa se še vedno dobe na-hujskani in plačani agitatori za Nemško Avstrijo. Privoščili bi jim, da pomagajo nemškim bratcem plačevati milijarde ter ž njimi stradati, ko bi le ne slepili naših neukih rojakov, ki jih hočejo potegniti s seboj v — beračijo. Korošci — Korošice! Z vsakim dnem se bliža oni zgodovinski dan, ko boste z glasovnico v roki odločali o svojj državni pripadnosti, • ko boste delali severno mejo jugoslovanskega kraljestva. Tisti zgodovinski dan pa vas mora najti pripravljene, da vas ne bodo pozni; rodovi preklinjali, nego blagoslavljali. Da pa se boste mogli izreči z prav iskrenim prepričanjem in neomajno vero v našo sveto pravico, spoznavajte svojo rodno grudo, spoznavajte zgodovino svoje domovine, spoznavajte in prepričajte se, da bo čez nekaj let o vas pijsala !e še zgodovina, če pridete pod nemški jarem. V treh knjigah, ki se naročujejo pri1 »Zvezni tiskarni« v Ljubljani, boste čitali, kako so Nemci sistematično potujčevali Slovence, iz teh knjig boste Szprevideli, da ste izprosno zapisani narodni smrti, kot so bili vsi nešteti tisoči doslej, nad katerimi je oholi Nemec vihtel svoj valpetski bič. V brošuri »Jugoslavija in njene meje I. del. Koroška,« ki ima priloženo eno najboljših narodnostnih kart, vam izboren poznavalec, koroškega vprašanja izčrpno in obširno poda zgodovino Slovencev od prvega po-četka, ko so leta 586. prvič samostojno nastopili v zgodovini, pa do tedaj, ko nam je nemški meč ugrabil več kot polovico nekdaj naše zemlje. Drugi del govori o današnjem žalostnem stanju Slovencev na Koroškem. Točko za točko obdela pisatelj z vso natančnostjo: šolstvo, narodno razmerje, cerkvene razmere, uradništvo — vsaka teh točk je podprta z verodostojno statistiko, ki govori jasno in strašno. Leta 1870. je bilo glasom statistike 207.866 Nemcev in 119.118 Slovencev, a leta 1910 je bilo že 304.315 Nemcev in le še 84.212 Slovencev. Vsaka točka zase je na enak način podprta z nepobjtnimi dokazi: s številkami. Brošura je pisana v poljudnem slogu, razvidno in pregledno, da ima vsak kdor jo vzame v roko korist od nje. Istotako ne sme manjkati v nobeni koroški hiši brošura »Gosposvetsko polje«. Spi sal jo je v angleškem jeziku dr. B. Vošnjak, odlični član jugoslovanskega odbora, prestavil jo je ing. V. Zupane. Pisatelj je v tej bro-šurici predočil celemu svetu, da imamo- Slovenci sveto pravico do Koroške zemlje, ker že v srednjem veku je koroški kmet — preddstavnjk naroda — ustoličeval na voj-vodskem prestolu svoje vladarje. Slovenski kmet je bil, ki je zasedel vojvodski prestol in v slovenskem jeziku je vprašal vojvodo, hoče li biti pravičen sodnik in zaščitnik zvestobe, in ali mu je blagor ljudstva res pri srcu. Skozi stoletja se je ponavljal ta obred, skozi stoletja se je ohranil vojvodski prestol in knežji kamen, kakor se je v slovenskih srcih ohranil jasen spomin na one zgodovinske čase. Toda danes je prišel čas, da postane spomin zopet živo dejstvo. »Tekom teh bridkih bojev« piše dr. Zupanič v epilogu, niso Slovenci nikdar izgubili srca. Verovali so v pravičnost svoje stvari, verovali, so, da pride dan, ko zopet zavlada po svetu pravica . . .« In, da bi! po dolgih stoletjih danes izgubili vero, bi s tem oskrunili spomin svojih dedov, bi s tem svojo slavno zgodovino, bi s tem oskrunili celokupno Slovenstvo. Gosposvetsko polje — naša narodna božja pot — ne sme nikdar in nikoli več pripadati Nemcem, to bi bilo skrunjenje naših narodnih svetinj. In ti, slovenska koroška žena! Mar naj tudi oni nepozabni dnovi, ko so jugoslovanske žene in dekleta izročale sto in stotisočev podpisov za majsko deklaracijo dr. Korošcu, zapadejo pozabljenju?! Zdaj je prišel čas, da se udejstvuješ, da dejanski Szvedeš, kar si takrat podpisala. Mar boš dopustila, da se bodo tvoji otroci še nadalje učili zaničevati tisti jezik, ki si jih ga učila, ti, slovenska mati? Mar hočeš, slovenska žena, ki si z mislijo, delom in ljubeznijo vedno sodelovala v borbi za csvobojenje svoje domovine, odpovedati v zadnjem hipu?! Ne — nasprotno! Podvojila in potrojila boš v tej zadnji borbi svoje sile in moči, da pomagaš rešiti rodno grudo pred nasilnim sovragom. Citaj brošuro »Jugoslovanska žena za narodno svobodo«, ki te bo navdušila, ti dvignila tvojo zavest in ti pomnožila moči, da ne omagaš pod težo krivic in razočaranj, nego da krepko vstrajaš v boju za svojo sveto pravico, zmagovito do konca. Pa tudi vsi ostali Slovenci in Jugoslovani bi morali poznati zanimivo vsebino teh knjig, ne samo Korošci. Če gre za njih, gre za nas vse; če gre za nas, gre tudi za njih. Jugo- slovani smo in zato eden za vse in vsi za enega! Kdor še nima teh treh brošur, naj si jih nemudoma naroči. Dobe se v vseh knjigarnah in v podružnicah »Jugoslavije«. »Koroška« stane 4 K, »Gosposvetsko polje« 2 K in »Jugoslovanska žena« 2 kroni. Dopisi. S Krke. V 37. št. »Domoljuba« se zopet zaganja znani dopisnik v nekatere tukajšnje fante s prozornim namenom, da bi jih na eden ali drugi način pripravil do tega, da bi mu slepo sledili. S prirejanjem iger ni bilo pravega vspeha, z »Orlom« istotako ne, torej jih hoče s svojimi umazanimi dopisi v časopisju pripraviti do tega, da bi vsaj na druge nezavednejše ne uplivali in mu jih prosto prepustili. Ne ve pa ali pa noče vedeti pravega vzroka, da fantje tako sovražijo vsa taka društva, katera, je duhovščina svojčas ustanovila v dosego svojih posebnih namenov in ki so povzročila samo prepir in razprtijo, ne da bi ljudstvu le količkaj koristila. Kdor razmere pozna, ve, da se zaradi društva kot takega ni nikdo vpisal, temveč so nekatere v to prisilili vse drugačni oziri. »Namen posvečuje sredstva« — tega zloglasnega gesla se duhovščina poslužuje ob vsaki priliki in se pri tem ne straši nobenega sredstva. Dopisnik naj nikar ne ima ljudi tako za neumne, da bi nikdo ne spoznal pravega vzroka nujnemu ustanavljanju takih društev in prireditev, v katere, da bo več vspeha, vabijo mladino obeh spolov. Ljudje so že spregledali vaše prave namene in cilje, zato tudi vse vaše prizadevanje ne bo imelo pravega in trajnega vspeha. Z besedo »ata« se je pa dopisnik na vsak način preveč zaletel. Lahko bi se mu vrnilo šilo za ognjilo, toda take stvari ne spadajo v politiko, zato o tem molčimo. V prihodnje naj dopisnik v podobnemu slučaju prime samega sebe za nos, saj mora vendar vedeti, da poznamo tudi njegove grehe. Nikar pa naj hinavsko ne zavija oči in pere samega sebe, ko piše: »S tem dopisom ne mislimo žaliti nikogar ... S tem da vlači 20 let stare dogodke na dan, blati tudi svoje ljudi in jih sramoti, vendar takih napadov ne more nikdo odobravati in najsibode te ali one stranke. Da pa nekateri »možje« ne gredo Ženske kot zločinke. Med hudodelci vseh narodov se nahaja razmeroma mnogo več moških kot žensk.. Najčešče zagrešajo ženske deto-more, bolj redko zavratne, a prav redko odkrite umore in poboje. Dušeslovci dokazujejo, da manjka ženskam za taka hu-dodelstva fizične moči, da je ženski naravi prirojena plahost, neodločnost, rahlo-čutje. Kriminalisti pa so drugačnega mnenja ter ne priznavajo v tem oziru razlike med moškimi in ženskami. Posebno ameriški kriminalisti so zbrali za svojo trditev polno dokazov, da so ženske zakrivile najstrašnejše zločine oopolnoma hladnokrvno, proračunjeno, iz golega pohlepa po denarju. Znameniti ameriški kriminalist je zbral celo vrsto slučajev zadnjega desetletja, ki jih v nastopnem navedemo. Leta 1908 so razkrili na farmi La Porte grozno zločinko Belle Gunnes. Ta ženska se je najprej iznebila dveh svojih mož, da je potegnila njih zavarovalnino Nato je zakrivila