Politični oglecL Državni zbor. Dne 5. t. m. so atavili aaši poalanci sledeče iuterpelacije: poslancc Robič zaradi posteje rSterctalu pri Ptuju, poalatca dr. Koroaec ia dr. V o n š e k zaradi up^kojeaja Shvencem pravičaega vaeflčilisč. prof. Friscbaufa. — Zadaji petek je bil za avstrijske kmete zaaimiv daa v državaem zbora. Emečki poslaici, aa čelu jim tirohki katoliski poBlaaec Haaeis, bo zabtevali, da se ae ngodi zahtevi mesčaaov, aaj ae odpre meja za srb- gko in rnmna^ko živino ter prepove izvoz avstrijsko živiae v Nemčijo, ker bi s tem aaai živiacrejci skodo trpeli. Poljedelski miaisler, grof Anersperg, ae je tudi zavedal eikrat svoje naloge tcr so po stavil ob stran kmečkih posl&ncev. Njihovo zabtero je cdobrila večina zbornice. Prihodaja seja bo jalri, dns 12. t. m. Novi vojni stroški. V torek je povedal domobrauski mmister v posl. zboraici, da aamerava ustaaoviti rojna nprara petnajht topaičarskih polkov za domobraastvo, ia sicer bi dobilo nase domobranbtro osam, ogrski honved pa sedem takih topničarskih polkcv. Vs'.ei tega bi bilo neizogibao tudi zvišanje števi'a n ivincev. Stroške za take domobraaske topaičarako polko pa bi ncsili tostracska državaa polov:ci zase, a ogrska državna polovica za sroje hoaveduke topničarske polke pa tndi zase. Naša državaa polovica bi bila pri tem za kake stiri ia pol miljoae kroa aa dobičkn, ker bi ae stroski za nameravaae aove topaičarske polke ae plačevali iz sknpnih vojaih kreditov. Domobranski miaister pa je opomail, da ae bo vse to zgodilo, ako bodo Ogri t to pnvolili. Pred leti, ko je bil se grof Tiaza ogrski miaistrski predsediik, bo Ogri sami želeli dobiti za svoje honvede posebao artilerijo. Zdaj pa, ko ie hoče tndi aasim domobraaskim polkom dati to, kar bi imeli bonvedi, so postali Ogri drugega maeaja, ia se, kakor se čaje, odločao npirajo proti ustaaovitvi hoavedskih topničsrskih polkov in sploh proti vsakeom povišaaja vojnib itroškov. Ako se jim to posreči, jim bodemo morali biti mi nekako braležai. Pri vsem tem ostane pa veadarle zaačilao, da se v aasi državi vedao le tj zgodi, kar hočejo Ogri ia aikdar kar bi botel< mi. Dvetretjinska večina za spreniembo volilnih okrajev. Kakor je zaaao, 86 Čebi >a Jngoslovani kakor tndi nekatere drnge parlamentarne straake odiočao apirajo proti določitvi. ki se aaj sprejme t hoto volilao preoaaovo ia po kateri bi bila za vsako Bpremembo kakega volilnega okraja potrebaa dvttretjiaska večiaa. To dvetretjinsko večino zabtevajo aamreč Nemci, ki hočejo za vrie večna čase ohraaiti vse krivice, katere sa bodo vsled aove volilne preosnove godile nenemskim ia pocebno pa »lovsaskim aarodao^tim. Vlsda se trndi, da bi dosegla tudi v tem pcgiedn kak kompromi« ia da bi ua t& aačia prej ko prej spravila voliiao refurmo pod streho. Nasvet^vala je baje strankam, naj bi se vgprejela duločba, vsled katcre bi moralo ostati pri sedaDJi rsadel t?i volilaih okrajev vsaj osemaajst Itt. Ne-tške straake so se te dni 8 to zadevo bavile, a skleaile so, da odklaajajo vaak kompromis. Nemški krščaaski socijalci se pa baje se ai8o odločili. 0 Poljakih pa 86 gorori, da ae ne protivijo takema kompromisa. Naš cesar bo obiakal začetkoai aovembra Prago. Nemci proti Poljakom. V zadajem časn se je razširila po liatib vest, da prnska vlada, da bi čim preje temeljito poaemčila ia uaičila Poljake, aameravr. izdati novo postavo, po kateri bi se Poliaki mngli prisiliti, da prodajo svoja poBctva Nemcem. Ta vest je povzročiia veliko razbnrjenje, zaturaj je praska vlada bitro razglasila, da to poročilo ai resaično. — Resaičaa pa je vest — potrdil jo je Bam pozaaaaki aadškof S;ablewaki — da je bil zamaa ves trad prevz. nadakofa, da bi prosko vlado aakloail k tema, da bi ae poljski otroci mogli nčiti kračaaakega aaaka v materiaem jezikn. Preganjanje nemških Poljakov. Nemška vlada hoče 8 krato silo zatreti gibaaje Poljakov proti aovi aemski solski postavi, ki sili poljske otroke ndeleževati se nemškega pouka v vtroianku. Državaa pravdaiitva so vložila v tej zadevi polao tožb proti nredaikom, govoraikom m poljgkim starišem zaradi odpora proti državai oblasti. Polfcija je pri ngledaem tovaraarja Vrzesiaskem zaplenila 10.000 razglasov, kjer so 86 pozivljali Poljaki aa splosai bojkut aemikih sol, ki bi 86 aaj pričel 17. oktobra. Posledica tega bo seveda aebroj žrtev nenrikega barbarstva. V Perziji je proglaail sah astavo. Pri tej priliki je prislo do aemirov, katere ao nprizorili aasprotaiki nstave. Toda sedaj je, kakor se sliši, že nastal mir.