^SSN 0350-5561 9 ..u^^u ^^uu.^ sa konec todn« Jutri se bo delno razjasnilo. V soboto bo sončno, v vzhodni Sloveniji občasno še pretežno oblačno. 54 let steui/ka 35 četrtek, 6. septembra 2007 V portůdeljekf na prvi sof-slij dan, nekaj pred osmo uro na Hidričevi v Velenju Foto: S. Vovk Kandidati se predstavljajo volilcem V ponedeljek se je začelo novo solsko leto. Pouk na šestih matičnih in prav toliko po* družnIĚnIh šolah v Mestni občini Velenje obiskuje 2597 učencev, od tega je prvič prestopilo solsid prag 301 otrok. Na veler^ski glasbeni šoli so vpisali 781 učencev na osnovni ter S8 dijakov na srednji stopnji.V občini Šoštanj so skupaj s podružnicam/ vpisali 785 učencev, od tega 98 prvošolcev. Na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paid pa imajo v šolskem letu 2007/2008 303 učence, prvič je prestopiio šolski prag 25 otrok. Skoraj povsod ugotavljajo, da imgjo več učencev ali vsaj toliko kot lani v tem času. Kot so v poročilu zapisali policisti, sta prvi in drugi šolski dan minila brez prometnili nesreč, v katerih bî bili udeleženi otroci. Najbrž tudi po zas/u£îpof/cîstov, članov Zveze so* ferjev in avtomehanikov ter drugih prostovoljcev, ki so sodelovali v alslanec Iz doline Drago Koreni razmišljali v koalicipki Nmi Sloveniji (NSi). pa so si ociino po ponedeljkovem vrh/i kolacije menda te premislili. Regionalna delim sSlo\'enije na 14 pokn^n je irenulno edina polliično sprejemljiva realnost, za katerf> ima vlada širio podporo i>olitike in lokalnih sknpno.'iii. je na tem vrhu koalicije dejal predsednik vlade. Vladne stranke, tako SDS, SLS in DeSUS, pa so na njem nedvoumno zavrnile moino.st delitve Slovenije na šest pokrajin. Pričakovanja lokalnih okolij so pač velika. O tem pričajo ludi pregledane pripombe, ki Jih je vladi posredovalo ISI slovenskih občin. Po njih je mo^oč-e sklejHiti, da je iKidpora predlogu vlade, po katerem hi bila Slovenija razdeljena na 14 pokrajin, velika. Razprava se bo nadaljevala r državnem zboni, kamor je pred-sednik vlade te julija poslal s\-ezenj zakonov o p<7krajinah. Za zdaj se ze tudi ve. da bo zafion fmkrajin za državo predstavljal nekaj milijonski strošek. Volitve v pokrajinske organe, tako je predvideno za zdaj, pa hi p)tekale sočasno z državnozborskimi volitvami jeseni prihodnje leto. /.a zdaj je torej v ospredju število f>okraJin. Kdaj pride na vrsto vsebina? Kdaj pristojnosti? Kdaj natančni izračuni, koliko bo to .Klalo ? Kdaj bo znano, za koliko se ho povečalo število zapo.Klenih v drtavni upravi? 77777 v Konec tegB tedna bo stekla nova tekmovalna sezona v pru mosM/ rokometni IfgL Rokometašei Oorefila v nov bo; za ligo prvakov. ZOJIKA ZAVAROVAI/JA nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino OS0 19 20 www.zoia.stwww.ZavafovaImcaMaribor.si 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA '^HIAS 6. septembra 2007 lokalne novice Montaža plinskih turbin Šoštar\i- i.eia 2004je TLŠ podpisal pogodbo o dobavi dveh Sle-mcnsovih plinskih turbin, ki bosu ^tali 28,5 milijonii cvrov. Prva plinska turbina in generator sta v Šoštanju že od konca Iciošnje^íi julija. Monla/a bo predvidoma trajala do konca lela. Po opravljenih zaiiouskih prci/kusih naj bi plinska turbina začela poskusno obratovati do maja leta 2008. Poleg ich/ahievnih del pa se vTIiS-u intenzivno pripravljajo na začetek gradnje sestega bloka. ■ mkp Za šolske prevoze 400.000 evrov Šoštanj • Obřina Šoštanj je /aradi svoje velikosti znana po tem. da se veliko osnovnošolcev v solo in iz nje vozi s solskimi avtobusi ali kombiji. V tem s{)lskem leiu se bo s pogodbenimi solskinii avtobusi dnevno vt^zilo 470 otrok, kar je 60 odstotkov celotne osnovnošolske pc> pulacijc. «Cire za zelo razvejane šolske proge, saj se otroci v šolo in iz nje vozijo na deveinajsiU; ra/Jičnib relacijah. S prevozniki smo letos sklenili aneksu k pogodbam, vsako leto pred začetkom soiskega leta pa organiziramo sestanek s prevozniki, na katerem se o vseh podrobnostih pogovorimo,* je povedala Alenka Verbič z uprave Občine Šv kol pcv scbej občutljive in izpostavljene skupine. Da se prepreči nadaljnja škoda, je nujno čim prej odpraviti neustrezno in nepravično uredi-lev,« pravi Drago Novak, predsednik /DIS. V /vezi trdijo, da je invalidom kršenih več pravic: pravica do socialne države, enakost pred zakonom, pravica do socialne varnosti in varstvo invalidov. ■ mkp Seznami umaknjeni^ izplačila tečejo Kljub velikemu vpisu učiteljev preveč Na velenjski glasbeni šoli niso mogli izpolniti vseh želja po glasbenem izobraževanju - Zaradi nedovoljenega vzporednega izobraževanja kadrovski viški - Finačna sanacija po predvidevanjih Tatjana Podgoršek Na glasbeni šoli l-rana Koruna Koželjskega v Velenju je bil vpis v pravkar začetem šolskem letu tradicionaliU) dober, V osnovnem programu izobražujejo 71^5 učencev, na srednji stopnji pa 78. »Vpis na sledtiji je skromen, razlog zanj pa lanska odločitev ministrstva za šolstvo in šport, ki nam - tako kol še nek are rim glasbenim šolam v Sli)veniji - ne dovoljuje vpisa dijakov na vzporedno izobraževanje. 24 srednješolcev manj. kot bi jih sicer lahfe) vpisali, se pri nas odraža v prevelikem številu zaposlenih. Prav tako bi lahko - glede m interese in želje staršev - vpisali v osnovno glasbene» izobraževanje Se več oirok, vendar ministrstvi ne dovoljuje širitve,« je povedal ravnatelj šole Boris Štih. Po njegovih besedah so že takrat, ko so izvedeli za namere niinisirsiva o ukinitvi vzporednega izobraževanja, izračunali, da bodo po šli-rih letih od uvedbe ukrepa imeli pribliziîo 7 učiteljev in pol preveč. «Reševanje kadrc^vsklh viškov ne bo enostavno, ampak je, žal naša prihiîdnost takšna. Najprej bomo poskrbeli za redno zaposlene, s tistimi, ki so v takšnem ali drugačnem zaposlitvenem raziuerju. pa se bomo dogovarjali o prekinitvi pogodbe. » Že tradicionalnn je bil vpis največji pri klavirju in kitari, kjer nc bodo mogli zadovtjljiti vseh pt>treb. Nekateri bodo tako morali počakali eno ši^lsko leto. Tem bodi» ponudili možnost izobraževanja na kljunast) flavti. Tako btîdo ti že pridobili iiekaterH potrebna znanja in bodo seveda na prednostni listi za klavir in kitaro za šolsko leto 2008/2009. Naraslo je ludi zanimanje za godala. Na vprašanje, ali so tudi v novem šolskem letu edina glasbena šola v Sloveniji, na kateri izobražujejo za vse instrumente, je Boris Stih odgovorit »Se trudimo. Maqi, kol bi želeji, imamo učencev v programu nizka trobila in fagiU. /a igranje na teb deficitarnih in malo manj popuiarnili instrumentih bcnno pt^skušali oimke spt)dbuditi z raznimi akcijami.« Sicer pa je Boris Stih izrazil zadovoljstvo, ker jim je ustanoviteljica • Mestna občina Ve-lenje - prisluhnila in poravnala stroške popravila strehe na starem delu objekta, med minuli počitnicami so v starem delu zamenjali tudi vse radiai Olje 1er se s podjetjem PUP Velenje dogovorili za ureditev cvetja v koritih. Čez 4 leta tudi brez rdečih številk Po zagotovilih Borisa Stiha uspešno krpajo tudi finančno luknjo. V lanskem šolskem letu so se z eno od bank dogovorili o najetju kredita pod zelo ugodnimi pogoji in z njim poplačali vse kredite ostalim bankam. l.ansko koledarsko leto so končali z blizu 100 tisoč cvri pozitive, ki so jih namenili za poravnavanje zapadlih obveznosti do dobaviteljev in bank. »Dinamika v prvih letošnjih šestih mesecih kaže, da smo na dobri poti in da bomo leto 2007 ki)nčali po predvidevanjih. Te se ne bo v naslednjih mesecih /godilo kaj bistvenega, bomtî tek(^čc leto znova sklenili z izkupičkom, /a zdaj kûc, da bomo linančno sanacijo k rebitne dediče in njih vabimo, da se oglasijo pri nas in nam dostavijo listine o dedni upravičenosti.« Pre^ia glavniti vzdn/že/iju 7arey Vtem združenju se v boju za manj pokrajin ozirajo po še ne- katerih drugih sfrankah, kjer se Jim 14 pokrajin tudi zdi preveliko. Svoje stališče pa ixydkrepijujejo z mnenji nekaterih strokovnjakov s lega področja, ki že dolgo men{lo. da Je 14 pokrajin za majhno Slovenijo veliko preveč Seveda vse to tudi tx>nieni. da hi se lahko zgodilo, da se bo zapletlo s sprejemanjem l>okrajinske zakonodaje in vseh potrebnih zakonov ne bi sprejeli v predvidenem času. pa tako hkrati z naslednjimi državnozborskimi voiiti-ami ne bi mogh opraviti tudi volitev v organe pokrajin. Ko Je letošnje iKiieije na nekaterih iH>dročJih le vladalo zatišje, je bilo izredno živahno na borznem trg]{. Nekatere delnice so poletele v nebo, tudi delnica Gorenja. Se bolj je zanimivo, kako delnice mef\lavaJo lastnike. To Je dejavnost, ki je navadni lju(\ie niti ne razumejo. Včtisih se nam Je vsaj dozdevalo, da vemo. kaj Je od koga, zdaj tega ne moremo več slediti. ^ poseimo, ker v \sem skupaj pogosto ne vidimo niti prave logike. .ŠV pogosteje se čudimo, od kod kakšnim menedžerien/ denar, da si lahko privoščijo take nakupe. In ob tem je seveda veliko mesta za razUčfia natolcevanja. In ko nekateri na/)oveduJejo povišanje obresti za kredite, se nekaterim nekateri zasmilijo, ker bodo tež/e odplactr^'ah svqje denarno breme. Drugim se taki seveda nič ne smilijo, iHi čeprav tmj bi imeli, ne le koje polna luna. slab spanec. Vsak puč nosi breme, kakršnega si je naložil! mimJLlil RTVdntâi.iao.Vaiei^d. I8t3ja ob čsoiUli Cena posameznega evoća i« 1.25 € (300 STD (6,5 % oouo^i DOV. 0.1 € (23.S0 îrtl CB rta izvoda brez DĐV € (278.50 SiT)). Pri letne nsfoćnine 20 poíletns četrtleins 11H in mesečne 7 % popust UredPiSTvo: Boris ZakošeK (direktor), Slane Vovh (odQovorr>i međnik). Uliaria KisUC'Planinc jpomočnica uredniiG), Jene^ Plesnric, Tatjana PodgotSeic, špefiei (novinaiji), Uira Zsk^ek idcJija). Janja Kc^žuld^psge^ (tshnična urednica), Torrtaž GerUk (obhi kol redni profesor na Univerzi v Ljubljani. Na razpis /a direktorja, objavljen je bil v Dnevniku, je prispela le ena prošnja, je povedala namestnica predsednika nadzornega sveta Vida Lorbi^r. *Ugolovlli smo, da dr. Milan Medved izpolnjuje vse razpisane pogoje, poleg lega ima veliko izJcušenj na tem podfi>ćju in dobro pozna Premogovnik Velenje. Nenazadnje je zadnji dve leti vodil njegov nadzorni s"vci,« je povedala. Criavni delničar, Holding Slovenske elektrarne, bo moral /daj predlagati nt> vega predsednika nadzornega sveia, ki bo na lem mestu zamenjal dr. Milana Medveda, izvolila ga bo skupscina. Dr. Evgen Dervarič: »Nadaljujem v akademski sferi« Dr. Kvgen Dcrvaričje Premogovnik Velenje vodil zadnjih pel let. »V tem časuje driižba dosegla pomembne korake pri zniževanju cene premoga. Pri lem smo z velikim kfesor na Univerzi v l.jubljani, »OdloČil sem se. da ta izziv sprejmem.