dva velika požiga. Iz dobičkov teh zločinov si je kupila posestvo La Porte ter začela oglašati v časopisih, da išče bogata vdova v svrho že-nitve bogate mladeniče in vdovce. Iz vseh pokrajin zapadne Amerike so prihajali kalini. Svoje žrtve je pregovorila, da so prodale svoja posestva ter se preselile z v cerkev, je temu kriva politikujoča duhovščina pred vojsko, katera jih je z osebnimi napadi in zmerjanjem raz prižnice pripravila do tega. Sicer pa lahko vsak, kdor razmere nekoliko bolj pozna, dobro ve, da to ni merilo za to, je li »mož« ali ne. Da bi pa orožniki »pretepače« k vojakom pc brali, pojdite vrane strašit s takimi grožnjami, fantov s takimi neumnostmi ne boste oplašili. Najhujše »kvantače« imate pa sedaj med »Orli«, skrbite toraj, da se poboljšajo. Glede »počitka« naj se pa nikar ne pritožuje, ker mu fantje dajo mir, čeprav ga hoče sam kaliti. Vemo, da bi bil dopisnik vesel, ko bi imel v svoji stranki »ponočnjake« itd., toda grozdje je pre-kislo, zato taka jeza. Jeza »gospodinje« je pa lahko razumljiva, saj so ji »Orli« moža skoro oslepeli, ni čuda torej, da ne more videti takih ljudi. Da je pa Krka pred svetom umazana, to pa samo »Domoljubov« dopisnik ve in sliši, ker sliši menda tudi travo rasti. Za sklep bi pa priporočili »Orlom«, naj ne delajo sramote Krki, naj puste 20 in tudi več let stare fantovske grehe v miru in se lepo mirno obnašajo. Kadar pa pridejo še s kakega tabora, jim tudi ni treba tako igrdo preklinjati, kakor so zadnjič, ko so se gotove ženske kar križale. Ustanoviteljem pa priporočamo, da naj se v boju poslužujejo prepričevalnih dokazov, ako jih kaj imajo, ne pa zmerjanja in obrekovanja, ker bodete sicer nekoč želi sadove svoje setve S ... je začel, P . . . nadaljeval in nista bila vesela vspehov svojega »dela«; isti dobiček bode odnesel tudi V . . . oziroma N......ako bodeta prvima sledila. Verujemo sicer, da zadnja nista naročila tako nedostojnih napadov, vemo pa tudi, da to lahko preprečita, ako le hočeta. In po tem se bodemo v bodoče ravnali. Iz Šoštanja. Sokolski zlet v proslavo lOletnice Šoštanjskega Sokola v zvezi z okrožnim zletom Celjske sokolske župe z dne 7. septembra t. 1. je uspel nad vse zadovoljivo. Dal je preprostemu človeku upogled v požrtvovalno, odgojevalno delo Sokolstva, ki ne išče ne dobička, ne slave, temveč le dela iz človekoljubnih nagibov v prid bližnjemu — v prid slovenskemu narodu! Prisrčni pozdrav od strani staro-' ste br. Lukmana na šoštanjski postaji, ki je veljal iz Celja, Žalca, Braslovč, Vranskega, Mozirja in drugod številno prihitev-šim Sokolom ter iz Koroškega in iz Mis- denarjem k njej, nakar jih je umorila in zakopala na svojem posestvu. Ko so neko noč njena posestva pogorela, prišli so zločinom na sled. Na pogorišču so izkopali šest moških trupel, na pogorišču samem pa so našli ogorela trupla treh njenih otrok in tudi njeno truplo brez glave. Pri preiskavi je priznal neki njen delavec, da je zločinko in njene otroke ubil ter poslopja zažgal. To je storil iz maščevanja, ker mu vdova ni dala obljubljenih deležev za sodelovanje pri moritvi žrtev. . Najstrašnejšo morilko so pred nedol-gim časom v Conecticuttu obsodili na dosmrtno ječo. To je bila Amy Archer Gilli-gan, ki je imela na vesti do 40 umorov. Tudi Gilligan je bila vdova kakih ** majhna, suha, a zelo energična. Bila je zelo verna ter redna obiskovalka cerkva. Ko je že videla, da se ne bo mogla izogniti aretaciji, je še brž zapustila 1100 dolarjev za nakup orgelj v svoji župni cerkvi. Njen prvi mož Archer je ustanovil dom za po-starne ljudi. Umrl je pod sumljivimi okoliščinami. Vdova je prevzela »dom« ter v* dalje vodila. Cez nekaj časa se je poročila z Gilliganom, ki pa je umrl kmalu po poroki tudi v čudnih okoliščinah. Oba moža je ta ženska hijena zastrupila. V svoj dom je sprejemala stare moške in ženske proti enkratnemu plačilu za celo življenje. Navadno so plačali po 1000 dolarjev. Vsi ti linjske doline došlim narodnjakom, je našel srčen odmev med vsemi navzočimi. Sledil je pohod Sokolov, Sokolic in naraščaja ter požarne brambe z godbo po mestu. Imamo zanesljive dokaze o tem, da so strumne Sokolske vrste izpodbudile marsikaterega mlačneža iz dosedajne brezbrižnosti k skupnemu narodnemu delovanju. V imenu gerenta in sosveta je pozdravil sokolske goste z mestne hiše okr. sodnik J. Sernec ter ponavljajmo iz njegovih besed tukaj le poziv, da naj nam bodi sokolsko povelje: kriti! tudi v vsem bodočem, še nikakor ne končanem narodnem boju vedno eno izmed najpomembnejših smernic. Krijmo vsakega napadenega posameznika, t. j. priskočimo mu takoj na pomoč najprej njemu najbližji in potem še tudi vsa celota, ker če puščamo giniti posameznike, jim ne odvratno tudi sledi pogin celote. Kriti, kriti in zopet kriti v nevarnosti se nahajajoče sorojake: bodi nam geslo, ker le tako širimo medsebojno zaupanje, osnujemo in utrdimo zvestobo ter omogočimo skupni nastop in — zmago. V odgovoru staroste Celjske sokolske župe br. Smrtnika se je ta spominjal na prejšnje Šoštanjske obiske Celjskega Sokola in na napade po Šoštanjskih nemškutarjih, katerim so bili Sokoli stalno izpostavljeni. To je sedaj sicer minulo, ali čuječnost ostane še vedno na mestu tudi za vse bodoče čase! Na srečno izbranem in vzgled-no opremljenem veseličnem prostoru (sejmišču) izvršene proste vaje (Dunajske) po članih, proste vaje (Ljubljanske) proizvedene po Celjankah in Šoštanjčankah ter (Dunajske) proizvedene po Šoštanjčankah, proste vaje Šoštanjskega deškega, dekliškega in obrtnega naraščaja ter vaje vzornih sokolskih vrst iz Celja in iz Žalca na orodju so kazale pod vodstvom načelnika župe br. Jerina krasni uspeh pridnega združenega dela! Za izvežbanje Šoštanjskih vrst bodi izrečena vsem vaditeljem, vaditeljicam in posebno br. Kurniku sokolska hvala! Po telovadbi so sledili poljudni govori za na veseličnem prostoru zbrano občinstvo in sicer po v vsakem oziru neumornem načelniku br. Kurniku, ki je z zanimivimi podatki opisal muka-trpno zgodovino Šoštanjskega Sokola in pomen njegovega delovanja za vse sloje našega naroda, po br. dr. Gvidonu Ser-necu, odvetniku iz Celja, ki je v izredno učinkoviti obliki ljudstvu dokazoval, da se reveži so bili stari in nadložni, in nihče se ni dosti brigal, ako so kmalu umrli. Vdova je smrt sporočila sorodnikom ter jim tudi izročila mrtva trupla, da so jih odpeljali in doma pokopali. To zadnje dejstvo je naj-dalje prikrivalo vdovine zločine. Ni treba šele razlagati, da je vse žrtve spravljala vdova z arzenikom s sveta. Vseh žrtev se ji je dokazlo 48. — Vdova Gilligan je vsekakor najbrezobzirnejša morilka, kar jih pozna svet. A za vse njene zločine ni drugega nagiba kot lakomnost po denarju. Vsi umori so bili proračunjeno zasnovani in rafinirano izvršeni. Morila je hladnokrvno brez strasti, brez maščevanja. Tretja taka ženska zverina je bila Kate Bender, ki je živela pred kakimi 48 leti v državi Kansas. Živela je v samoti, kjer je imela gostilno ob gozdni cesti. Ko je bila stara 24 let, je vabila po časopisih moške v svoj brlog, češ, da je zdravnica in vedeževalka. V gostilni je imela kamrico s sedeži na obeh' straneh in z mizico na sredi. Kamrico so obdajale preproge. Kdor se je vsedel ter se naslonil k steni, dobil je skozi preprogo smrtni udarec s težkim kladivom ali s sekiro. Ta mesarski posel sta opravljala Katin oče in brat. Pod kamrico je bila klet, kamor so omamljene žrtve spuščali skozi dvigujoče se vratce, v kleti pa šo jim prerezali vrat, jih oropali, potem pa v sadovnjaku pokopali. od Jugoslavije ne sme zahtevati, da čez noč izbriše vse