310
C. Golar: Vesna. —   A. Gradnik: Glej, zvončki so že vzklili
To bi bil na kratko životopis in izvestje o književnem delovanju
v
pesnika Martica in o vsebini poedinih delov »Osvetnikov«. Želimo, da nam kdo obširneje opiše  življenje in temeljiteje   oceni delovanje
v
pesnika Martica. Skoda, da izginja zmisel za narodno junaško pesništvo, kakor tudi za epsko poezijo sploh, katera je osnovana na tem vzoru, in se Martič, kar po pravici trdimo, ne uvažuje toliko, kolikor za-služuje. Mi smo govorili samo o L, II. in IV. delu »Osvetnikov« in smo rekli, da so ti trije deli najznamenitejši umotvor Martičeve muze. Iz teh epov si je spletel Martič lovor-venec, kateri nikdar ne uvene; ž njimi si je sam postavil spomenik stalne vrednosti in zaslužil slavo prvega hrvaškega epskega pesnika v narodnem duhu.
(Iz hrvaškega rokopisa prevedel in predelal A. Trstenjak)
Vesna.
2-^e zelena je ledina, že zeleno vse je polje, in na njivi brazde reže, seje kmetic zlate volje.
Na poljane, na dobrave vesna cvetk je natrosila in drevesa je svečano z venci belimi ovila.
Vesna sveta, sij v srce mi kamor sejem zrna zlata, da vzkale, se oplode mi, da bo žetev mi bogata!
C. Golar.
$
Glej, zvončki so že Vzklili . . .
lej zvončki so že vzklili
na beli dan, vzklili so in zazvonili
črez širno ravan:
Za nami črez polja zelena
ljubezen gre, in topli nje dihi v življenje
rože bude . . .«
»Za nami, za nami življenje
silno šumi, za nami so svetli dnevi
in jasne noči.
In dalje zvonijo . . . zvonijo, črez tiho plan . . .
Jaz čakam te; pridi, ah pridi, moj lepi san!
A. Gradnik.
-*—+-