« Dr. Milan Medved: »Premogovnik Velenje dobro poznam« Novi direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je delovanje družbe spremljal vseskozi, nazadnje tudi k(U član uprave I holdinga, kaiercga pt> memben sestavni del je Premogovnik Velenje. in kot predsednik nadzornega svela. Pravi, da se zaveda odgovornosti, ki jo je prevzel, in zatrjuje, da bo sledil strateškim ciljem iz razvojnega načrta družbe. Dr. Evgen Dervarič nadaljuje v akademski sferi, Dch> v Premogovniku je začel v ponedeljek, 3. septembra. »Premogovnik Velenje je pomemben energetski subjekt v Sloveniji in želim, da taksen ostane ludi naprej. Želim (udi, da hi Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, ki sta neločljivo povezana v proizvodnji električne energije, ludi v prihodnje dobro sodelovala. Prepričan sem, da bo naložba v šesti blok TI: Šoštanj ptimenila nadaljevanje proizvodnje eleklrične energije v Šaleški dolini do leta 2Û40. Za to si bom z vsemi močmi in Dr. Milan Medvedje sprejel izziv. Premogovnik dobro pozna. znanjem tudi prizadeval,« je med drugim povedal dr. Milan Medv\îd. Ob lem je izrazil zadovoljstvo, da Premogovnik Velenje posluje dobro. eKoi je znano, je moral letos «lermo« dei proizvodnje eleklrične energije bolj poprijeti in to se pozna tudi pri prodanih količinah premoga. Upara, da bomo do konca leta lahko speljali tudi vse druge planske aklivnosti,« Je se dodal. Kandidati se predstavljajo volilcem 21. oktobra bo v Sloveniji odprlo vrata blizu 3.400 volišč za volitve predsednika Republike Slovenije - Kandidati imajo do 26. septembra čas za vložitev kandidatur - Prejšnji teden volilce v Velenju nagovarjala dr. Turk in mag. Gaspari Milena KrstiČ - Planine foto: Stane Vovk_ Velenje - Volitve predsednika Republike Slovenije bodo 21. oktobra. Roki za volilna opravila st) začeli leči 20. avgusta. Iz njih izhaja. da morajo hiti predsedniške kandidature vložene najpozneje 26. septembra do polnoči. Predsedniške volitve bodo lokrat že četrtič v samostojni Sloveniji. Kandidall ki bi se radi pomerili na oktobrsidli predsedniških vo-liivah. imajo lorej do 26. septembra (do 24. ure) čas, da vložijo kandidalurc. Možnosti sta dve. z zbranimi podpisi volilk in vo-lileev ali podpisi poslancev. Kandidati imajo cas do 26. septembra Kot prvi je kandidaluro že 2.^. avgusta s potrebnimi 5.000 pod- plomat, profesor. pri)dckan. ki ima podpořte SD, kandidiral bo s podpisi volilk in volilcev; mag. Vfitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije, ki bo kandidiral kol neodvisni kandidat s podporo l.D.S; kot kandidat stranke SNS (s tremi podpisi poslancev) bo kandidiral predsednik le stranke in poslanec v državnem zboru Zmago Jelinčič Plemeniti. Kandidirali pa nameravajo še Dva mandala zapored je funkcijo opravljal Milan Kučan, prvi mandal pa zaključuje dr. Janez Drnovšek. ki je že pred časom napove-dal. da ga lt>kralna predsedniška tekma ne zanima. pisi vložil evroposlanec Lojze Peterle. ki so mu podporo izrazile NSi. SDS, Sl.S. Kandidature so napovedali ludi drugi, nekateri so jih najbrž z izpolnjenimi pogoji ludi vložili: dr. Danilo Tiirk. di- Dr. Oaniio Turk... družbi: Monika Piberl, predsednica stranke Cilas žensk Slovenije, ki ludi zbira pi>dpise: podjetnik Bojan Berančič, Darko Krajne iz Siranke mladih Slovenije, Elena Pečarič. predsednica društva ... in mag, Mitja Gaspari z Veienjćani YflD (s iremi podpisi poslancev). Artur Stern, doktor bioloških znanosti in veterinarske medicine. samostojni kulturni délavée, Pavel Premrl, upokojenec in ustanovitelj Modrega gibanja, študent Matej Sedmak - Peace-hiker, Jožef Horvat. Marjan Ber-naclč in morda še kdo. Kdo od njih bo izpolnil »pogoje«, bo znano, ko bo potekel rok za oddajo kandidatur. Slišali pa je. da so se nekateri slovenski javnosti neznani kandidati že umaknili in preklicali napoved, da bodo poskušali kandidirati z zbranimi podpisi volilk in volilcev. Ni enostavno zbrati podpise Kandidata za predsednika Republike lahko predlagajo volilke in volivlci ali poslanci državnega zbora. Će kandidata predlaga polilična stranka ali politične stranke, lahko kaudidai kandidaturo vloži s podporo najmanj treh poslancev ali najmanj 3.000 volilk in volivlcev. Samostojni ozimma neodvisni kandidat pa lahko kandidira s podporo 10 poslancev ali 5.000 podpisov. v okviru priprav na izvedbo predsedniških volitev v Sloveruji trenutno tečejo potrebni postopki /Ji (iblikovanje volišč, ki jih bo na dan volitev - le bodo 21, ok-lobra - v državi približno .^.400. Odprava krajevne pristojnosti Novost lokralnih volitev je, da bo možno glasovati kjerkoli, odpravlja se namreč krajevna pristojnost. To pomeniv da bo lahko volilec izrazil svinjo voljo kjerkoli v Sloveniji, ludi zunaj kraja, kjer ima stalno bivališče, če bo takšno voljo sporočil tri dni pred volitvami okrajni volilni komisiji. Velenjčanom sta se predstavila dr. Tůxk in mag« Gaspari Kandidati ozinmia njihovi volilni štabi sc že pospešeno priprav-Ijajo na volilno kampanjo. V ta de! sodijo tudi obiski kandidatov v lokalnih okoljih, kjer se predstavljajo volilkam in volilcem in jih samezen ukrep, je I.idija Diklic odgovorila: "^Vlaga-tija v posodabljanje kmetijskega gospodarstva bodo razdeljena na dva dela, delež pomoči pa bo znašal 40 odstotkov od vrednosti. Mladim kmetom, ki bodo kandidirali k(H prevzemniki kmeiije, pa pripada še 10 odstotkov vec. Sicer pa je predvidena najmanjša podpora 3500, največja pa milijon ev-n)V. Je pa, jasno, določena tudi vsota, kj jo lahko kmet pridobi v programskem obdobju. Jo pa je največ 2 milijona evrov,« je še dejala Lidija Diklič. Zaprtje bazena je bila dobra odločitev V Šoštanju se še enkrat čutijo dolžni pojasniti, zakaj je prišlo do zaprtja bazena - Obnova bi bila predraga, bazen že vrsto let ni bil rentabilen Milena Hrstič - Planine Sostarý - V Šoštanju letnega bazena, ki je več kot štirideset let razveseljeval kopalce, to poletje niso od pri i. Razlogov za to je bilo več, napovedati pa so se začeli Že prej, preden je do odločitve. ki jo je sprejel občinski svet, splob prišlo. Očitno pa se v Šoštanju zaradi zaprlja se vedno pojavljajo očitki, da od-ločiiev ni bila prava, zato so se v Soitanju odločili, da o razkv giù še enkrai podrt^bneje spregovorijo. 4)dločitev tli bila lahka, bila pa je edina preudarna. Obisk je bil iz leta v leto slabši, čeprav smo si na začetku sezone kljub slabemu obisku v zadnjih letih prizadevali, da bi bazen letiJS še uspost.ibili.« pravi župan Darko Menih. Razpoke na stenah in Ealnih ploščah, ki so nastale zaradi krčenja tako imenovanega mladega betona kmalu po izgradnji, slabo lesnjenje školjke, ki je povzročala, da je med ob-ratovanjem prihajalo do velike izgube vode, in piîsedanje konstrukcije so resno c^rožali stabilnost in varnost celoinega objekta. i^Samo obnova bazenske školjke, s katero bi odpravih vzrtike in posledice posedanja, bi po ocenah široka davkoplačevalce obremenila za nekaj več kot 14(1 tisoč evrov. To je precejšen znesek. i>bisk bazena pa je bil iz leta v leto manjši. In tudi la je govoril v prid zaprtju.« pravi in dt^daja, da so bili vse od leia 2002 stroški obratovanja dvakrat, v zadtîjem letu pa celo petkrat višji od prihodkov, »lo pa so dejstva, ki jih Šoštanj ob številnih nujnili projektih, ki čakajo izvedbo, ne more spregledati. zato je bilo zaprtje bazenskega kompleksa edina preudarna odločitev, ki je zorela kar nekaj časa. Ne nazaduje jo je na redni seji potrdil tudi svet Občine š o starý.« Letos sejem presežkov Celje. 4. septembra - Od 12. do 19. septembra bo Celje sejemsko mesto. Tu bo namreč odprl vrata jubilejni, 40. mednarodni obrtni sejem, Na novinarski konferenci so predstavniki organizatorjev največjega sejemsko-poslovîiega dogodka v jugovzhodnem delu Evrope - družbe Celjski sejem in Obrtne zbornice Slovenije dejali, da bo letošnji sejem presežkov Na več kot fiO tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin, kar je 1000 kvadratnih metrov več kol lani, se bo predstavilo rekordno število d<^mačih in lujiù razstavljal-cev - 1605 iz 33 držav. Napovedujejo večjo in vsebinsko bogateji^o ponudbo kot v preteklili letih. Organizatorji si obetajo tudi rekorden sejemski obisk. Pričakujejo vsaj 170 tisoč obiskovalcev. Sejem bo v sredo. 12. septembra, ob 11. uri t)dpri minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. ■ ep Iz občine Šmartno ob Paki Vec discipline pri prevozih otrok Od 303 učencev tukajšnje osnovne Mc bratov Letonja je več kot polovica vo/ačev, torej takih, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km. V letošnjem občinskem proračunu je za šolske prevoze predvidenih približno X0 tisoč evrov. Ker na občinski upravi ugotavljajo, da pri pre-vcijanju. kdo od učencev vozačev jc v ccloti upravičen do brezplačnega prevoza, kdo delno in kateri učenci bi morali plačati prevoz v celoti, nameravajo v lem šolskem letu narediti več reda. Prispelo pet predlogov za obanska priznanio Minuli pelek se je iztekel rok za oddajo predlogt)v za letošnje dobitnike občinskih priznanj. Prispelo je pet predlogov, kar je trije manj kol lani. Kdo od njih naj bi dobil grb ter kdo plaketo, bodo člani komisije odločali v naslednjili dneh in pripravili predlog za svetnike. 'H pa naj bi ga obravnavali na oktobrski seji občinskega sveta. v razpisu je komisija za priznanja in nagrade pri občinskem svetu razpisala le možnost za pridobitev grba in plakete, za častnega občane pa ne. Ta naziv podeljujejo vsake tri leta. Nazadnje so ga leta 2005, Bencinski servis vendarle z mrtve tolHie? Načrtovana i/gradnja bencinskega servisa je eden od večjih kamnov spotike tukajšnjih občanov. Vse več jih je, ki ne verjameji) več, da jim bodo na predvidenem prostoru kdaj na voljo storitve bencinsko črpalke, manjšega gostinskega lokala, mehanične delavnice. Ko smo preverjah, kako stojijo ziideve danes, smo izvedeli, da so vendarle krenile z mrtve točke. To naj hi med drugim potrdila nekatera dejstva: uprava Peirola je naložbo končno potrdila, Pelrol je pridobil soinvestjtoija (kd(f naj bi to bil, še niso razkrili), zanj pa sedaj pripravljajo tako imenovano komercialno pogodbo 1er projekte. Kdaj naj bi opazili stroje na terenu» v tem trenutku ne vedo. Pomembno je, pravijo, da so začeli izvajali postopke. Univerza za tretje življenjsko obdobje Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje s svojimi delavnicami in drugimi akilv-nostmi že 20 let skrbi, da starejsiin, upokojenim. predvsem na območju mestne občine Velenje, ni dolgčas. Nedavni obisk predsednice univerze Marye Vrtacnik pri šniarškem županu AJojzu Podgoršku daje slutiti, da bř> društvo z dejavnostjo seglo tudi na področje spodil) eg a loka reke Pake. smo se pogovaijali o mt^žnostih aktivnega preživljanja jeseni življenja tukajšnjih občanov, Univerza želi organi/j rat I kakšno delavnico. tečaj, v katerih bodo lahko tudi naši starejši občani poiskali svoje skrile talente, se lotili konjičkov, ki se jira v času delovne aktivnosti niso mogli posvetiti v večji raeri pri nas. Ob obisku smo se dogovorili, da bomo stvari zeli^ kmalu konkretizirali.