posledice 51etne svetovne vojne, katero so le zakrivili naši dedni so-vragi, Velenemci in da more Jugoslavija povzročeno škodo le s skupno pomočjo vseh nas ublažiti in omiliti, dočim samo načelno zabavljanje le škodo poveča. Slednjič je še spregovoril starosta najstarejšega Sokola iz bivše Štajerske, t. j. Mozirskega Sokola br. Lipold, ki je na podlagi lastnih izkušenj pač upravičeno pozival k vstrajnosti ne glede na kakršnekoli ovire, ki bi sestavile našemu razvoju. Petje narodnih pesmi, posebno srčno od strani našega sokolskega naraščaja, srečolov, godba in ples so zaključile to vrlo uspelo slavje, katero je bil tudi počastil s svojim obiskom srbski polkovnik Tedorovič iz Celja; od poslednjega, kakor od vseh naših gostov se je na kolodvoru srčno poslovil podstarosta br. Volk. Izrečena bodi iskrena hvala br. Kurniku kot preglednemu in sploh izvrstnemu aran-žerju, veseličnemu odseku ter pridnim sodelavkam v izborno založenih in ozalj-šanih šotorih. Politične vesti Naše ministrstvo zopet odstopilo. Ministrski predsednik Davidovič je podal dne 13. t. m. regentu odstop celokupne vlade z nastopnim nagovorom: Vaše kraljevo Vjso-čanstvo! Najnovejše vesti z mirovne konference v Parizu so zelo neugodne. Brezuspešna so bila vsa prizadevanja vlade jn naše mirovne delegacije, da se v mirovni pogodbi z Avstrijo in v politični pogodbi o narodnostnih manjšinah črtajo, oziroma vsaj ublaže gotove določbe, kj pomenijo kršitev naše državne in narodne suverenosti in ogrožajo naš mirni razvoj v bodočnosti. Vlada se ni mogla odločiti, da pristane brezpogojno in podpiše take akte mednarodnega značaja, kjer ne velja nitj načelo recipročnosti O tem vprašanju je vlada obvestila tudi predstavnike strank, ki niso zastopane v vladi, ter jih vprašala za svet. Tudj oni so izjavili, da se takim zahtevam ne more ugoditi. Ker ne more in neče sprejeti za državo določb, ki omejujejo njeno suverenost, je vlada, vpoštevajoč razpoloženje javnega mnenja v državi, sklenila predlo- Ko so prišli zločincem na sled, so se z orožjem zoperstavili varnostnim stražam ter vsi trije v boju padli. Zadnja je padla s puško v roki krvoločna Kate, ki je poprej še ustrelila nekega policijskega uradnika. Na vrtu so izkopali 10 moških trupel z razbitimi glavami in prerezanimi vratovi. Sicer pa tudi v Evropi ni manjkalo enakih ženskih zverin v vseh vekih. Iz zgodovine je znana strašna morilka Lu-krecija Borgia. Tudi Francija nam nudi več zgledov ženske krvoločnosti. Marija Bombard, ki je slovela za lepotico, je leta 1889 kot mlada deklica zadavila bogatega notarja Gouffeja. Pri tem ji je pomagal njen ljubimec. Umor sta skrbno pripravila. Peljala sta se iz Pariza v London, kupila velik kovček in barvasto vrv. Potem je deklica zvabila notarja v svojo sobo ter mu kakor za šalo vrgla pisano vrv okrog vratu, češ, da bi se trak prilegal k njegovi obleki kot kravata. Skriti ljubimec je zgrabil za konec vrvi, ki sta jo z deklico zategovala, dokler ni notar izdihnil. Truplo sta spravila v kovček, na katerem je morilka potem celo noč presedela. Vsakomur so še v spominu strašni zločini, ki jih je pred vojsko zakrivila grofica Tarnowska v Italiji. Iz vseh naštetih slučajev sklepajo najsovitejši kriminalisti, da v ženskem bitju živi ravno tako kakor v izprijenem moškem krvoločni nagon, ki ga navadno zbudi pohlep po denarju. žiti Vašemu Visočanstvu svojo ostavko. Preverjena je, da izpolnjuje s tem činom svojo prvo dolžnost tako napram Vašemu Visočanstvu, kakor napram državi. Zahvaljujoč se za zaupanje, katero je Vaše Visočanstvo blago-izvolilo izkazati mojim tovarišem v vladi in meni, prosim Vaše kraljevo Visočanstvo, da uvažuje ostavko in veruje v mojo popolno vdanost. Regent je ostavko sprejel. Za odstop ministrstva njso torej bile toliko notranje krize povod, kakor pariška konferenca, ki hoče našo državo vklenjtj v suženjske verige. Antanta nas hoče spraviti v popolno gospodarsko in duševno odvisnost. Takih pogojev naša mirovna delegacija ne more podpisati, a vlada je protestirala z odstopom. Za sestavo nove vlade se vrše pogajanja z vsemi strankami. Novo ministrstvo sestavi skoraj gotovo dosedanji predsednik Narodnega predstavništva dr. Pavlovič. Vse stranke šo se izrekle za koncentracijsko ministrstvo t. j. za ministrstvo, ki se naj sestavi iz vseh strank. Zaradi podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo sta poklicana iz Pariza v Beograd dr. Trumbič in Nikola Pašič. Italijani norijo v Reki. Prismojeni laški pesnjk D' Annunzio je vprizoril v Reki harle-kinado, ki pa ima lahko za nas velikanske posledice. 2e dalje časa je zbiral v Ronkih pri Tržiču prostovoljce ter snubil cele regularne . polke. Dne 12. t. m. pa je odšel z novo svojo armado proti Reki. Tam so bile že vse oblasti obveščene ter so se mu pridružile. Tako mu je bilo mogoče, da je »zapovedal« poveljujočemu generalu Petalugu, da mu je izročil vso oblast. D' Annunzio je nato v imenu italijanskega kralja razglasil, da je Reka za vedno združena z Italijo. Vse italijansko vojaštvo se mu je pridružilo, a neprestano se dovaža novo vojaštvo. Angleško vojaštvo se je umaknilo na Sušak, francosko pa na ladje. Vse zveze z Reko so pretrgane. Brezdvomno je pričakovati velikih izgredov in pobojev. Brezdvomno se je ta burka vprjzorila z vednostjo italijanske vlade kralja in najbrž — an-tante, kj se misli na ta način odkrjžatj »sitnih« Jugoslovanov. Da je tudi navidezno odstavljeni general Petalugo vedel, kaj se pripravlja, izdal je s tem, da je par dni poprej dal odpraviti žene častnikov na ladje. Ko je dospela vest v Rim, je baje ministrski predsednik Nitti udaril s pestjo ob mizo ter ostro grajal napram vojnemu ministru toliko nediscipliniranost v italijanski vojski. Gola komedija! Njtti v tej pozi nas spomnja na graničar-skega kapetana, ki je bil v Lombardiji klican na pomoč, ker so njegovi vojaki v neki trgovini »kupovali« salame brez plačila. Graničar divje zavpjl nad vojaki, zamahnil proti njim s sabljo tako, da je na stropu odsekal dolgo vrsto obešenih salam, ki so jih njegovi vojaki naglo pobrali in izginili. — Puč na Reki je zbudil tudi Italijane v Trstu, kj so divjali po mestu proti Slovencem, potem pa se zbirali na odhod proti Reki. Cerkve in samostani proti agrarni reformi. Zastopniki pravoslavne cerkve in samostanov so se obrnili do ministra za agrarno reformo s prošnjo, naj se agrarna reforma ne dotakne cerkvenih posestev. Istih nazorov je tudi katoliška duhovščina kot velika prijateljica kmetov. Proti duhovniški beri. Dalmatinska deželna zveza malih posestnikov je sklenila oster protest proti beri, ki ]o smatra nedostojno za duhovništvo in škodljivo za kmeta. To vprašanje se naj uredi potom zakona, ki naj izbriše neupravičeno razliko med mesti in deželo. Velik zbor Jugoslovanske demokratske stranke v Varaždinu se vrši prihodnjo nedeljo ob pol 11. dopoldne v gledališču (restavracija). Opozarjamo na zbor tudi somišljenike sosedne Štajerske. Srbi zasedli Segedin. Stari Szegedjn sta zasedli dve srbski stotniji. Francosko vojaštvo je odšlo iz Szegedjna reko Romunije do- mov. Šrbi so dovolili madžarskemu vojaštvu, da še ostane v mestu ter opravlja policijsko službo, Bolgarski car bo tudi moral izginiti. Na Bolgarskem je vedno več takih, ki spoznavajo, da so državo pahnili v nesrečo poglavitno nemški Koburžani, zato se hočejo za vedno odkrižati vladarske rodbine. Tudi Albani ne marajo italijanske kulture. V Albaniji se je pričela splošna vstaja proti vsiljivim Italijanom. V mestu Kastrati so poklali Albani blizu 300 italijanskih vojakov. Obenem so poslali na