« je povedal Podgoršek. ■tp Simbolno predstavljeni zametki slovenske države Na Ljubnem ob Savinji bodo jutri odprli park borcev za severno mejo, ki je vrhunec modernega estetskega okusa in videza Tako je vsaj prepričana županja Anka Rakun, ki se je na srečanju z niivinarji v inienu občine zahvalila vsem. ki so kakorkoli prispevali k tej stvaritvi, ki jo bo vsoboto predal namenu minister za šolstvo dr. Milan /ver. Idejni vodja in tudi glavni mecen 240 tisoč evrov vrednega projekta jc predsednik /gornjesavinjskega društva generala Maistra Iztok Podkrižnik, ki pravi, da si je potrebno /ootraj evropskih narodov izbojevati pravo mesto, saj je za evrtîpski duhovni prostor visoka raven civilne in domovinske zavesti samoumevna. »livropska zavest ni ickmica. ampak šim t)kvir civilne in domovinske zavesti v posame/jiih državah. Domovino je pturebno stalno negovali in graditi. Ce poznamo zgodovino, vemo, sko/J kakšno pol je šel slovenski narod, da se je obdržal. Bogata nacionalna z^iodovina. kullura, narava, vse to bi nas moralo zadovoljevati, navduševati, da bi bili pripravljeni za to mjo domovino še kaj narediti.« je trdno prepričan Podkrižnik. Park borcev generala Maistra je edini park v občini I.jubnti in sploh prvi v Slo veniji pos"večen legendarnim borcem, ki so s svojim pogumnim dejanjem v veliki meri /iičrtali sedanjo severno mejo. Po besedah krajinskega arhitekta Mateja Kučine je bila izvedba parka precej zahtevna, saj ga je bilo potrebno umestiti v ozek pnwlor med Savinjo in regionalno cesto. Po njegovem park ni samo simbol borcev za severno ní a jo, ampak v enaki meri namenjen krajanom in sestavni del celostne podobe Ljubnega ob Savinji. Za slednje je poskrbel akademski kipar Primož Pugelj, ki je pri zasnovi spomenika poskrbel, da ta ne zastira pogleda t^a sam kraj, in kot je sam dejal, skulptura mora biti figuralična in bolj kot pešcem namenjena vozniki^m, kar pomeni, da mora hitro posredovali svojo informacijo. Brez predsednika Zgornjesavinjskega društva generala Maistra in glavnega mecena Iztoka Po d križnika prvega parka borcem za severno mejo veijetno ne bi bilo. ■ Edi Mavric • Savinjćan u 3 Evropski Socialni Sklad soisjriaivrERVEifNif POWOU nmwiu «uauïiii iou Vibboc» TH k vpin v pfOfFUK tzobnimslt odnsUb RUDAR, RUDARSKI TEHNIK (3+2) fOUKftI »flMtfiU SnOMA iou NOVOST!!! - MEliATRONlK OPERATER, AVTOSERVISER, OBLIKOVALEC KOVE^. STROJNI MEHANIK, STROJNI TEHNIK (3+2) řoiuouw IZNWAU uanotH iAámUltíŠKÁ uua ELEKTROTEHNIK EL£KTlW)NIK(3-^2), ELEKTROTEHNiKENERGETlK(3+2), ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK. ELBKTRJKAR BNEROETIK mcuou TURISTIČNI TEHNIK, EKONOMSKI TEHNIK, «ïïHWitt GOSTlNSKO-TURi^ČNI TEHNIK (3+2). ^^ TRGOVEC, OSKRBNIK UJÁVMSfí woiww snoirovM 6WU21U ïti» smurovM ioa MATURTTETNI TEČAJ MEHATRONÎKA. ELEKTRONIKA, ÎNFORMATTKA, KOMUNALA, RUDARSTVO IN GEOTEHNOLOGIJA MfDřOomwilf f^lAAŽmiW cms ouiin MávDonn MH FUNKCIONALNA IZOBRAŽEVANJA Vtbímo vu na isfonuihid dan« Hbo f toc^, 4. 9. ZM7, n. «I oa MftđpođjeuuSlcem l20bražev«l£eid cćnEru v Velenju oa Kûtd&î 62 a. v «iBvtM MtC 3 • 106 (velika predavalnica). V|b BDtecf bo T lonfc, U. 9. 2M7, oi IS, v« dalje v ujcditvf!! loi. Osute inToniucije; telefoa: 03 S96 82 00; www.8cv,9l: odnslLiiik<9sc?.8Í SOLSTVO V ospredju priprava vzgojnega načrta Na vseh šestih osnovnih šolah v mestni občini Velenje zagotavljajo, da so dobro pripravljeni na izzive novega šolskega leta - Od 2597 učencev je 301 novinec Tatjana Podgoršek Taku kol v drugih hišah uCcnos-li je ludi v èc^tlh matičnih in prav toliko podružničnih Šolah na območju mesire občine Velenje od ponedeljka luova zelo živahno. Polcinih paciinlc je konec, pred učenci in nj.hovimi starci pa so obve/nosii, ki jih bodo zapolnjevale tja do junija prihodnje leto. V novem št).skciTi letu so na osnovnih šolah v lukajsnjem okolju vpisali 2597 jčenccv, od lega 301 novinca. V lanskem soiskem leiu jc bilo v meslni občini Velenje 2678 osnovnošolcev, od lega 257 prvoiolcev. Ravnatelji omenjenih šol so vsi pi> vrsii pred oglašanjem šolskega zvonca zatrdili» da so na novo à>lsko íeio dobr{; pripravljeni. O vsebinskih novostih in o tem, kako so minule počiini-ce izkoristili za zagoiavijanje číjti boljših delovnih pogojev zaposlenih in učencev, so povedali: Osnovna šola Antona Aškerca Na osnovni šoli AjHona Aškerca v Velenju in na njeni podružnici v Pesju je 506 učencev. Med njimi je 54 novincev (.'^9 na nia-aeni in na podružnic)). Počitniški čas so - po zagotovilih ravnatelja Zdenka Goriška - i/korís-lili za manjša vzdrzcvaJna dela, prepleskali so stene v mnogih učilnicah, zamenjali poškodovana vrata, obnovili garderobe za učence na predmetni stopnji. »Med vsebinskimi novostmi je uvajanje programa devetlelke v šestih razredih, nekoliko več pozornosti bomo namenili pred- mclnemu povezovanju v zadnji iriadi. poleg angleščine in nemščine bodo učenci v devetem razredu lahko obiskovali šc pouk Iratvcoščiiie, Omenim tîaj še dve vrednoti» ki bosta v ospredju; priprava vzgojnega načrta in leto kulture.« Kot je še povedal (îori-šek bodo poskušali navezali slike s še kakšno šolo zunaj naših meja, nadgradili spoznanja in poiskali nove izzive v utečenih projektih, kot so livropa v šoli. Raslem s knjigo. Beremo in pišemo skupaj. Osnovna šola Gorica Na šoli (îorica obiskuje pouk, skupaj s podružnico v Vinski ihh ri 462 otn^k. Razporejeni so v 19 oddelkih in 3 oddelkih podaljšanega bivanja. Na matični soli Je v prvem razredu 44. na podružnici v Vinski Gori pa 16 novincev. Ravnatelj šole Ivo Planine je med vsebinskimi novostmi novega šolskega leta na prvo mesto uvrstil uvajanju devetlelke v 6. razredu, s tem povezan nacionalni preizkus znatija ter pripravo vzgojnega načrta, ki ga bodo izdelali skupaj s starši in učenci- Skupaj s podjetjem Invel so v program na novo uvrstili osnove podjetništva. Druga najpomembnejša naioga ho mednarodno sodelovanje, [.ani so tiavezall slike z t)snovno šolo v .Sarajevu, od koder pričakujejo še ta mesec skupini) učenccv njihovih 27 otrok pa bo prav Lako ta mesec teden dni preživelo pri vrstnikDi gimnazije za Slovence v Celovcu. »Ker vemo, da je preverjanje znanja zelo zahtevna nalcv ga. bomo tudi temu namenili nekaj časa. 8 Med počitnicami so opravili najnujnejša vzdrževalna dela, še posebej ponosni pa so na knjižnico, ki so jo uredili povsem na no vo, delno so obnovili učihico za gospiidinj^lV(», pri podružnici pa ta čas poslavljajo ograjo. Osnovna Jola Gustava Šiliha /a mnoge učence in učenke osnovne šole Gustava Šiliha Velenje bo lelošoji najljubši predmet telesna vzgoja, saj je telovadnica precej spremenila podobo. Med počitnicami so namreč obnovili njena lia. zamenjali stavbno pohištvo, prepleskali pročelje. Pi>leg lega so obnovili tla še v nekaterih učilnicah in t) prav il i manjša vzdrževalna dela. Sicer iw imajo na šoli skupaj s podružnico v Šentilju 45X učencev v 29 oddelkih 1er 4,5 oddelka podaljšanega bivanja na matični in oddelek in pol na p{)družnični šoli v Šentilju. rS tem smo ugodiii mnogim staršem, saj lahko ti pripeljejt) oiroka že v jutranje varstvo ob 5.30 uri in ga pustijo v šoli do 15.45, v enem oddelku pa tudi do l7.ure,«jepo- ma devet letke v 6. razredih. naclžnost učenja španščine. /JA novo šolsko leto pa za zdaj še niso našli skupnega jezika z učiteljico. ki je poučevala imienjom tuji jezik v lanskem šolskem letu. Vzdrževalnih del so opravili toli- nje skupaj s podružnico v Plešiv-cu toliko učencev kot v lanskem šolskem letu - 405. Na matični šoli so vpisali v prvi razred 42. na podružnici v Plešivcu pa 15 učence v. Učenci razreďie stopnje so oh prihodu v matično šolo zagoiovi> opazili prepleskine učilnice, pr^ ostali deti ar. ki so ga imeli na vi> Ijo. pa so porabili za nakup didaktičnega in drugega potrebnega materiala /,a uvajanje programa devetlelke v 6. razredih in za izboljšanje pogojev izobraževanja v vseh ostalih oddelkih. vedal ravnatelj šole Alojz Toplak. Od vsebinskih novosti je Toplak izpostavil uvajanje programa devetlelke v 6. razredu, priprave na nacionalni preizkus znanja, izdelavo kakovostnega vzgojnega načna. ki ga bodo izdelali skupaj z učenci in njihovimi starši. Osnovna šola Livada Sola Livada praznuje letos .^(V lelnico delovanja. So v pripravah na novo šolsko [eto namenili jubileju ptîsebno skrb? »Ne preveč. Zanj nismo predvideli toliko vsebinskih novosti. Obnovili pa smo nekatere stvari, nekatere pa nas še čakajo,« je odgovoril ravnatelj Stane Lešnik. Poleg uvajanja progra- ko, kolikor so imeli za to na voljo denaria. Namenili so ga za zame-îijavo opreme v dveh učilnicah, na novo so opremili učilnico za podijijskj pouk. prepleskali so vrata, preplastili šolsko igrišče in prepleskali prostore. V šolo so vpisali 401 učenca, od lega jih sedi v šolskih klopeh na matični šoli .35.^, na podružnicah v Skalah 37 in v Cirkovcah II učencev, Novincev imajo na matični šoli 35, v Skalah 3 in v Cir-kovcah 5. Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda Na drugi najstarejši šoli v mestu priložnosti - šoli Mihe Pintarja Toleda - pripravljajo za življe- Ravnaleij Tone Skok je povedal, da bo novo šolsko leto minilo v znamenju že omenjenega uvajanja programa devetlelke v 6. razred, velik poudarek bodo dajali preverjanju in ocenjevanju znanja, povcztîvanju soie z okoljem, tvornemu vključevanju staršev In uCencev v življenje ter delo na šoli. Kar velik zalogaj pa bo ludi priprava kako vosi neg a vzgojnega načrta, ki ga snujejo skupaj s starši in učenci. »Naša šola je vključena v dva državna pnyek-ta, kot sta uva^ianje evropskega jezikovnega listovnika v pouk tujega jezika ter Beremo in pišemo skupaj s starši, mednarodni prcv jekt pa je Tvropa v šoli. Vanj so vključeni vsi učenci šole. Osnovna šola Šalek šola Šalek izstopa od ostalih šol po kar nekaj projektih. B" tudi v novem šolskcjn letu tako? »Srečevali se bomo z novimi izzivi. za katere sem prepričana, da jih homo i/peljali po predvidevanjih. Veliko truda in časa bomo namenih pripravi vzgojnega načrta. Ker smo Hko šola, nas čakajo nove aktivnosti pri nadgradnji ekološkega osveščanja okolice šole. V lepo in čisto okolje sodijo dobri odnosi, kijih bomo nadaljevali s projektom Ekologija odnosov. Leta kulture nismo predvideli le v enem šolskem loiu, ampak bo teh let več. Oim več bomo poskušali postorili v zve/i s medkulturnim dialogom in mullikul-turo,« je odgovorila na zastavljeno vprašanje ravnateljica Irena Poljanšek Sivka. Kot je še povedala, si bodo prizadevali za dobro promocijo šole navzven, še bolj kot doslej vključevali sta^ še v aktivnosti na šoli. Posebnost §ole je tako imenovana vroča točka. (Jrc za poseben način informiranja obiskovalcev šole, ki b6 učenci, ki so že bili vključeni v različne programe šole s prilagojenim programom. V posebnem programu. ki ga prenavljamo, pa je otrok s težko, težjo in kombiniranimi nurtnjami v razvoju za X c^ddelkov.« Med počiinicami Si> nadaljevali priz.adevanja za oblikovanje oddelka z mullidisciplinarnim pristopom za predšolske otroke s posebnimi potrebami. Druga njihova pomembna naloga pa jc iskanje poli za oblikovanje oddelka vseživljenjskega izobraževanja. Namenjen bo odraslim osebam z motnjami v razvoju po 21. letu, dejavnosti v njem pa zanje predstavljajo priprave na vstop v delo. »la oddelek že ima polijen pr<îgram, vendar ga ne izvajamo zato. ker še ni znano, kdo ga bo financiral,« jc še dejala Marija Kovačič. UTRIP ""HIAS 6. septembra 2007 Od srede do torkâ - svet domoviaa Sreda, 29. avgusta Premier Janša je vložil tožbo proti nekdanjemu premierju Antonu Ropu, in sicer zaradi izjav o dogovarjanju o obmejnih incidentih. Rop se je na tožbo že odzval in izrazil prepričanje, da bo pripomogla, da bo na sodišču dokazal resničnost svojih trditev. Študija Mednarodnega inštituta za strateške študije je pokazala, da pride na sto ameriških prebivalcev kar 90 pušk in pištol, kar pomeni, da so Američani najbolj oboroženo ljudstvo na svetu. Si- Kar 4,5 milijona od osmili milijonov novih pušk prodajo v ZDA. cer naj bi bilo na svetu prijavljenih 875 milijonov kosov orožja. Od tega naj bi jih imeli civilisti v rokah 650 milijonov, preostalih 225 milijonov pa naj bi bilo v lasti pripadnikov oboroženih sil. Četrtek, 30. avgusta Izvedeli smo, da bodo subvencije stanovanjskega sklada mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in za najem stanovanj po novem višje. Kot je še povedala v. d. vodje sektorja za stanovanja na ministrstvu Država naj bi mladim družinam po novem bolje pomagala na poti do stanovanja. za okolje in prostor Anita Frantar Hočevar, bo po novem subvencije mogoče uveljaviti tudi za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti iz poslovnega prostora v stanovanje. V Italiji so prijeli 40 članov kalabrijskega mafijskega klana Ndrangheta, vpletenih v streljanje v Duisburgu, kjer je bilo ubitih 6 Italijanov. Aretirani naj bi bili vpleteni v družinski spor v vasi San Luca v Kalabriji, osumljeni pa so umora, tihotapljenja orožja in članstva v organizirani kriminalni mreži. Med njimi naj bi bila tudi brata dveh žrtev. V ZDA je odmeval nov spolni škandal, v katerega je vpleten republikanski senator iz zvezne države Idaho Larry Craig. Policija gaje prijela, koje na stranišču na letališču v Mineneapolisu med uriniranjem skušal zapeljati policista v civilu. Craig je takrat krivdo priznal. Ko je zgodba prišla v javnost, pa jo zanikal s pojasnilom, da seje želel le čim bolj elegantno izogniti težavam. Petek, 31. avgusta Kosova komisija je izvedela, da bo po izplačilu plač za september ostala brez finančnih sredstev, za- to je finančno ministrstvo prosila za 95 tisoč evrov. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč porabila že vse notranje rezerve, po izplačilu plač in po poravnavi vseh že prevzetih obveznosti pa ji je do konca leta ostalo še 28.090 evrov. Odslej naj bi poleg otrok zaradi šole sedeli tudi starši; e-redovalnice bodo omogočile vpogled v ocene. Različne odzive javnosti je poželo tudi uvajanje elektronskih re-dovalnic, nad katerimi so bili nekateri navdušeni, spet drugi pa so na novost gledali bolj skeptično. Kakor koli, odločilo se je, da bodo lahko z novim šolskim letom starši 140 tisoč osnovnošolcev in dijakov prek spleta pregledovali ocene svojih otrok, saj bo e-redo-valnice uvedlo približno 450 osnovnih in srednjih šol. Sobota, 1. septembra Hrvaška mejna policija skupini petih moških ni dovolila dostopa do hiše Joška Jorasa po t. i. evropski poti. Na območju mejnega prehoda Sečovlje naj bi skupina moških Jorasu pomagala pri urejanju fasade, a jim je hrvaška mejna policija onemogočila dostop. Po dveh urah pregovarjanj s policijo se je skupina mirno razšla. Joško Joras je v odzivu na dogodek vložil kazensko ovadbo proti neznani osebi, saj udeleženih policistov ne pozna. Kot je povedal, je 27. avgusta prejel pravnomočni sklep okrajnega sodišča v Piranu, po katerem Hrvaška ne sme ovirati uporabe njegove poti, a Hrvaška odločitve sodišča ni upoštevala. Brezje je ob 100-letnici kronanja podobe Marije Pomagaj obiskalo več tisoč ljudi, tamkajšnjo mašo pa je vodil kardinal Franc Rode. Kardinalu je prisluhnilo približno toliko vernikov iz vse države kot ob prazniku Marijinega vnebovzetja, tudi tokrat pa se govornik ni izognil političnim temam. Izpostavil je zlasti nerešena vprašanja slovenske zgodovine. »Oblast ima obveznost do živih in mrtvih, ki naj jih izpolni v skladu z zgodovinsko resnico«, je dejal in dodal, da si želi manj sprto in bolj prijetno Slovenijo. Med nalogami cerkve je poudaril spoštovanje življenja od spočetja do smrti. Če ne bo spremenila odnosa do življenja, se bo Evropa lahko poslovila od zgodovine, z njo pa tudi slovenski narod, je komentiral kardinal. Nedelja, 2> septembra Minister za šolstvo Milan Zver je objavil štiri predmete, ki bodo lahko določeni kot tretji predmet na nacionalnih preizkusih znanja. Poleg matematike in sloven- skega jezika bodo lahko učenci v devetem razredu osnovne šole opravljali preizkus znanja še iz geografije, fizike, zgodovine ali tehnike in tehnologije. Marca prihodnje leto pa bo minister v skladu z zakonom o osnovni šoli določil, iz katerega od omenjenih predmetov bodo devetošolci preverili znanje na posameznih osnovnih šolah. Promet na slovenskih cestah je bil zadnji konec tedna pred začetkom šolskega leta precej gost, najhujši zastoji pa so bih na Obrežju. Pri vstopu v državo je bila čakalna doba na mejnem prehodu Obrežje za osebna vozila in avtobuse tudi 8 ur. Promet je bil zato preus-merjan na mejni prehod Sloven- lače gostili že četrtič. ŠOS in Univerzo v Ljubljani čudijo trditve ministrstva za visoko šolstvo, češ daje resolucija o visokem šolstvu usklajena s stroko. V Študentski organizaciji Slovenije trdijo, da ministrstvo med počitnicami amandmajev ŠOS-a in visokošolskih partnerjev ni usklajevalo na nobenem sestanku ter da je besedilo še vedno neusklajeno. Zato so ministrstvo pozvali, naj umakne resolucijo iz obravnave v DZ-ju in usklajevanje prestavi s politične na strokovno raven. Torekj, 4. septembra Medtem ko je Slovenija čakala na izpoved nekdanjega direktorja Sove, Iztoka Podbregarja, je ta Joras meni, da gre za kaznivo dejanje omejevanja gibanja njegovim prijateljem. ska vas. Vzrok za dolgo čakanje naj bi bil poleg povečanega prometa tudi uvajanje evropskega standarda mejne kontrole na južni meji. Ljubljančane so opominjali, da bodo po novem spremenjeni poteki prog avtobusov s številkami 2, 10, 11, 13 in 20. Ljubljanski župan Zoran Jankovič je ob predstavitvi novega prometnega režima dejal, da je namen spremembe prometnega režima razbremeniti mestno jedro in uporabnikom avtobusov omogočiti bolj kakovosten in hitrejši prevoz. Za ves promet bodo zaprti deli Cankarjeve, Trubarjeve in Miklošičeve ulice, del Adamič-Lundrovega nabrežja, del Stritarjeve in Wolfova ulica. Aleksander Čeferin govori tudi v imenu Iztoka Podbregarja. Ponedeljek, 3. septembra Na prvi šolski dan se je na pot med šolske klopi podalo 163.424 učencev, ki bodo v naslednjih desetih mesecih obiskovali 448 osnovnih šol. Policisti in šolska prometna služba so poostreno skrbe- li za red in varnost na šolskih poteh, starši pa so svoje najmlajše šolarje pospremili do šolskih vrat. Na zasedanju Mednarodne veslaške zveze v Munchnu je Bled z veliko večino glasov dobil organizacijo svetovnega prvenstva leta 2011. Potem koje od kandidature odstopil Amsterdam, sta v konkurenci ostala le še Bled in Luzern. Gorenjci bodo tako najboljše ves- komisiji za nadzor tajnih služb podal izjavo v zvezi z domnevnim prisluškovanjem premierjema Slovenije in Hrvaške. A kakšna je vsebina njegove izjave, Podbre-garjev odvetnik Aleksander Čeferin ni mogel povedati. Dodal pa je, da nekdanji direktor Sove na vprašanja poslancev ni odgovarjal. Nekateri člani komisije so Podbregarja zato obtožili, da se izmika zaslišanju in da se dogovarja z eno od političnih strani, kako bo odgovarjal na vprašanja. Premier Janša je spregovoril o inflaciji in kot vzroke zanjo med drugim označil podražitve trgovcev in neenak položaj z drugimi državami EU. Med ukrepi za zajezitev inflacije je Janša napovedal dosledno izvajanje politike nadzoro- V a n i h cen, upo-rabo možnos-t\ zniže- V a n j a trošarin v primeru podražitve naftnih derivatov in dodatno znižanje primanjkljaja. Danska obveščevalna služba je prijela osem skrajnežev, ki so imeli stike z vodilnimi predstavniki Al Kaide glede načrtovanja napada. Danska policija je sporočila, da so osumljenci, stari med 19 in 29 let, po rodu Afganistanci, Pakistanci, Somalijci in Turki, šest izmed njih pa naj bi imelo dansko državljanstvo. Vsi smo pazili na rumene rutke. žabjcr perspektiva Pometanje pod preprogo Katja Ošljak 2008. bo minilo sto dvanajst let od prvim sodobnih olimpijskih iger v grških Atenah. Tradicija demokratičnosti bo obhajana na devetindvajseti olimpijadi. Tokrat na Kitajskem, v Pekingu, kjer že nekaj časa zelo skrbno pripravljajo vse potrebno za veliki dogodek ter pod preprogo pometajo vse tiste ljudi in vprašanja, ki niso primerni... Ker ne vem, koliko časa si lahko vzamete za prebiranje takšnih in drugačnih novic, ne morem sklepati, kdo med vami je slišal ali prebral zabavno vest, da so na Kitajskem sprejeli nekakšen odlok oziroma priporočilo o ustreznem poimenovanju tipičnih kitajskih jedi. Pekinški turistični urad je izdal seznam z 2.753jedmi, ki po njihovem mnenju nosijo sporna imena (povzeto po http://news.bbc.co.uk/, 31. 8. 