mirovno konferenco deputacijo, naj se Italijani umaknejo iz cele Albanije, ki se naj proglasi za neodvisno državo. Za praškega nadškofa je imenovan monsignor Kordač. Tudi v Galiciji bo plebiscit. Vrhovni svet je sicer svoječasno poveril Poljsko, da zasede in upravlja Galicijo, toda sedaj ne dovoli priklopitve, temuč je odločilo ljudsko glasovanje, ali naj pripade dežela Poljski ali Ukrajini. Wilson o londonski pogodbi in o Reki. Predsednik Wilson je govoril na nekem ljudskem shodu v Ameriki o zvezi narodov, o londonski pogodbi in o Reki ter izjavil, da nove države iz bivše Avstro-Ogrske ne bodo mogle mirno živeti druga poleg druge, ako jih ne bo podpirala zveza narodov. Južna Tirolska dobi avtonomijo. Italijanska vlada namerava iz Južne Tirolske napraviti dve pokrajini: Trident in Hohen-egg. Zadnja pokrajina bo obsegala nemški del dežele ter bo imela nemške šole in nemška sodišča. Segala bo ta pokrajina do Tridenta. Ako je vest resnična, je le dokaz za novo prijateljstvo med Nemci in Italijani. Pravična bi bila podobna uredba tudi glede Primorja in Julijske Be-nečije sploh._ Kmetijstvo, trgovina in Industrija. Za uvoz in izvoz ne sprejema prošenj Centralna uprava za promet z inozemstvom do nadaljnih odredb. Le glede izvoza in uvoza iz Čehoslovaške je izjema. Deželna vlada razpisuje večje število štipendij za izobrazbo na raznih tehničnih, trgovskih in obrtnih šolah. Pri razdelitvi ustanov se bo upoštevalo tudi obrtnike, ki se hočejo na kaki inozemski šoli izpopolniti. Želeti bi bilo, da se priglase uka-želni, že izučeni mladeniči tapetniki, sedlarske, pleskarske, kolarske, galanterijske, strojarske in lončarske obrti, katerim bi bilo tako omogočeno obiskovati speci-jelno obrtne šole, katerih pri nas nimamo. Prošnje je vlagati do 19. septembra na deželno vlado. Natančnejša pojasnila daje Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Svarilo in poziv. Zvedeli smo, da neki slovenski denarni zavod v Ameriki kupuje od v Jugoslavijo se vračujočih izseljencev dolarje in sicer dolar po 24 K. Za znesek v kronah da ček na enega zagrebških denarnih zavodov. Dolar pa stane mnogo več, danes n. pr. celo 49 K. Na to se opozarjajo vsi oni, ki imajo svojce v Ameriki, kateri se nameravajo vrniti. Opozorite jih takoj pismeno na to razliko v ceni ter jim pojasnite, da koristijo sebi in svoji domovini, če prinesejo dolarje seboj. Če pa nočejo ali pa ne morejo vzeti seboj gotovine, pa naj založe denar v kakem popolnoma zanesljivem denarnem zavodu v Ameriki in prinesejo seboj čeke, ki se glase na dolarje in tu se jim bo izplačal znesek v kronah. Lanene tropine. Dolgotrajna vojna je povzročila, da je povsod zmanjkalo močnih krmil in še dandanes jih primanjkuje povsod v veliki meri. Posledica tega je pomanjkanje mleka, ki ga dandanes ne moremo pridobiti niti toliko, da bi zalagali z njim naša mesta. Druga posledica leži v slabem stanju naše mlade živine, ki je ne moremo vzrejevati tako umno, kakor bi bilo potrebno za izboljšanje živinoreje. Posebno veliko potrebo občutimo na oljnatih tropinah, in glede teh posebno lane-nih, ki so za vzrejevanje telet in za krave molznica posebno velike važnosti. Dobre lanene tropine imajo povprečno 2^ krat toliko beljakovin in tolšče v sebi kolikor jo imata oves in koruza, dvakrat toliko kakor pšenični in rženi otrobi, trikrat toliko kakor dobro seno. Rabijo se najbolje na ta način, da se najprej ovlaži rezanica, nanjo se potrosijo lanene tropine in morebiti nekaj otrobov ter se vse skupaj dobro pomeša. Z ozirom na starost in velikost telet se poklada na iglavo po K do X kg, enoletni ^ do 1 kg lanenih tropin na dan. Kravam dajemo po 1 do kg. Posebno hvaležne za to krmo so molzne krave, če jih dobivajo v pijači 14 dni pred otelitvijo in 14 dni po nji. Ta zelo okusna in lahko prebavna pijača tako okrepi živali, da navadno lahko prestanejo oteli-tev, pa tudi pozneje ne obole tako lahko. Krave molznice pa se sploh izkažejo hvaležne za vsak dodatek lanenih tropin s povečano množino mleka, ki se ga od njih namolze. Slovenski kmetijski družbi se je posrečilo dobiti nekaj vagonov lanenih tropin, ki jih bo oddajala v prvi vrsti svojim udom po 170 K za 100 kg franko Ljubljana. Vreče se mora plačati posebej, ako jih ne prinese odjemalec sam s seboj. Namesto topov — lokomotive. Mirovna pogodba prepoveduje Nemčiji izdelovanje topov. Vsled tega so začele Krup-pove tovarne izdelovati lokomotive. Vsaki dan napravijo po 40 lokomotiv. Les kupujejo v Sloveniji sledeče velike industrijske-družbe: »Velika gora« v Ribnici na Kranjskem, ki ima nad dva milijona prometnega kapitala »Tabor« v Loškem potosu, »Sava« v Ljubljani, »Drava« v Mariboru in »Pannonia« v Ljubljani. Naši premogokopi. V Sloveniji je 12 premogokopov, ki dajo dnevno 340 vagonov (največ trboveljski t. j. 150 vagonov). Premogokopi v Hrvatski in Slavoniji morejo dati dnevno 40—50 vagonov, a oni v Bosni preko 200 vagonov. Premogokopi pri Pečuhu dajali so pred vojno po 250 vagonov, a zdaj komaj 140, pa produkcija se stalno dviguje. Timoški premogokopi v Srbiji dajo dnevno 50 vagonov najboljšega premoga, dočim še senjski za nekaj časa mirujejo, ker so od Nemcev poškodovani. Naša država potrebuje za srednji železniški prortiet 700—800 vagonov. Ker se produkcija stalno dviguje, bo polagoma tudi industrija kaj dobila. Rudnik granita so odkrili v vasi Sa-marici pri Belovaru. Na konferenco gozdarskih industrijcev, ki bo v Zagrebu, so odpotovati tudi zastopniki iz Srbije in Črne gore. Na tej konferenci bodo zastopani tudi gozdarski industrijci iz Italije. Hmeljski trg. Ž a t e c, 5. septembra. Hmeljski trg zelo živahen; na deželi je že mnogo tisoč stotov hmelja prodanega. Cene se vsak dan dvigajo; danes se plača za 50 kg 1200 K do 1250 K. Da preprečijo prenos premoženja v Jugoslavijo. Državni urad za finance je odredil ustanovitev novega cenzurnega urada v Gradcu, ki ima namen preprečevati prenos premoženja v Jugoslavijo. Davek od prirastka. (Konec.) Pridobitna vrednost- Kadar se svoječasna pridobitna cena ne more zanesljivo ugotoviti ali kadar nastanejo pomisleki, odgovarja li ugotovljena pri- dobitna cena obči vrednosti nepremičnine (deleža nepremičnine) za časa pridobitve, lahko odmerjajoče oblastvo pri preračunu prirastka na vrednosti vzame za podlago občo vrednost za časa pridobitve- Ako je bila nepremičnina pridobljena potom prisilne dražbe, velja za pridobitno ceno dosežeaa največja ponudba; če pa kak knjižni upnik ostane zdražitelj, velja za pridobitno vrednost (ceno) oni višji znesek, s katerim bi bil dosegel pokritje ob času prisilne dražbe, v kolikor ne presega obče vrednosti v tem času- Pri prvem prenosu nepremičnin, ki se izvrši po pričetku veljavnosti tega zakona, velja za pridobitno ceno (vrednosti) cena (vrednost) za časa zadnjega pred pričetkom veljavnosti zakona izvršenega prenosa- Pridobitni ceni je v svrho ugotovitve davščine zavezanega prirastka na vrednosti prišteti: . 1. Vse dokazne izdatke, ki so jih otu-jitelj ali pa njegovi predniki v pravici imeli v dobi, ki je pri odmeri davščine vzeti za podlago za trajni povišek vrednosti nepremičnine, torej zlasti stroške za novogradnje, pri in prezidave, za zboljšanje kulturnega stanja kmetijskih in gozdarskih zemljišč in za druge kmetijske melioracije, prikupnine za vodovode, stroške ali prispevke k stroškom cestnih, trotoarskih, kanalskih in vodnih zgradb, prispevke za vodne zadruge, v kolikor ti prispevki služijo za napravo ne pa za vzdrževanje vodnih zgradb i- dr. Tudi taki izdatki se ne prištejejo pridobitni vrednosti tedaj, kadar so se pokrili iz podpor- 2- Pet odstotkov pridobitne cene (vrednosti) kot povračilo za posebne izdatke povodom svoječasne pridobitve (za prenosni-ne, plačilo zastopnika itd.)