2007), kot sta "deviški piščanec" ali "ocvrta levja glava ". Taki nazivi prehrambenih artiklov, ki z dejansko vsebino na servirnih pladnjih običajno nimajo veliko skupnega, naj bi zavajali obiskovalce, ki bodo poleti 2008 zaradi poletnih olimpijskih iger preplavili Kitajsko. Turistični delavci se zavedajo, da imena, zapisana na jedilnih listih, nosijo za Kitajce pomembne kulturnozgodovinske, verske, regionalne in politične konotacije, vendar jih skrbi, da bodo slabi prevodi lokalni kulinarični ponudbi prej škodili kot pa kaj drugega. Tujci jih namreč ne bodo razumeli v pravem kontekstu in bodo pri naročanju večerje zato prestrašeni ali v zadregi. Prav zaradi tega se omenjeni urad bori za čimprejšnji prevod nekaj manj kot tri tisočih jedi na seznamu, ki ga bodo še pred pričetkom olimpijskih iger razposlali restavracijam po vsej državi. Taista skupnost, ki se boji kulinarične zmede, poskuša omejevati tudi odmetavanje odpadkov in pljuvanje na javnih mestih ter slabe prometne manire voznikov avtomobilov. Vse torej le za boljši videz, da bo rdeča preproga, po kateri bodo stopali športniki in drugi pomembneži, res čista. A kaj bodo vsa ta prizadevanja, ko pa bodo vse te in druge prikrite smeti med igrami in po njih ostale skrite pod preprogo! Slabo leto pred pričetkom iger moderne dobe, ki naj bi slavile demokracijo in svobodo vse narodov, nikonuir v Mednarodnem olimpijskem komiteju namreč ne pade na pamet, da so kot prizorišče izbrah državo, ki (milo rečeno) slabo varuje človekove pravice. In le kaj bi si o tem mislil Pierre de Coubertin, pobudnik sodobnih olimpijskih iger? Bolj malo najbrž, saj je že sedemdeset let mrtev in ga zato tudi nič ne vprašajo. So se pa oglasili Novinarji brez meja (http://www.rsf.org/ 3. 9. 2007), ki opozarjajo, daje Kitajska leto pred devetindvajsetimi 01 največji zapor za novinarje in kibernetske disidente na svetu. Samo v zadnjih osmih mesecih letošnjega leta so tam zaradi "neustreznih vsebin" namreč zaprli, nasilno hospitalizirali ali zaslišali na desetine novinarjev in blogarjev. Zaprli (cenzurirali) so nič koliko spletnih mest in celo pri uveljavljenih svetovnih ponudnikih spletnih servisov izsilili umikanje neprimernih materialov. Ja, tudi giganta, kot sta Yahoo! in Google, sta z željo po čim večjem kosu pogače odstopila od načel demokratičnega Interneta, imiaknila določene vsebine ali celo izdala osebne podatke nekaterih uporabnikov svojih storitev. Mnogi fantje in dekleta so skupaj s svojimi besedami tako dobro skriti pod preprogo, na kateri se bo odvijalo olimpijsko slavje. Njihove stiske grbančijo tepih v gube, preko katerih se bodo spotikah slavni delavci v športu. Na žalost pa se bodo spotikam navkljub sprenevedali, da so pod preprogo le gladka, skrbno očiščena tla. Le kdo bi si namreč drznil pometati pri Kitajcih, ko pa ima toliko dela pred doniačim pragom, kaj? |®POLeTje \ i plo KozoLcem ^^ 2007^ Petek, 7. septembra . ob 19. uri r Literarni večer M ) Osnovne šole bratov Letonje ' > Nedelja, 9. septembra, ob 16. uri Koncert Perpetuuma jauile z jazzovsidm triom V Mladinskem centru Šmartno ob Paki. Če bo deževalo, pa v dvorani šmarškega kulturnega doma. Vstop je prost! AKTUALNO Alternativna medicina na prepihu stroke in zaiconov Bo zakon o alternativni medicini naredil več reda na področju zdravilstva ali celo potisnil dejavnost v še več dela na črno? -Nekateri že delajo legalno, drugi ne Bojana Špaget Vflenje- Šc prcU parlamcnlami-mi poc-imicami se je v Sloveniji veliki) govorilo o osiiulku zakona o zdravilstvu. V javni obravnavi bo zakon še vse do IÛ. okiobra in v lem času lahko nanj vsj p(îdaj<î svoje pripombe. Znano je. da jc skupina /dravilcev v javiiosi poslala peiicljo. Jaje Minjsirsivo za zilravjc RS osnulek zakona poslalo v javno obravnavo proti volji zdravilcev in da besedilo nI usklajeno s stroko. Nas je zalo zanimalo, kako se ob sprejemanju zakona p zdravljenje pospešile. Pri letn nam je pomembno ne toliko zdravili bolečine v n:)kali ali nogali ampak spremeniti ptjgled na svet. Najini obiskovalci naju pogosto sprašujejo, Jolanda Stusaj: "Masaže so alternativno zdravljenje, vendar ne vse," kako si lahko sami pomagajo oz. kako bi pt^magali svojcem, domačim živalim. Zato sva se odločila, da bova vse svoje zjianje delila z drugimi. Organizirava tečaje Rci-kija, na katerih udeležence naučiva tehnik zdravljenja, seznaniva pa jili tudi z izhodišči drugih metod bli)terapije. Že po enetn vikend le» čaju se tečajniki naučijo toliko, da lahko poskusijo zdravljenje na sebi aJi svojcih. Imava pa tudi tečaje kristaloierapije in radiesiezije. Najine nasvete in izkušnje pa deliva z najinimi obiskovalci tudi na spletnem naslovu www. moj ah ar-nionija.com, na katerem lahko obiskt>valci stopijo v stik z nama,« Ne morem se izogniti vprašanju, zakaj sta se odločila za registracijo dejavnosti, ki sicer ni redka, a je le redko registrirana. »Tako sva se odločila zavestno. Želela sva. da se bo točno vedelo, kaj počnemo, kaj nudimo. Pri nas obiskovalcem dajemo tudi nasvete o življenju. ï^Misc) je energija, kar mislimo, to Ži^^mo,« je najin moto, ki ga vodno podava tudi ljudetn, ki prihajajo k nam. (iovorimo tudi o zdravi prehrani in drugih usmerit vali za zdravo življenje. Zaenkrat delava z vsakim obiskovalcem eno uro, oba naenkrat, bipolnimo tudi karton pacienta in spremljava napredek, mi pove Ida. Prihajajo razočarani nad meduino Vprai^m, kakšen je njun odnos do uradne medicine. Igorje prepričan: »Mi imamo bistveno težje delo. K nam prihajajo obiskovalci, kijih že zdravi uradna medicína in imajo diagnozo, a jc zdravlienje neučinkovito ali pa se pacientom zdi. daje tîjihovo okrevanje prepočasno. Najina usmeritev je predvsem v dopolnilnem zdravljenju. Kljub temu da dobimo zelo težke primere, lahko rečemo, daje naša uspešnost skt)raj 80 %. Zakaj medicina to zavrsča? Mislim, da za to še ni prišel čas. Za akupunkturo, ki je danes uradno priznana, je še leta 1950 v zdravslvejicm leksikonu pisalo, da je šariatanska meuv da brez učinka. Danes jo (îpravlja-jo zdravniki, ki so si jtî tudi prisvojili. Tudi te metode, ki jih danes opravljava z Ido. bodo nekoč priznane, verjetno tudi prisvojene,« Ob tem ne more mimo primera nedavne ozdravitve, ki jo izpt)Stavi zato. ker je šlo yjà medicinsko sestro. » Imela sva obiskt^valkc^ ki je imela nogo zelo bbvIadaLa. la metoda je čisto njuna. In pravila, da je zelo uspešna. Oba dodata, da jc pomenîbno, da skrbimo tako zii telo kol za misli, Igor doda, da je mt^rda misel še pomembnejša, saj lahko tudi zaradi nje zbolimo ali ozdravimo. Kako Ida in Igorgledata na nov zakon o aitemalivni medicini, ki še ni sprejel, a so dejsiva že znana. íNama se zdi prav, da se bo do stvari končno uredile. Će sva sc midva odločila, da ustanoviva družb»Cc ni s<»dnika, ni t sel>ne masaže, ne tiste klasične. Jolanda pravi: »Masaže »^i del allerna-tivne medicme, NVindarne vse. K al-teniativnim prištevamo predvsem tisie, ki so priporočljive po raznih poškodbah in tenkih stanjih. Med manj znanimi je luino terapija, ki je biser vzividnjaške medicine. Tuina je veščina zdravljenja, ki izhaja iz Kitajske inje zelo pomemben člen tradicionalne kitajske medicine. Je edinstven splei vzhodnjaške medicinske teorije, ki ima korenine 4 tisoč let v preteklosti, ima boga le in še žive tradicije ljudskega z^ravil-siva. Tuina povezuje veliko različnih tehnik masaže, kijih pcwezuje vera vživljenjsko silo či. ki se pretaka pcj med seboj povezanih meridi-aiiih I» vsem telesu. Na teh poleh se nahajajo akupresunie točke, pre- • ko katerih lahko tudi cnergeisko vplivamo na eneigetsko stanje organov. S lo terapijo lahko zgodaj * odkrijemo enei^ietsko neravnovesje v telesu in tako preprečimo hujši • razvoj bolezni...« Izvem, da je tehnikih t luna terapije, ki je neagresiv-na meioda» s katero terapevt od- • strani «napake« v pretoku energije, osvojila na izobraževanju v Ljubljani. poučevali sojo Kitajci. In seve- • daje morala pred pridobitvijo potrdila, da tehniki) obvlada, veliko vl líaredijí^ tudi sami. zdi pa se mi, da jih je vse več. ki pri tem poiščejo tudi p čil. da to obvlada. Določene metode bodo lahko tipravljali le zJravniki, za ostale bodo vendarle pnaliie cesie med Radmirjem in Ljubnini. Več lei siaro deponijo, kamor so preie/.no domaćini odlagali odpadke vseh vrst. bosia z združenimi finaučniini moćnii sanirala Ministrstvo za okolje in prostor 1er Občina Ljubno. Tajnik občine Franjo Naraločnik zagotavlja, da bodo v prihodnje poostrili nadzor in vsakogar, ki bo »po/abil«, da Savinja ni prostor za odlaganje smeti, prijavili pristojnim inspekcijskim službam, ofv močje pa nameravajo z večjimi skalami tudi fizično zavarovali. Razstava ovc in koz Ovcc in koze pt)Slajajo ena od močnejših živinorejskili dejavnosti tudi v Zgi^rnji Savinjski dolini, kar potrjuje tudi mednarodna razstava avtohtonih pasem ovac in ki)Z, ki jo tamkajšnji rejci skupaj z /vezo društev rejcev dn^bnlce konec tega ledna organizirajo v l.ogarski dolini. Na sobotni otvoriiveni slovesnosti pričakujejo tudi kmetijskega ministra Iztoka Jarca. V zadnjih desetih letih se je število drobnice Izredno povečalo, vse boljša je tudi prodaja, ugotavlja predsednik Zveze Boris G r abri j an. Trenutno so rejci v položaju, koje treba preseči sedanje stanje in od pretežne prodaje celih živali preiti v večji meri na prodajo razkosanih delov. Določili dobitnike občinskih priznanj Pred skorajšnjim občinskim praznikom, ki ga v občini Nazarje praznujejo IX. septembra, so svetniki potrdili predlog komisije za odlikovanja, priznanja íji nagrade. Komisija predlaga, da sc zlati grb občine podeli Jožetu Bitencu za dolgoletno vsestransko aktivno delo v krajevni skupnosti Kokarje In raznih društvih ter organizacijah. Svetniki so bili enotnega mnenja, da si srebrni grb zaslužijo Martina Cigale. Franc Matko In Jože Zidarn. bronasti grb pa bosta na slavnostni seji prejela Tadeja Cigale in Darko Sukič. Jakob Presečnik zavrnil ministrsko ponudbo Po odstopu treh ministrov, med katerimi je tudi prometni Janez Božič iz Slovettske ljudske stranke, seje t»kt)j pojavilo vprašanje novih kadrovskih rešitev Čeprav je možna tudi kakšna zamenjava resofjev» predsednik SLS Janez Podobnik o tem ne razmišlja in jasno nakazuje, da stranka od prometnega ministrstva ne bo odstijpila. Tako je vodstvo stranke prejšnji teden že prepričevalo k ponovnemu tnijîistrovaûju poslanca in nekdanjega prometnega ministra Jakoba Presečnika. Presečnik nam je v telefonskem pogovoru potrdil, da mu je bil položaj miiiistrapotiujen, vendar, kot pravi, »opravlja zahtevno in odgovorno funkcijo vodje poslatiskc skupine.8 Po tijegovem torej ni razloga, da bi se leto pred državnozborskiml volitvami iz parlamenta pimovno selil na prometno ministrstvo, prepričan, da bodo v stranki našli prinjemega človeka za vodenje vse prej kot hvaležnega prometnega resorja. Svetniki za stečaj Enga Gornjegrajski občinski svetniki so na prvi izredni seji brez sleherne razprave sprejeli sklep o uvedbi stečajnega postopka za družbo za oskrbo s toplotno energijo Cngo. Za izvedbo postopka sta zadolžena župan Stanko Ogradi in direktor Enga v odstopu mag. Aleš Bratko\ič. Samo v preteklein letu je Lngo pridelal 470 tisoč evrov izgube, kar pomeni, da bi vodstvo podjetja žc v preteklih letih moralo reagirati in poiskati ustrezno rešitev /jà nastali položaj v podjetju. Župan Stanko Ogradi seje odločil za takšen ukrep ludi zaradi omejenega razpolaganja s sredstvi zakJad-niškega računa občine. Občina je namreč stoodstotna lastnica Enga in je v fazi izgradnje sistema daljinskega ogrevanja pri ua-jetju kredita izdala plačilne garancije in poroštvene izjave za najem kredita pri mariborski Probanki, Ker Cngo kredita ni odplačeval, je Probanka po sodni poti dosegla sklep o Izvršbi na računu Občine Gornji Grad, kar pomeni, da Probanka vsak mesec zaseže sredstva, ki presegajo 116 tisoč evrov dovoljene porabe občine. Pri iem je, po besedah Aleša Bratkoviča, bistveno, da bo sistem, ki tekrnjegrajsko toplovodno firmn in kolikšna bo pri tem odgovornost bivšega župana in direktoija Enga Ton tja RifUa. siý je doka/iino, da seje pod njegovim vodstvom v letih od 1995 do 1999 Občina zadolževala prekomerno, čeprav je takratni zakon dopuščal samo pet odstotno zadolževanje. Ogradi bo poskušal po sodni poti izpodbijati tudi plačilne garancije in poroštvene izjave, saj so bile očitno izdane brez sklepa občiiiskega s vel a in v riaspro tju 7. veljavnim pravnim redom, kar je vse skupaj pripeljalo Občino Gornji Cîrad pred finančni zlom. ■ EdI Mavric • SavInJČan Nabirala gobe in izginila Pred štirinajstimi dnevi je na območju Planice nad Podvolovljekom v občini Luče izginila 86-letna Marija Mlinar. Nekaj dni so jo iskali domačini, gasilci, vojaki in policisti, pretekli teden pa so iskanje ponovili tudi z več kot sto vodniki psov za iskanje pogrešanih oseb Marija MOnarje bila navdušena gobarka in tudi tisti torek ni zdržala doma. S sinom Alojzeni se je odpeljala proti tisoč in nekaj metrov visoki Planici, kjer gospodari drugi sin Anion. Gobarska vnema je gnala Marijo, da je p vemu prihodu mame ni biio na dogovorjenem mestu. Nenavadno, saj je bila Marija skrbna in redoljubna, zato so jo svojci takoj /.Hčeli iskati. Pridružili Sil se jim tudi luški gasilci in policisti in iskanje je trajalo neprekinjeno do pete ure riasledtijega dne. Preiskali so vse možne in verjetne količke. Marija je poznala gozd. zalo ostaja uganka, kaj seje z izgubljeno žensko v resnici do gajalo. V dveh urah in pt^l lahko človek prehodi nekaj kjlt>mctrov in kljub čilosti ni verjetno, da bi 8r>Ieina starka zmogla ponoči in v megli prehodili veliko razdaljo. Ilčerica Marija Funtek, pretresena od btílečine in negotovosti, je povedala, da mama ni bila boba. Samo zdravila za srce in pritisk je jemala, kar je za to starostno obdobje nekaj povsem normalnega. / možem Anlonimi, ki seje pred leti tudi tragično p(mesrečil, sta i k o» i P il- ♦ ♦ 86^etna Marija Mtlnar U Podvofov/JekaJe prejšnjf torek šta nabirat gcbe tn braz s\edu li^Mla v ob&ežttih gozdovih. hčerko in dva sinova v/gojila v po stene in verne ljudi. In to seje pn?-našalo tudi na naslednje rodove, /gledna kmetija v Podvolovijeku, na kateri gospodari vnuk Matjaž z družino, je ohranila korenine po deželske domačnosti tudi po zaslugi mame Marije. V vseh dneh iskanja so reševalci temeljilo in skrbno pregledali oki)li 300 hektariev gozda na območju Planice. Pt^dvežka in Bele. Teren je preletaval tudi policijski helikopter, vendar brez uspeha, Mlinarjeva je bila oblečena v rdečo pleteno jopo in črne hlače. Sin Anton (desno) si žeU, da bi se lahko od mame poslovili kot se za človeka spodobi obuta je bila v črne gumijaste škornje. S seboj je imela sivozelen nahrbí nik. ročno plclentî košaro in daljšo leseno palico. Kot je v podobnih primerih že kar navada. so se začele širili tudi razne govorice. Sin Anton je povedal, da je bil na kraju, kjer je brat Alojz odložil mamo, parkiran umazano bel kombi s celjskii registracijo, Je to povezava z izginulo Marijo, ostaja vprašanje brez odgovora. Radi bi jo pokopali, kol se za človeka spodi^bi, je skrušeno govoril sin Anion. Bog daj, da bi bilo tako. kar bi domače odrešilo hude duševne stiske in negotovosti. Vendar ludi zadnja, naj- obsežnejša iskalna akcija, v kateri je sodelovalo preko 140 ljudi z najsodobnejši) opremo, ni obrodila sadov. »Pregledali smo približno desei kilometrov vse prej kol enostavnega terena okoVi mesta. kjer je sin Alojz odložil pogrešano Marijo Mlinar, ki do nadaljnjega velja za pogrešano osebo. Se naprej bomo v stiku z domačimi, zbirali borao obvestila v zvezi z i;;giaoijem in ob vsaki otipljivi Informaciji akcijo ponovno sprožili,« je ob koncu tragične zgodbe, ki jo piše življenje, povedal komandir Policijske posiHle Mozirje Vili Bezjak. ■ EdI Mavric • Savlnjcan Lovci ne odstopajo od svojega poslanstva Organizirano delovanje gornjegrajskega lovstva sega v leto 1947, ko je bila ustanovljena lovska družina Andrej Valte, predsednik Lovske družine Gornji Cîrad, je v okviru prazriovanja 604elnice organiziranega lovstva v tem kraju poudaril, da je imela njena ustanovitev več-plasinc cilje. I:den od njih je razvoj lovske stroke in drugI skrb za okolje. Oba ostajata aktuahia tudi v današnjem času. t.ovska družina skrbi za strokovno rast svojih članov in tudi, da se la str<îka prelije v poslaustvo ohranjanja narave. ?A\ dokaz /a lojc prostovoljno delo, ki ga vsaki) leto oprav! 80 članov družine. S slovenski) biolsko raznolikostjo se praktično lîe mi>re prinieria-tl nobena država proti zahodu in severu. Li zasluge za to je potrebno pripisali prav prizadevnim lovcem, je na slovesnosti poudaril član upravnega odbora 1./S Brane Kurmk. ki je ob tej priložnosti zaslužnim gomjegrajskim lovcem podelil priznanja osrednje slovenske lovske orgamzacije. Člani glogov in nekaj vabljenih gosltw i/ Hrvaške. Slovaške, Iialijc in Avstrije. Štiridnevna vadba vj>dnikov jn psov. raz- ptjrejcnih po usposobljenosti, jc pri i/vajanju ra/liCnih nalog na terenu vsebovala elemente iskanja po^rekancev, delo na ruševinah in v njih. premagovanje terenskih ovil in uporabo znanj vodnikov i/, orieniadje. vrvne tehnike, radijski lî zve/ in prve potni )ći. Organi/atoiji Kinološko drui^ Ivo /gornje Savinjske dt>line so se ludi tokrat izka/ali in kljub slabemu vremenu izpeljali vadbo na trinajstih različnih lokacijah po Zgornji Savinjski dotini. Predsednik društva in obenem vodja tabora Ferdo Hrovaí ocenjuje, da je oqtani/acija takšnc^^a tabora precej zahtevna zadeva, kar za kincv loge z dvajsetletnim društvenim stažem ni bil prezahlevcn zalogaj. Ra/Viy kinologije je v Zgornji Savinjski dolini prccej napredoval, s tem pa so sc i/boljšali tudi pogoji dela. Društveni poligon v Varpolju je gi)iovo med najbolje urejenimi v Sloveniji, saj so nad vadbeni razmerami navdušeni tudi tujci. «Cc dobro p<ïmislim. smo sc navzven uveljavili z organizacijo prvega mednarodnega reševalnega tabora, ki se ga je udeležilo kar 1^0 kinologov iz ra/nih dr^iiv. Rezultat lega je bil da nam je mednan>dna reševalna orgamzacija (IRO) zaupala izvedbo prvih reševalnih izpitov, kijih bomo ptmovno organizirali okKïbrîi lelos,« razlaga Ilrovat. ki kljub vidnim uspcbonj z delom zgor njesa vi nj s kega k inol oskega društva ni povsem zadovoljen. Navsezadnje so bili že organizatorji mednarodne ra/siave psw z udeleženci iz ZDA. Japonske» Rusye in številnih evropskih držav. Tako kot za večino ljubiteljskih društev je ludi /a kinologe večna y/odmki so se v štirih dneh naučiii učintiovitejšega vodenja svojih pasjih pomočnikoVf krepilo seje medsebojno zaupanje. Ferdo Hrovat, predsednik Kinoioikega društva Zgornje Savinjske doiine: "Hvala vsenir ki so na svojih zemljiščih omogočili treninge in usposabljanje vodnikov reševalnih psov,'' težava denar. I>o razdruzilvi nekdanje skupne občine Moziije so se odlodD, da želijo tudi navzven div kazali, da pripadajo ccloini /gornji Savinjski doliin, zato so spremenili ime. Win dar pričakovanega odziva tli bilo. »Vseskozi smo zelo aktivni v zaščiti in reševanju, zato hi pričakovali nekoliko več prisluha pri lokalnih skupnostih. Vsekakor moramo pt^hvaliii občino Mo zifje, v začetku sc jc lepo odzivala tudi občina Nazarje. Nikakor ni namen kritizirati, saj občine pcv vsem brez posluha /a naše delo vendarle nis(\ kar se je p<íkazalo ob lanskoletnem praznovanju dvajset letni ce društva.« dodaja I Ir<îval, trdo prepričan, da glavno breme vseskozi sloni na prizadevnih članih društva. Pri vsem je za nadaljnji obstoj drušiva bistvenega pomena, da se ne ukvarjajo z vprašanjem podmladka, čeprav je kinologija dejavnost, ki leija precej časa in ludi denaija. ■ Edi Mavric - Savinjčan Odslej bodo prej praznovali Letošnje praznovanje v KS Cirkovce minilo v zadovoljstvu, da vrtec ostaja v kraju Cirkovčanom jo je doslej že Jie-kaj krat zagodlo vreme, da niso mogli izvesti krajevnega praznovanja v začetku avgusta. Tudi pri letošnjem že enaindvajsetem po vrsti, ni bilo nič drugače, zato so ga preložili na prvo septembrsko nedeljo. Ktmčno jim je vreme ustreglo, Vseeno so se odločili, da bodo v prihodnje praznovali prej, koncc junija ali v začetku julija. Čeprav je bila ta nedelja nekoliko hladnejša, seje vendarle na njihovo zadifvoljsivn v sredisču kraja, na športnem igrišču pri tamkajšnji šoli, zbralo veliko krajanov • ne le domačinov, prišli so ludi iz drugih krajevnih skupnostih. Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Kořnik je v pozdravnem nagovoru napovedal, da bodo v kraju nadalievali urejanje javne razsvetljave, asfaUirali bodo nov odsek javne poli, postavili nadstrešek pri domu krajanov, postavili bodo Še nekaj novih smenv kazov. posuli iji pt)pravili pa bodo tudi nekategorizirane ceste, /clo Zlasti slednji sLa nadvse nasmejali obiskovalce. Vodstvo krajevne skupnosti je bilbljubo župana Srečka Meha. "da bodo na občini /iigotavljali sredstva za normalno delovanje šole in vrtca." Uradnemu delu praznovanja jc sledil tekmovalni del. V njem so se ekipe krajevnih skupnostih p<> merile v različnih spretnostih: hoji na limučeh, ki je že dolga leta uveljavljena disciplina na njihovih vaških igrah, vrtiljaku ter v iskanju ključa v igri Sreča je opoteča. Kunigunda prestrašila ljudi? V Orugeni delu Kunigunde (od torka do sobote) se je vreme nditv čilo /:a popolno preobrazbo. Če je prve Silri dni šl<3 vse, kui je treba. so bili zadnjih pel dni dogodki manj obiskani prepnwio zaradi dc^ja. Ali morda ne? Res je kaia-strofaino. da sc prircdiiov, pa naj bo lo predstava aD koncerl. udeleži 15 ljudi od skupaj Iridcscl liso ćih prebivalcev. A lako je v prejšnje tednu bilo prepogosto. Ne prvič In verjetno tudi ne zadnjič. Sodobna hip hop košorka v torek, peti dan letošnje Kuni-gunde» je vsakdo, ki se je udeležil kaierega od dogodkov, lahko nii-^al. Cez dan So potekale delavnice sodobnega plesa in fizičnega teatra pod meniorstvom Dušana Teropsiča in Nine Mavec Kren-ker. P(^d vodstvom enega naj boli-šili slovenskih korcografov in plc-salccv Peira TaušanoviCa pa je bilo mogoče spoznavati ples v rii-miii hip hopa. Na svoj račun so prišli sptîrinikl ki so ta dan igrali v fmalnem lumirju ulične košarke. /večer, ko bi moral biti visek dneva, je bilo moč videli naslop glasbene skupine Kvinton, ki pa je bil zaradi slabega vremena prestavljen v Max club, poslušalcev je bilo zelo zelo malo. večina tistih. ki so le prišli, pa jc raje stala pred lokalom. Bodisi zalo, ker se že nekaj časa v zaprl iJi javnih prostorih ne sme kadili, ali pa. ker so se pogovarjati s tistimi, ki so stali zunaj. Toda vsaj prišli so. Večina ostalih prebivalcev Velenja je ver- Predstay^f ki bi morala predstavljati veličasten konec festi' vala, Je bila odigrana za deset obiskovalcev. tržnica, na kateri so bili naprodaj ra/lični unikal ni, ročno izdelani kosi nakita. Izkupiček prodaje je bil namenjeni Vami hiši. Vsega lepega{e enkrat konec /adnji dan festivala so prebivalci Velenja /e dopoldne napolniU Cankarjevo ulico, na kateri so se predstavljali otroci, ki obiskujejo Plesni studio N, Tradicionalna prireditev "/ odra na ulico" je bila obsijana s soncem in ponosom staršev, ki so opazovali svoje najmlajše in lisic že bolj i/urjene. V iUn»ke ss-neli v času festivala. V filmu ni govora, ampak zgodbo pripoveduje slika sama in glasba, ki je delo Simona Penška. Ko je bil Čas, da se projektor ugasne, so oder zasedh improvizatorji pod skupnim imenom Mamoo ti. Smeha in obiskovalcev je bilo veliko, zato je toliko večje vprašanje, kam so se poraz-gul>ili ob pol deseti uri, ko se je začel k(mcert skupine Came cruda iz ZDA- Obiskovalci, ki so ga poslušali v lokalu, bi lahko ležali vsak v svoji postelji pa bi v prostoru še vedno ostalo veliko pn^stora... Petek, don za zadetek Sicer nihče ni zadel na lotu. je pa marsikoga *7adcla" igralska vloga v predstavi Aida. Šlo je za improvizacijsko ulično igro, kije potekala ^od taktirko Tomaža l.apajneta, Cîledalci so prejeli VC' liko mero smeha in dobre volje. Dobe volje so bili tudi plesalci salse, ki so se ponovno potili v dvorani centra Nova. Na svoj račun pa je končno prišla tudi Ari različni filmi o reggae kulturi. Zvečer so zadoneli bobni in dogajanje je bilo pc-siro kot že dolgo ne. Konec festivala, ki bil mt)nil hiti veličasten. pa je bil resničncf klavrn. V Max dubu so člani hrvaškega "Ciledališča KJ (Kreativna intervencija)" igrali predstavo •'Aruša: Neka srce bude kao sonce". Tudi dejstvo, da jc bila predstava na I Irvas keni nagrajena, ni bilo dovolj, da hi si jo ogledali Velenjčant. Oe odštejemo ljudi, ki so bili tam kol izvajalci festivala samega (tehnika, organizatoiji...). je bilo ob)sko\'af-cev približno deset. Se eden zgovornih podatkov na seznamu o kulturi v Velenju. Prva okrogla ob le i niča festivala bi morala predstavljati višek desetih let, pa žal lega ne bi nuigli irdi-ti. Dejstvo je, da festival sam zase ne more živeti, da potrebuje tudi obiksovalce. Namesto lega pa Je zaradi obiska določenih aktivnosti na koncu jokalo tudi nebo ... ■ Tjasa Narava, to sem jaz Pesnik Ivan Dobnik Šoštaiy - Ljubitelji literature so zagotovo uživali v petktivem galerijskem večeru s pesnikom Iva-liom Dobaikom. kjer se je sodelujočim razkril ustvarjalcev subjektivni pogled na literaiuro, hkrati z univerzalnimi vedenji- Pogovor z njim je usmerjal Mare Cestnik, prijatelj i/ otroških let, tako da se je spletel prijeten pogovor, ki se ni omejil le na literaturo, lemveč se je v veliki meri dotaknil Dobmkove- ga vsakdana, razpetega med domačim Smatevžem v Savinjski do lini in Ljubljano. V prepletu skupnih doživetij na celjski ginmaziji. popotovanj In literarnih izkušenj se nam je Dobnik razkril tudi kol odličen urednik esejist in kritik, likraii pa ljubitelj narave. »Narava, to sem jaz,« seje brezkompnv mLsnfovaii; hiiro skočimo na internet. i)^)brskama jm nJem 1er na nuvnaífriškem zaslonu povežemo in jknnešamo siH)r<> čHa. ki so nasiala na razUčni/i konci/i na^e^^a planeta. Vsekakor se veana med nami premika, kljub iemu da fizično, s svojimi telesi, osiajamo na isiem meslu • kadar kot ponavadi prilepljeni na kavč gledamo televizijo in preklaplja/no z enei(a kabelskega programa na dm^e^a. /fi/n>sf Je presenetlliva in veliko večja itd li/in>sii neli razpoložljivih prevoznih sredstev, vesoljskih rakel In nadzvočnih fe-tal. Vendar nikjer rte ostanemo toliko časa. da bi lahko Inli več od t)etmh obiskovalcev. Taksno vmidranje je sicer zelo ekološko, ne potrebujemo ne bencina, ne kerosna in ne dra^(Kene%a časa. V damišnjem svetu se zdi, da razdalja sploh ni več pomembna, v Iff-ursparu laJiko kupimo kiliijske rezance in norveške losose. Potrebujemo le hip. da o.mfjimo razdaljo, naravnih meja nI več nili ni več neosr<^'IJivili krajev, ki hi prebujali v nas pustohnske^a duha in bi razširjali naš horizont v konteksta našega planeta. Zaio,/e vse manj razlojcov. da bi ostajali na kakšnem {Xisehnem krttfu. če pa smo te nekje, se za\edamo. da bi v KK-no tem trenutku lahko bili kje dru^e^ Tako lahko sicer zatrdimo, da smo v duhovnem in imaginarnem smislu lahko vsi pofiotniki. postanemo rmmadi, ki se lahko premikamo v druj^ačnem in za nekatere ceh veliko ^loldjeni smislu, ne ^lede na lo, ali sedimo v avtomoldlu in premai^ujenio ti-sočkilometrske razdalje, ali pa Švi^^aino po internetu in kabelski. Seveda .sy/Zí? lahko tudi lako iHimetui in modrujemo o vremenu v Južnoafriški republiki v raznih forumih in .y)letnlli klepeialnicvh^ Vse to pa je slarifari« i/i vse leto verjetno vsi komaj ("akamo na poletni {>inienovali van-dr()vce, le-ti so se potikali iz kraja v kraj, Ige malo pitsïali hi nato naprij. Vandrovski duh pa ostaja. Sicer mu ne moremo dopustiti, da celosten izbruhne na plan, saj nam slsiem, v katerega je v/vio naše jizično preživetje, te^a ne dopušča. Vandranje nas obogati, izpolni in jH)ieši našo raJon'dnosi o življenju, /n .'Sprememba načina vcmdra-nja. o kateri sem pisala na začetku, je na talost posledica vseobsež' ne^a ^lolkdi:iranja. razvtija tehnoki^je In $iosix>darstva. Kultura bi-vanja se spreminja v kultun^ časa, kjer šteje samo sedanpst. Imaginarno in virtualno vandranje je siwr bolj okoljei-arst.veno, hitrejše in cenejše, a asta/a prazno, brez z^odb in brez občutka razdalj, da \'e-mo, kako vefika in mo^iíK^na je naša do/mnina Zemlja, V^ndrovci so na sviijih poieh srečevali dru^e \'andr tudi duhovne. V realnem so pravi, fizični vandrovci, danes verjeino redkosi, bo^ pogosti snto virtualni vandmvci. Stiircm in novem vandranhjle ostala skupna brezbrižnost do prihodnosti, řomembna je svetau trenutka in novi. virtualni vaudrovci ne padajo več na oglaševanje prihodnosti kot cenenega prehramlK'nega artikla. Vendar lahko tudi na kakšno soih čno solfotno popoldne postanemo mini vandrovci, ludi če s košaro za gobe prrni Slemenu, mogočne pa namesto internetnih srečamo kakšnega pravega vandravca, ki bo z nami podelil irenuiek in kakšno dobro zgAm Tm>AiA Madonna bo posvojila še enega otroka Ameriška glasbena zvezdnica Madonna Je dobila zeleno luč za posvojitev še druge sirote iz afriške države Malavi. Tokrat naj bi posvojila 13-mesečno deklico Mercy, potem ko je lansko leto že posvojila malavijska dečka Davida Bando. Mala Mercy in Madonna sta se spoznaii med pevkinim obiskom centra za sirote v Malaviju. Deve-tin štiri desetletna zvezdnica ima sicer tudi dva svoja otroka, deklico Lourdes in dečka Rocca, Mercy pa bi del Mado-ninne družine lahko postala aprila prihodnje _ leto. Duran Duran še vedno aktivni v osemdesetih zelo popularna britanska skupina Duran Duran bo 12. novembra izdala nov album z naslovom Red Carpet Massacre. To bo po letu 2004, ko je izšel album Astronaut, prvi studijski album skupine. Na njem bo tudi skladba Nite Runner, ki sta jo za britanske romantike napisala Justin Timberlake in Timbaland. Duran Duran so se po razpadu ponovno združili leta 2002, a jim nikdar ni uspelo doseči stare slave. V zadnjih letih so sicer dobili številna priznanja, med njimi MTV nagrado za življenjsko delo, in nastopili na nekaterih pomembnih prireditvah, toda časi velikih uspehov skladb Wild boys, Rio, The Reflex, Girls on film. Ordinary world. Notorious in drugih so bržkone za vťaHnr* minili |Ti m v 1 -i 1 I v nedeljo 45. Slovenska popevka Festival Slovenska popevka praznuje že 45. obletnico, letos pa se bo odvil 9. septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Strokovna komisija je med 55 prijavljenimi skladbami izbrala 14 pesmi, ki se bodo potegovale za veliko nagrado za najboljšo skladbo, štiri nagrade strokovne žirije (za aranžma, besedilo, izvajalca in za mladega neuveljavljenega izvajalca) ter za naj skladbo festivala po izboru telefonskih glasovalcev. Za popevko leta se bodo potegovale pesmi Kdo si (Slavko Ivančič), Nič več, nič manj (Kalamari), Kaj mi mar (Rdeči dečki z Edvinom Fliser-jem), Ne računaj name (Ylenia), Stara kitara (Folklora), Oblekica (Nataša Mihe-Hč), Kako živiš? (Iva Stanič), Vse to je moj svet (Manca Špik), u^^» Boljša kot prej (Alenka Godec), Pomlad v mestu (Eva Černe), Videz vara (Andreja Zupančič), Pridi! (Katrř nas), Naravne sile (Damjana Go lavšek) in Verjamem v srečo (De žur). Izvajalce bo spremljal revij' ski orkester RTV Slovenija, prire ditev pa bosta vodila Bernarda Žarn in Janez Škof. Tretji album LeelooiamaÍ5s javila brežiška skupina Leeloojamais. Z albumoma Pod vplivom (2001 ) in Nextasy (2004) so popestrili domačo glasbeno sceno, kot glasbeniki pa so se dokazali tudi na koncertih v živo. 3. septembra je izšel njihov tretji studijski album z naslovom Country Club Music. To je prvi album z novo pevko Kristino Zadnikar, pri njegovem nastanku pa so sodelovali tudi trije znani slovenski basisti: Jani Hace (Sidd-harta), Nikola Sekulović (Dan-D) in Anže Langus-Petrovič Dagi (Da Phenomena). Aktualni singl z naslovom Čas je je na njihov novi album uvrščen kot bonus skladba, na albumu pa pesem najdete tudi v angleški različici z naslovom The Part Of Me. 11. oktobra bo skupina v ljubljanski Cvetličarni pripravila koncert, ki ga bodo popestrili tudi glasbeni gostje. Pod kožo Sank Rockov Za skupino Šank Rock je noro koncertno poletje, saj so fantje zadnje mesece preživeli na najpomembnejših festivalskih in ostalih koncertnih odrih po celi Sloveniji. Del vzdušja s teh koncertov bo mogoče občutiti tudi ob njihovem novem singlu in vi-deospotu zanj. Njegov naslov je Nekaj pod kožo, v videospotu pa je moč videti posnetke z nastopov, kot ie bil denimo tisti na festivalu Pivo in cvetie v P iM::, Laškem, kjer je z njimi žuralo prek 40.000 obiska valcev. Novi single Nekaj pod kožo je napisal pevec Matjaž Jelen, s to pesmijo pa so zaradi udarne energije tudi začenjali koncertne nastope. Šank Rock so se ob letošnji 25. obletnici benda odločili tudi za pa seben poklon svojim oboževalcem in glasbenim ka legom, ki so soustvarjali njihovo zgodbo o uspehu. 