- 3- Pri kmetijskih in gozdarskih zemljiščih razliko med vrednostjo donosa (pridelka), ki je pri otujitvi ostal na njih, in donosa, ki je pri pridobitvi stal na njih- Toda v tem slučaju se ne smejo vrhutega še vračunati stroški za dosego tega donosa- Ako se je v času, ki je merodajen za proračun prirastka na vrednosti brezplačno odstopil svet za javne ceste in trge, se vsa svoječasno pridobitna cena vračuni na ostali del sveta- Odtujilna vrednost. Kadar se otujilna cena ne more zanesljivo ugotoviti ali kadar nastanejo pomisleki, odgovarja li ugotovljena otujilna cena obči vrednosti nepremičnine (deleža nepremičnine), lahko odmerjajoče oblastvo pri proračunu vrednostnega prirastka vzame za podlago občo vrednost za časa otujitve. Delna otujitev enotno pridobljenih nepremičnin in enotna otujitev v delih pridobljenih nepremičnin- Ako se otuji del enotno pridobljenega kompleksa nepremičnin, se pridobitna cena (vrednost), ki odpade na ta del, izračuni po razmerju njegove površine do površine celega kompleksa- Enako se pri otujitvi idealnega lastninskega deleža pridobitna cena (vrednost) po razmerni visokosti lastninskega deleža izračuni iz pridobitne cene (vrednosti) cele nepremičnine- V § 9- dovoljeni všte- vi veljajo v razmerju, ki se je vzelo za podlago izračunu pridobitne cene- Ako se enotno otuji nepremičnina, katere realni ali idelani deleži so bili pridobljeni ob različnih časih, se mora davščini zavezani prirastek na vrednosti izračuniti in davščina odmeriti za vsak del posebej tako, da se otujilna cena (vrednost) cele nepremičnine na posamezne dele porazdeli po izmeri površine, pri idealnih deležih pa po deležnem razmerju ter primerja s svoječasno pridobitno ceno (vrednostjo) posameznih deležev. Slično je postopati, če družba otuji nepremičnino in če se je davščina za posamezne deleže nepremičnine že prej odmerila povo- dom premembe v osebah ali deležnem razmerju družabnikov. V slučaju raznovrstne kakovosti delov kompleksa nepremičnin je vrednost posameznih deležev mesto po površini (prvi in drugi odstavek) izračuniti s pozvedbo njihove obče vrednosti. Odmerna podstava- Za izračun prirastka na vrednosti in za to merodajne posestne dobe sta merodajna vsebina in čas otujilnega opravila (razlastil-nega razsodila, razsodbe), na katerem sloni prenos- Od prirastka na vrednosti, izračunanega po predstoječih določbah, se odračuni 10 odstotkov pridobitne cene (vrednosti) kot davščine prosti del- Ostanek se potem pri odmeri davščine vzame za podlago- Izmera davščine- Davščina od prirastka na vrednosti znaša v odstotkih zneska, ki je pri odmeri davščine vzeti za podlago: 5 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 10 do vštetih 15 odstotkov pridobitne vrednosti: 6 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 15 do vštetih 20 odstotkov; 7 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 20 do vštetih 25 odstotkov; 8 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 25 do vštetih 30 odstotkov; 9 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 30 do vštetih 35 odstotkov; 10 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 35 do vštetih 40 odstotkov; 11- odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 40 do vštetih 45 odstotkov; 12 odstotkov pri povišku vrednosti za več ne^o 45 do vštetih 50 odstotkov; 13 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 50 do vštetih 55 odstotkov; 14 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 55 do vštetih 60 odstotkov; 15 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 60 do vštetih 65 odstotkov; 16 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 65 do vštetih 70 odstotkov; 17 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 70 do vštetih 75 odstotkov; 18 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 75 do vštetih 80 odstotkov; 19 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 80 do vštetih 85 odstotkov; 20 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 85 do vštetih 90 odstotkov; 21 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 90 do vštetih 95 odstotkov; 22 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 95 do vštetih 100 odstotkov; 23 odstotkov pri poviškn vrednosti za več nego 100 do vštetih 105 odstotkov; 24 odstotkov pri povišku vrednosti za več nego 105 do vštetih 110 odstotkov; 25 odstotkov '"pri povišku vrednosti za več nego 110 odstotkov.. Za izbiro odstotnega postavka davščine je merodajen ves prirastek na vrednosti, vštevši davščine prosti del 10 odstotkov- Po utržku davščine od prirastka na vrednosti po kaki višji stopnji ne sme davščini zavezanemu ostati od prirastka na vrednosti nikdar manj, nego bi ostalo od prirastka na vrednosti, ki bi ne prekoračil" najvišjega za prvo, nižjo stopnjo še dopustnega zneska- Po prvem in drugem odstavku izračunani znesek davščine se zniža za: 5 odstotkov pri posestni dobi nad 5 let do 10 let; 10 odstotkov pri posestni dobi nad 10 do 15 let; 20 odstotkov pri posestni dobi nad 15 do 20 let; 30 odstotkov pri posestni dobi nad 20 do 25 let; 40 odstotkov pri posestni dobi nad 25 do 30 let; 50 odstotkov pri posestni dobi na3 30 let- Izvenknjižni prenosi- Ako se» knjižni prenos lastnine do kake nepremičnine (deleža nepremičnine,) izvrši na podlagi več zaporednih izvenknjižnih prenosov (§ 22 zemljeknjižnega zakona) neposredno od prvega otujitelja na zadnjega pridobitelja, izračuniti je davščino od vsakega prenosa posebej- Tako izračunane davščine je šešteti- Pri tem pa je z onimi izvenknjižnimi prenosi, ki so po § 3., točka 1. prosti davščine, ravnati tako, kakor bi se po njih sploh ne izvršila nobena prememba posesti- Plačilna in jamstvena dolžnost- > Plačati davščino od prirastka na vrednosti je dolžnost otujitelja, in ako je nepremičnina (delež nepremičnine) ki se otuji, solastnina, pa nerazdelna dolžnost vseh solastnikov- V slučaju neizterljivosti davščine od otujitelja jamči zanjo pridobitelj- Ta pa lahko zahteva, da odmerjajoče oblastvo po najkrajši poti in brez obveznosti proti otujitelju izračuna in mu naznani znesek davščine, za višji znesek se od njega nikakor ne more zahtevati jamstva- V slučaju § 14-, prvi odstavek velja za otujitelja prvi otujitelj in za pridobitelja zadnji pridobitelj; toda z zadnjim vred jamčijo nerazdelno tudi vmesni pridobitelji po razmerju nanje odpadajočega deleža vse dolžne davščine; enako jamči, kdor pravice, pridobljene po kakem otujilnem opravilu, prenese na drugo osebo ali pa naknadno izjavi, da je te pravice pridobil za drugo osebo. Priredbeno postopanje. Oblastva- Odmera davščine od prirastka na vrednosti je naložena deželnemu uradu, kateremu sta poverjena odmera in pobiranje davščine od prirastka na vrdnosti in ki ga je podrediti deželnemu odboru- Naznanilna in pojasnilna dolžnost- Plačevanju davščine zavezani, dalje vsak otujitelj v slučajih § 14, ter otujitelj v slučajih § 3-, točka 1- je dolžan odmerjajoče-mu oblastvu tekom 14 dni pismeno ali protokolarno naznaniti prenos ob navedbi vseh za odmero davščine bistvenih okolnosti in > privitku listin, ki pridejo v poštev v izvirniku ali v poverjenem prepisu ter na zahtevo odmerjajočega oblastva tekom primerne dobe pojasniti določena, za priredbo važna dejstva- Enako naznanilno in pojasnilno dolžnost imajo družbe, navedene v § 1., tretji odstavek, glede prememb v osebah in v deležnem razmerju družabnikov. Tudi pridobitelj nepremičnine je dolžan dajati pojasnila o določenih dejstvih, ki so v zvezi s pridobitvijo nepremičnin- Ugotovitev vrednosti- Ako se pri odmeri davščine po določbah tega zakona ni držati napovedanih cen, mora odmerjajoče oblastvo najprej stranko pozvati, da napove vrednosti, ki se ji zde primerne- Ako se odmerjajočemu oblastvu zde strankine poizvedbe prave, mora izvršiti odmero- Ako pa odmerjajoče oblastvo teh izpoved ne smatra za prave, mora stranki povedati, katera cenitev bi bila po njegovem mnenju primerna- Ako stranka v roku, katerega ji je določiti z najmanj 14 dnevi, ugovarja proti določitvam vrednosti po odmerjajočem oblastvu in ako ne pride do sporazuma, se mora vrednost ugotoviti po sodni cenitvi, pred katero je po potrebi zaslišati osebe, ki dado pojasnila* Če pa stranka tekom danega ji roka ne zadosti pozivu glede napovedi vrednosti ali glede izjave o določitvah vrednosti po od- merjajočem oblastvu, je davščino odmeriti na podstavi uradnih določitev vrednosti- Stroške uradne cenitve plača tisti, ki je dolžan plačati davščino, če ni po izidu cenitve ali pridobitna vrednost za 12 Yt odstotkov ali pa otujilna vrednost za 12 >2 odstotkov nižja, nego jo je v svojem predlogu določilo odmerjajoče oblastvo. Plačilni nalog, jamstveni plačilni nalog, pravna sredstva- O odmeri davščino je plačilu zavezanega obvestiti s plačilnim nalogom, iz katerega morajo biti razvidne odmerne podstave (pridobitna vrednost, otujilna vrednost, všteti, porazdelitve, ugotovljeni prirastek na vrednosti, razmerje prirastka na vrednosti do pridobitne vrednosti, posestna doba) in proračun davščine- Enako je obvestiti tiste, ki jih veže jamstvo, da se uveljavlja njihovo jamstvo. Vročba plačilnih (jamstvenih plačilnih) nalogov se mora vršiti po določbah §§ 267-in 268 zakona štev- 220, o neposrednih osebnih davkih- Proti plačilnemu (jamstvenemu plačilnemu) nalogu je tekom 30dnevnega roka po vročbi istega dopustna pritožba na deželni odbor: pritožba se mora vložiti neposredno pri deželnem odboru in nima odložne moči. V ostalem je zmiselno uporabljati določbe zakona z dne 19- marca 1876., drž- zak. štev- 28- Vplačevanje- Davščino je tekom 14 dni po vročbi plačilnega (jamstvenega plačilnega) naloga vplačati pri deželnem uradu, kateremu je pobiranje poverjeno. Ako se davščina ne vplača tekom tega roka, se pobirajo petodstotne letne zamudne obresti, računši od dneva doteklosti. Povračila* Ako se ugodi pritožbi proti odmeri davščine od prirastka na vrednosti, se povrne nepristojno vplačani znesek davščine s pet odstotki letnih povračilnih obresti vred od dneva vplačila do dneva, katerega se je stranka obvestila o rešitvi pritožbe. Zvišanje davščine- Ako davščini zavezani ali od njega pooblaščeni namestnik opusti naznanilo, predpisano po § 17-, ali če v teku priredbenega postopanja kaj pove, kar utegne povzročiti prikrajšbo davščine, ali če pri pojašnjevanju zamolči bistvena dejstva, se davščini zavezanemu brez uvedbe kazenskega postopanja predpiše povišek davščine v izmeri 100 odstotkov prikrajšanega ali pa prikrajšbi izpostavljenega zneska davščine- Če pa davščini zavezani dokaže, da je opustil predpisano naznanilo, da je napačno povedal ali da je zamolčal v opravičljivi zmoti ali vsaj brez namena prikrajšati davščino, je mesto stoodstotnega poviška davščine naložiti manjši povišek davščine, ki ne sme presegati niti 10 odstotkov davščine, niti 500 K- Poviške davščine je predpisati samo onemu davščini zavezanemu, ki ga je povzročil pooblaščenec več nerazdelno plačilu zavezanih, nerazdelno1 vsem pooblastilcem. Določbe §§ 19 do 22, je smiselno uporabljati za postopanje pri poviških davščine. Kazensko postopanje- Ako davščini zavezani noče dati pojasnil ali če kaka druga oseba, ki ima po določbah tega zakona naznanilno in pojasnilno dolžnost, to opusti ali pa napačno naznani ali pojasni, se more kaznovati z globo do 500 kron. Kazensko postopanje je izvesti od političnih oblastev- Prisilno izterjevanje- Ako se davščina ne vplača v roku, označenem v § 21, jo je izterjati ali po § 3-, cesarskega ukaza z dne 20- aprila 1854., drž. zak-št. 96, potom političnega izvršila ali pa sod- nim potom na podstavi izkaza zastankov, potrjenega od odmerjajočega oblastva- Zastaranje- Glede zastaranja davščine in poviška davščine veljajo določbe zakona z dne 18-marca 1878-, drž. zak. št- 31, zadevajoče neposredne pristojbine. Poraba donosa davščine, poviška davščine in glob- Od donosa v enem letu vplačanih davščin od prirastka na vrednosti pristojbin je najprej odšteti 5 odstotkov kot režijski prispevek za deželni zaklad- Preostali donos pripade z eno polovico deželnemu zakladu, z drugo pa občinskim blagajnicam- V to svrho mora deželni urad polovico preostalega donosa odmerjenih in pobranih davščin in poviškov davščin odkazati občinam, v katerih leže otujena zemljišča, drugo polovico pa preračunati na deželni zaklad-Donos je tako izračunati in ga za vsako občino posebej določiti, da je od donosa vplačanih davščin in poviškov davščin po odbitku režijskega prispevka pred vsem odšteti samo povračila, povračilne oblasti, sodne cenilne stroške in izvršilne stroške. Deželni odbor sme dogo.vorno s političnim deželnim oblastvom odrediti, da se donos, ki pripada občinam, samo do določenega zneska porabi za tekoče občinske potrebščine, morebitni ostanek pa odkaže nabiralnemu zakladu, ki se mora z narastlimi obrestmi vred rabiti za investicijske naprave, zlasti za ljudskošolske zgradbe, za pre-skrbovanje stanovanj in za občila ali pa za povračilo dolgov. Za mesta z lastnim statutom ne velja ta določba- Globe se stekajo v ubožni zaklad tiste občine, v kateri leži zemljišče, ki je predmet davščine. TetiensKe vesti. Okrajna organizacija JDS — Vrhnika se je ustanovila dne 8. t. m. Za pred-srednika je bil izbran Fran J u r c a. Imenovanja na novoustanovljenih meščanskih šolah v Sloveniji za ravnatelje so imenovani: L. Jelene, predsednik Zaveze jugoslovanskega učiteljstva na l. deški meščanski šoli v Ljubljani; Josip Bezlaj na II. deški v Ljubljani (Šiška); Albin Lajovic v Tržiču; Anton Mervič v Ribnici; Karel Kveder v Ptuju; Josip Ber-not v Žalcu; Jan Bailkert v Ljutomeru; Beno Serajnik na deški meščanski šoli v Celju; Josip Brinar na dekliški v Celju in Dragotin Humek na deški v Mariboru. — Za ravnateljice so imenovane: Franja Zemmetova na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani; Albina Golobova na II. dekliški v Ljubljani (Šiška); Irma Schelligo-va v Ptuju; Leopoldina Koršičeva na 1. dekliški v Mariboru in Antonija Štupičeva na II. dekliški v Mariboru. Prvi kmetijski svetnik v Sloveniji je postal bivši ravnatelj kmetijske šole na Grmu g, V. R o h r m a n. Preki sod je odpravljen po celi Sloveniji. Sprememba imen poštnih uradov. Spremenila so se imena sledečih poštnih uradov: Bela cerkev v Bela cerkev na Dolenjskem; Miklavčevo se naziva odslej Žitara ves; Sveti Andraž v Leskovcu odslej Sveti Andraž v Halozah; Sent Ilj v Slovenskih goricah; Šmartno pri Gornjem gradu odslej Šmartno ob Dreti; Zagradec-Fužine pa se bo nazival odslej Zagradec na Dolenjskem. Narodni izdajalec dr. Susteršič tudi v Švici ne miruje, temuč piše v nemške časopise poročila, v katerih se zavzema za Nemce in Italijane ter blati Jugoslavijo. Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani. Z 9. septembrom 1919 je pričel poslovati v Ljubljani urad »Pokrajinskega odbora za zaščito dece v Ljubljani«, ki je podrejen državnemu oddeljenju za zaščito dece v Beogradu. Delokrog »Pokrajinskega odbora« se razteza na vso Slovenijo, njegov urad je pa razdeljen na štiri oddelke, ki upravljajo sledeče posle: I. oddelek: Vodstvo urada; pravni sveti v varuštvenih zadevah, pravna pomoč nezakonskim otrokom in materam; skrb za gluhonemo in slepo deco, skrb za duševno zaostalo deco; otroške bolnice. II. o d d el e k: Skrb za dojence in porodnice, oskrba otrok v predšolski dobi (oskrbo-valnica za dojenčke in posvetovalnica za matere, domovi za otroke do 6. leta, otroški vrtci). III. oddelek: a) Vzgoja zanemarjene mladine — deželno vzgojevali-šče za dečke in dekliško vzgojevališče; vajeniški domovi, poklicne posvetovalnice za mladino obojega spola, ki je zadostila ljudsko-šolski obvezrlosti. b) Vzgoja ogrožene mladine (Rakovnik), sirotišnice in skrba sirot. IV. oddelek: Organizacija, dnevno zavetišče, statistika, publicistika. Mladinski oddelek poverjeništva za socijalno skrb preneha z dnem ustanovitve urada »Pokrajinskega odbora«. Vse vloge, ki se tičejo varstva otrok in mladinske oskrbe, je odslej nasloviti na »Pokrajinski odbor za zaščito dece v Ljubljani«, deželni dvorec, II. nadstropje. Uradne ure za stranke novega urada so vsak delavnik od 10. do 12., svoje uradne prostore ima »Pokrajinski odbor« v deželnem dvorcu, II. nadstropje, soba 131 in 132. »Državna posredovalnica za delo«. Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem'tednu od 1. septembra do 6. septembra 1919. je iskalo delo 179 moških in 54 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 99 moških in 53 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 92. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919. do 6. septembra 1919. iskalo delo 13.815 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 11.673 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4362. Delo iščejo: Pisarniške moči (333), trgovski sotrudniki in sotrud-nice (319), dninarji in dninarice (102), služkinje in kuharice (105), peki, mlinarji, mesarji (102), poljski in tovarniški delavci in delavke (113), slugi, vratarji, hišniki, krojači, šivilje, čevljarji, vajenci raznih strok, oskrbniki, ekonomi, natakarji in natakarice, modistinje, vzgojiteljice, pre-dilne delavke, strojni ključavničarji, mehaniki, strojniki, dimnikarji, monterji itd. Delo je na razpolago: poljskim in tovarniškim delavcem in delavkam (119), težakom in hlapcem, služkinjam in kuharicam, drvarjem, krojačem, šiviljam, čevljarjem, vajencem razne stroke, mizarjem, zidarjem, stroj, in stavbnim ključavničarjem, gozdarjem, mlinarjem, cestnim delavcem, delavcem za hudournike, strojarjem, so-darjem, Žagarjem, sekačem, sobaricam, pletarjem, oglarjem itd. Družba sv. Cirila in Metoda je imela pretečeno nedeljo dne 14. t. m. v Ljubljani (Narodni dom) svojo 30. glavno skupščino. Dohodkov je imela družba lansko leto 252.000, izdatkov pa 283.000 K, primanjkljaj se je moral vzeti iz glavnice. Iz vodstva so izstopili Iv. Kejžar, dr. Josip Klepec in Matija Prosekar, namesto teh pa so bili izvoljeni: dr. Vodopivec, dr. De-reani in inž. Mačkovšek Janko (tajnik). Odstopivšemu edinemu zastopniku Koroške Mat. Prosekarju je izrekla skupščina za neumorno in požrtvovalno delo iskreno zahvalo. — Od vseh govornikov se je na-glašalo, da čaka našo šolsko družbo še veliko dela in žrtev, zato je potrebno, da se povsod ljudstvo navdušuje za čimnaj-izdatnejše prispevke. Telovadno društvo Sokof v Škofji Loki priredi dne 28. t. m. popoldne ob pol 3. na Krennerjevem travniku javno telo-1 vadbo. Po telovadbi v prostorih ge. Albi- ne dr. Jeralove ljudska veselica. Sodelo vali bosta vojaška godba iz Ljubljane in domač sokolski orkester. Vabijo se vsi prijatelji sokolstva, da se v mnogobroj-nem številu udeleže te prireditve. Vsa okoliška društva se naprošajo, naj v slučaju kake nameravane prireditve blagovolijo upoštevati ta dan. Bratska društva se obenem vabijo, da v svrho ureditve sporeda prijavijo pravočasno nameravano udeležbo z natančnimi navedbami telovadcev in telovadk kakor tudi naraščaja odboru. V Vetrinju tik pred Celovcem se vrši prihodnjo nedeljo _21. t. m. velik ljudski shod z domačo veselico. Trgovinski minister v Celju. Zborovanja spodnještajerskih občin in okrajnih zastopov se je udeležil tudi trgovinski minister Momčilo Jankovič. Okrožne finančne oblasti se osnujejo po celi naši kraljevini. Okrožna organizacija JDS v Celju priredi dne 12. oktobra v Celju veliko jesensko narodno slavnost. Okrajna organizacija JDS v Brežicah se je ustanovila za vse krajevne organizacije brežiškega, sevniškega in kozjanskega sod. okraja. Kmalu se priredi velika ljudska slavnost v Brežicah. Zaprli so v Celju slaščičarja - peka Jos. Kiirbischa, ker je v zvezi z velikimi sleparijami, pri »Gospodarski poslovalnici«. 2e poprej so zaprli zaradi istih zločinov trgovca Pemiča in uradnika Pi-broutza. Nemški žalni dan na Spodnjem Štajerskem vprizorijo Nemci iz tiradca zaradi izgube Maribora. Nemcem in nem-škutarjem je zapovedano, da se morajo ta dan kislo držati. Nov notar v Mariboru. Tretja notarska služba je poverjena notarskemu kandidatu Iv. Ašiču. Obesil se je v Bodislavcih pri Ljutomeru kmet Mih. Rop zaradi prepirov z ženo. Obenem pa je zažgal vsa poslopja, ki so z živino vred zgorela. Velik ljudski shod za spodnji del slov. Koroške se vrši drugo nedeljo 28. t. m. na griču Sv. Križa nad Spod. Dravogradom. Kmetijska šola na Slov. Koroškem. V Hoprijanu pri Velikovcu otvorijo z novembrom kmetijsko šolo. Novi slovenski notar na Koroškem. V Velikovcu začne uradovati notar Kol-šek iz Ribnice. V najem se da gostilna in mesarija v Narodnem domu v Velikovcu s 15. oktobrom 1.1. — Prošnje naj se vložijo do dne 20. septembra na Hranilnico in posojilnico v Velikovcu. Ta daje potrebna pojasnila. Ljudsko glasovanje na Koroškem. Član 50. mirovne pogodbe z Avstrijo določa glede plebiscita na Koroškem: glasovale bodo vse osebe obeh spolov, ki so 1. januarja 1919 prekoračile 20. leto, ki so 1. jan. 1919 imele redno bivališčeveni izmed obeh con; nadalje vse osebe, ki so bile v eni izmed obeh con rojene ali so tam stalno bivale od 1. januarja 1912 ali si vsaj pridobile tam domovinsko pravico. Odločila bo večina glasov. Na Prekmurskem sta okrajni sodišči v Murski Soboti in Dol. Lendovi prevzeti v upravo poverjeništva za pravosodje v Ljubljani. Za železniško zvezo med Štajersko in Prekmurjem se je vršilo dne 9. t. m. v Ljutomeru posvetovanje zastopnikov ljutomerskega, gornjeradgonskega okraja, Prekmurja in Dravske divizije. Sklenilo se je zgraditi ozkotirno železnico iz Ljutomera do Murske Sobote. Materijal da vojaštvo. Priporočamo »Jugoslovanski kreditni zavod« v Ljubljani, Marijin trg 8, Wol-fova ulica 1, vsem, ker je pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzorstvom. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4% ter daje posojila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji. Opozarjamo na oglas. Proti pustolovcu D' Annunziju. Vrhovni zavezniški svet v Parizu je poveril Angliji nalogo, naj požene D' Annunzija in njegove čete iz Reke. Takoj odpluje proti Reki več angleških vojnih ladij. Pogajanja za sestavo novega ministrstva so še vedno brezuspešna, ker so ra-dikalci ostali trmoglavi. Morda se bodo udali, ko prideta te dni dr. Trumbič in Pašič iz Pariza. Novi državni bankovci se z naglico tiskajo v Parizu, Zagrebu in Pragi. Dosedaj je natisnjenih poldrugi milijon dinarjev. Te dni so odšli višji finančni in bančni uradniki iz Beograda po tretji transport novih bankovcev v Pariz. Napetost med našo državo in Romunijo. Naša vlada je ustavila vsak izvoz v Romunijo, ker Romunija noče izročiti ma-terijala za most čez Savo ter ni poslala premoga, kakor je bila obvezana. Izhaja vsak petek-Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol leta <5 K-Posamezna številka 80 vinarjev-Inserati po dogovoru-Uredništvo in apravništvo: Sodna ulica št> 0, pritličje desno-Odgovorni nrednik: Emil Vodeb-Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani-Izdaja: Konsoraj »Domovine«- Primešaj »Mastin" krmi. C« živina krmo lažje 1> do zadnjega prt-bavi ln popolnoma Izkoristi, da m aa konca ali ne Izgubi, ce se dvigne slast do žretja, potem s« pospešuje redil nos t, vsled teta težka živina, mast meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat aa tedea pest praška M a-s 11 n. Ob pomanjkanja krme, ko t« uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek M a 111 a je dobil najvišje kolajne na razstavah r Londona, v Pariza, v Rimu In na Dunaja Tisoči gospodarjev hvalijo MastliL ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška M a s 11 a zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sm« Mastin prodajati vsak trgovec In konznmna društva. Ako s« pri vas v lekarnah ln trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v Izdeloval ni cl Mastin a, to ja lekarnar Trnkoczy u Lfnbllanl zavojev (paketov) Mastlna za 17*50 K poštnine prosto na dom. Od tam se nošlle Mastin a prvo pošto na vse kraje sveta. „ J. t Kitar i Wolfova ulica 3. OJ Anton Černei k ORAVEUR ^ N. ) oblastveno poverjeni stavbni inženir. Spetijalno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 7 |g: Izvršuje strokovno: naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konštrukcije. Prevzema v strokovno izvilitev vse načrte stavbeno-inieninke stroke. — Tehnična mnenje. - Zastopstvo strank v teini!kib zadevali. ;gxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtf m m tftftftf^css: EN H M n H n H a rt M M U H M M n H W M M M M sojilnica Ijabljanske oRolite rogistrovana u draga i Boomojaao smso v Ljabljanl obrestnje hranilno vloge po čistita 3% brez odbitka rentnega davka, katerega plačale posojilnica sama za svoje vložnike. Rezervni zaklad K 1,100.000. Hranilne vloge K 42,000.000. -m •«. -- Ustanovljena leta 1881. M n rt rt M M H M H M H H H P n H M m n M N M M rt Naročajte in širite , DOMOVINO'. K 3E SiE 3E 2E Jugoslovanski kreditni zavod r* z« z o* z« _v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1- _ Sto in stoletja smo bili i zasužnjeni in hlapci na lastni zemlji, končno smo dosegli svojo svobodno neodvisno državo. S tem pa še ni doseženo vse, kajti s tem je vstvarjena šele podloga, so dani šele pogoji za razvoj in napredek in baš sedaj je treba intenzivnega dela na gospodarskem polju. Slovenska zemlja je vsled svoje ugodne lege in obilice prirodnih zakladov tako pripravna za industrijalno delo, da nas bodo tujci zopet zasužnjili vkljub naši lastni državi, če se ne bomo gospodarsko ojačili in osamosvojili. Kakor hitro dobi moč tuji kapital, smo uničeni in gospodarsko zasužnjeni. Rešiti nas more le intenzivno gospodarsko delo med kmetskim in meščanskim prebivalstvom. To se bo pa dalo doseči s pospeševanjem slovenske trgovine, industrije ter obrti. Naši trgovini, industriji in obrti se odpira velikansko polje. Delajmo, da nas tujci ne prehite! Ker je pa za gospodarsko delo treba denarja, denarja in zopet denarja, mobi-lizirajmo o pravem času svoj kapital, da nas ne prehite tujci, osobito židi, ki rinejo v Jugoslavijo kot v obljubljeno deželo, ker vedo, da je pri nas — bodočnost. Če smo tudi majhen reven narod, a v združenju je moč, ki je ne premagajo posamezniki, bogatini tujci. Radi-tega so se združili slovenski in hrvaški obrtniki ter osnovali „Jugoslovanski kreditni zavod", registrovano zadrugo z omejeno zavezo v Ljubljani, ki se bo iz majhnih početkov razvila v velik zavod, ki bo ščitil in podpiral jugoslovansko trgovino, industrijo in obrt. Vabimo na sodelovanje vse, ki jim je razvoj in napredek slovenske trgovine, industrije in obrti pri srcu. Po sklepu občnega zbora z dne 12. junija 1.1. razpisujemo I. subskribcijo en milijon kron deležev in sicer 10.000 deležev po 100 K (sto kron) da se tudi mali trgovec ali obrtnik lahko udeleži. Vsakdo lahko podpiše poljubno število deležev. Vsak delež ima na občnem zboru en glas. Priglašeni deleži se imajo vplačati takoj ali najkasneje do konca tega leta. Deleži se glasijo na vplačitelja in imajo pravico do dividende od 1. januarja 1920 naprej. Pred 1. januarjem 1920 vplačani deleži se bodo od dneva vplačila do konca leta obrestovali po sklepu občnega zbora. Pri nadaljnih emisijah deležev bodo imeli vedno prednost priglašenci te prve emisije. Pojasnila daje in prijave ter vplačila sprejema »Jugoslovanski kreditni zavod" r. z. o z. v Ljubljani, Marijin trg 8 in Wolfova ulica 1. Velika je postala naša domovina in čaka nas mnogo gospodarskega dela. Osvobodili smo se narodno — osvoboditi se moramo pa tudi gospodarsko, ker le neodvisno in pozitivno gospodarstvo je in bo podlaga zdravi in močni državi, kakršno si pač želimo. Mobilizirajmo torej svoj kapital... Kamen do kamena, zrno do zrna ... in če smo tudi majhen narod združeni bomo zmagali tudi gospodarski. Upravni svet. 71 □E 31= m Dfš m E)E DE d [I Delniška glavnica . K 15,000.000-— Rezervni fondi... K 4,000.000 — Podružnice: v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevo, Gorici, Celja in Mariboru. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in vaiut. Vnov-čevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij. Nakazila in kreditna pisma. Borzna naročila« Promese k vsakemu žrebanju. pgT Posojila f na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje. Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti. Poslovnica avstrijske državne loterije. MP izvrstne 10 iiiiiii zi priporoča tvrdka Franc Stupica Iv jtxl3l| ana Marijo Terezije cesta št. 1' Lega ueiatazalosa pese&iis krasBift brllisetof po primernih cenah za vsako darilo, kakor za birmance, neveste, krste, godove itd. velika izbira. Naznanja slav. občinstvu, da se ceniki letos ne razpošiljajo, ker ni blaga po vzorcih. Vljudno vabi in se priporoča Tvrdka F. Čuden Prešernova ulica 1 v Ljubljani. m ,Slavija' prva vseslovanska banka te vrste zavaruje proti poŽaiH, SSDlSbi tatvini in na žiullenie. Banka „ Slavij a" ima čez sto milijonov lastnega premoženja, čez 15 milijonov letne premije; v požarnem oddelku ji je zaupanih čez 2'A milijarde zavarovanih vrednosti. Generalni zastop banke Jlavije" v Ljubljani. jpi s! firmr.rawn* Največja slovenska hranilnica! Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3, je imela koncem leta 1918 vlog..........K 80,000.000 in rezervnega zaklada............. . „ 2,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik. Xa varčevanje Ima vpeljane Učna dOKSK&čO brsmllnike« Hranilnica Ju pupilarn® ¥arna. Dovoljuje posojila na zemljišča ln poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev ln obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo* ■m 3E nm 3E 3S -JE J) K Centrala i TRST. Sprejema: Vloge na knjižice. Vloge na tekoči In iiro račun profi najugodnejšemu obrestovanju.— Rentni davek plača banka iz svojega. Kopa{e bi prodajaš Davke, valute, vrednostne papirje itd. 1X9 OSOi «a LjUDIjilL asm: m . K19. Podružnice: Dubrovnik, 2)nnaj, Kotor, JIKetkovič, Opatija, Split, Šibenik, Zader, ekspozitura Kranj. Eskontiras Menice, devize, vrednostne papirje itd. Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Da|e predujme s na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemaš Borzna naročila in jib izvršuje najku-lantneje, Brzojavni naslov: 31®r JADRANSKA, Telefon it. 257.