29. decembra bodo v Velenju pripravili koncertni spektakel, o katerem pa kaj več kdaj drugič. v Perpetuum Jazzile v Smartnem ob Paki v nedeljo, 9. septembra ob 16. uri, bo v Mladinskem centru v Šmartnem ob Paki nastopila odlična sla venska vokalna zasedba Perpetuum Jazzile, ki že vrsto let deluje pod vodstvom Tomaža Kozlevčarja. Njihov repertoar predstavlja atraktivni izbor vokalne jazzovske in popularne glasbe. Stilno široki a cappella repertoar, ki ga običajno spremljajo vrhunskih jazz instrumentalisti, se razteza od brazilske bossa nove in swinga do z jazzom bolj pa sredno povezanimi funkom, gospelom in popom. Tovrstno glasbo s številnimi priredbami znanih da mačih in tujih pop uspešnic predstavljajo tudi na svojem najnovejšem albumu Čudna noč, ki Je izšel letos. Na koncertu v Šmartnem ob Paki bo skupino spremljal odlični jazzovski trio v sestavi Ratko Divjak (bobni), Jaka Pucihar (klavir) in Klemen Kraje /'h!ac^ Vctnnninp ni V ponedeljek, 3. septembra, je minilo natanko šest let, odkar se Ana Roza Hribar je - tako bi se laiiko reklo - kot podžupanja Mestne občine Velenje desna roka županu. Ta ji včasih, sploh čez vikend, naloži veliko obveznosti: govor tu, govor tam ... A prijetna gospa jim je z lahkoto kos. Tudi ko je gneča, se ne zmede. »No, no, prehitri le ne bodite, če^ prav vas čakajo tudi v Dobrni,« ji je zadnjič na eni od prireditev nakazal predsednik krajevne skupnosti Franc Kotnik^ ki jo je povabil pred mikrofon, da v imenu Mestne občine pozdravi prisotne. ř Družina Vertačnik iz Cirkovc ima rada veseb družbo, saj tudi vsi njeni člani veljajo za vesele in prijetne ljudi. Mama Irena, prodajalka s širokim nasmehom, ata Denis, vesten rudar, sin Klemen, ki gre po očetovi poti (vmes pa z izjemnim posluhom igra na različne instrumente), ter dvojčka Urban in Ambrož, ki bosta novem* bra napolnila prvo leto. Še en sin, trinajstletni osnovnošolec Matej, pa je imel druge obveznosti, zato ga na fotografiji ni. Morda atletske, saj ga pot pogosto vodi na stadion. »Hi, konjiček, hi, meni se mudi si zadnje čase rad prepeva Stanko Kobale (Slave) i2 Skal. Pravi, da ima za prihodnost se veliko načrtov, in če jih hoče izpolniti, je treba hiteti. »Res je,« pravi, »zadnje čase mi gre kot po maslu, železo pa je treba ko vati r ko je vroče, zato hitim. Dobesedno na konju sem. Ne le na tem mojem, ampak tudi sicer.« Leni južnokorejski šolarji J u ž no korej ski Šolaiji so poslali iznajdljivi v tem, kako s čim majij iruda opravki Šolske naloge. Vse več j uzn oko rej ski il dijakov namreč po svetovnem spleiu išče nekoga, ki jc pripravljen namesto njih za plačilo opraviti naJogc. Po pisanju častnika The Korea Times je mogoče prek spletnili por- Devetletni deček bo študiral matemariko Devetletni deček iz Hongkonga, ki jc srednjo šolo končal v Veliki Britaniji, je bil pred dnevi sprejel n-d fakulleto za matematiko. March Tian Boedihardjo je hong-konški čudežni deček, ki a jc bolj kol kar koli želel vpisati na fakul-telo, A predstojniki univer/e so Kavni umetnik Sammy Lin je začel delali v newyorkSki restavraciji Btnicga Del Vino pred šestimi leti in v icm času posla: pravi umelnik. Na dan naredi odnjaški način, /druženje iranskih brivcev seje odločilo, da bodo prepiivedali vse oblike zahodnjaškega načina striženja, zalo jc v zadniih 15 dneh policija zaprla že 1.3 brivnic, ki niso spoštovale le odločitve. Poveljnik po-hcije Mohamad Ali Najali je za dnevnik Hlemad pojasnil da je prepovedan kakršen koli »devian-len zahodnjaški slog«, kar med drugim pomeni ludi, da ni dovoljeno niti puljenje obrvi ali tetoviranje. »Zaprii smo tudi enajst ženskih lepoiilnih salonov, ker niso imeli dovoljenj ali pa so delali ictovaže. kijih je prepovedalo ministrstvi) za zdravje.« je še povedal NajaH. Dekletu v posteljo poslal brato Neki Nemec, ki ni bil zadovoljen z velikostjo svojega penisa In ni želel razočarali dekleta, jc k njej v posteljo poslal svojega brata. 26-lctni Manfred Schuh iz Beriina seje bal, da bo zaradi seksa izgubil svoje dve leti mlajše dekle, zalo je prosil svojega starejšega brala, naj ga zamenja. Vsakič, ko sla se Manfred in njegovo dekle razvnela, jo jc prosil, če lahko ugasneta luč. Naio se je i/govoril, da mora na stranišče, in takral je na prizorišče stopil bral Waller, s kalerim sta si zelo podobna. Brala sta se zamenjevala približno dva meseca, dokler ni vsega skupaj odkrilo dekli, ko jc prižgalo luč. Šokirana nžid podlim dejanjem obeh braiovje Wal-tcrja prijavila policiji zaradi posilstva, Manfreda pa zapustila. talov najti več kol 500 naslovov spletnih strani tia katerili učenci ponujajo od nekaj več kot osem do enajst dolarjev za storitev. »Do konca ledna moram napisali tri dnevnike v angleščini. Ne želim jih ravno napisali. Kdo bi jih napisal zame in koliko bi moral plačali,« je zapisal nek 12-lcinik. Obstajajo ludi spletne strani, ki ponujajo že narejene naloge, ki si jih je mogočeza plačilo sneti s splcia. Spel druge pa ponujajo otrokom izmenjavo različnih pro jektov. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne spletne sirani učencem pošiljajo napačna sporočila, in sicer daje mogoče kupili karkoli si zaželijo. bili skeptični - skrbelo jih je predvsem 10. da bi imel March, ki je deset lel mlajši od svojih prihodnjih sošolcev, težave pri vključevanju v družabno življenje. Na koncu so popustili - morda tudi zato, kerje maieniaiični genij, ki namerava v naslednjih nekaj leiih pri-dohiti naziv d<ïkior. obljubil, da se bo ob koncu tedna sprostil v družbi svojih enako siarih prijateljev. ga učitelja: »Na začetku so me mntîgi kritizirali, Vse, kar znam, sem se naučil od nekdanjega sodelavca Lorenza»« pojasnjuje svoj konjiček Sammy Liki na kavi so odvisni od želja gostov in časa. ki ga ima na voljo. Sammy najraje riše rožice in listke, ki jih nariše v peiilt sekundah. Za slikico opice potrebuje 20 sekund. I fifcifel Prenova Ustrezni gostinski in turistični kadri so nujni za prenovo našega turizma. A visokošolskega študija turizma in gostinstva v Velenju zaen* krat še ne bo. IVidi zaradi prenove - prenove študijskega programa. Izhod v sili Po policijskih podatkih je v Zgornji Savinjski dolini veliko vinjenih voznikov. Ti imajo za tako početje vsaj opravičljiv razlog. Le kako bi sicer zvozili tako ovinkaste ceste. Niso vsi prizadeti Mnogi hmeljarji so zatrdi hudega vremena močno prizadeti. Vendar izpad hmelja vseh le ne bo prizadel. Na srečo mnogih namreč hmelj le malo kroji usodo piva, Medobcínski mlîn Stari Vovkov mlin v Lo-kovini je pravi medol> činski mlin: domačija je v občini Dobrna, sam mlin v velenjski občini. Res čudno, kala> so ga lahko složno uredili. Odplaki in poplakovanje Letošnje muhasto poletno vreme je odplaknilo prene katero prireditev. Ljudje so zato morali grla poplakniti lqe drug- ie. Otroci se bodo spouli Začelo se je novo šolslto leto. Otroci se bodo spet malo spočili od staršev. Spoštovanje Nekateri se križajo ob napovedanih podražitvah kruha. Dru^ se že dolgo knžajo, ko ^idijo, koliko kruha konča v posodah za smeti. Akademiki Velenje končno postaja univerzitetno mesto. Rezultat tega je, da tudi vidni gospodarstveniki letijo v akademske sfere. Iz osebnih razlogov. Kibici Slabše ko igrajo svojo igro nogometaši, bolje jo znajo kritiki. UUDJE Ljubezen je zagorela v Grčiji Nika Kardiš in Tomaž Pam-ncr sta spoziialn že v /god-ajili najstniških leiih, proti koncu osnnvne šole. Naslednja leta Sla Stí dru/ila kot prijalelja. med kaicrima so se pleiie bolj ali manj močne simpatije. Pred šli-rimi leiije na lepem grškem otoku njuna ljube/en ktmćno /ago rcla. "lakoj sla začutila, da jc la ljube/en prava, moCna, resnična. I.ani sta /ačcla graditi svoj skupni dom, v katerega se bosta lahko preselila že v tem septembru, IK avgusta sla si v parku vile lierhersicin in v cerkvi sv. Martina v Velenju obljubila večno ljubezen in /vcsiobr). Po cerkvenem t>brcdu Sla nas prijetno prc-seneiila z milnimi mehurčki, ki smo jih pihali v spalirju names-lo meianja riza. tudi sama pa sva dobila prav posebno presenečenje - vožnjo s kočijo od cerkve do restavracije. Vsi, ki ju imamb hiši ni zadostovalo /a preživelje petčlanske družine, zalo seje Jože odI<'ičil za rudarski poklic. V Trbovljah je leta 1952 postal kvalifi- cirani kt rudarski poslovodja. Za dobro delo sije prislužil več odlikovanj in prizjianj za inovacije. Jože in Marija sta .^1. avgusta 1957 na matičnem uradu v Velenju rekia «da« in si obljubila, da si bosia stala ob strani v sreči in nesreči - in tako je tudi bilo. Rodili sia se jima dve hčerki, Marina in Katja. Na jesen življenja se Jože ukvarja s sadovnjakom in ureja-Jîjem okolice hiše, Marija pa z rožami in vrtom ter gospodinjskimi opravili. Življenje jima bogatijo irije vnuki, vnukinja in dva pravnuka in ni lepšega njiju, sla dejala. ko se vsa družina zbere v domači hiši v Skalah. ■ Diana Janežič Srečanje jubilantov V okviru farnega praznika v Šentilju sose iudi letos zadnjo nedelji ï v avgustu zbrali zakonski jubilanti. Štirideset parov je praznovalo 10-. 20.. 25., 30.. 40. in 50, obletnico. Med njimi sla bila dva para. ki sta praznovala zlato poro ko: Ciril in Cccilija Brložnik ter Franc in Dragica Sredenšek. V cerkvi sv. Tgidp je mašo daroval župnik Andrej Mazej. Pí) maši je za veselje poskrbel orkester frajto-narjev Roberta Goličnika. Večina se je udeležila kosila v gasilskem domu. Srečanje je trajalo vse do večera v prijetnem vzdušju. Sklenili so, da se čez desetletje spel dobijo. En svet^ ena zaprisega Odprava Anglija-Škotska 2007 in obisk svetovnega zleta - Šaleška zveza tabornikov Ibrek. 31. 7. 2007. okoîi pol dovelo /julraj ... Velenje se je scle zbujali), na parkirišču pred Rdečo dvorano pa jc bilo /jvahno kol ive nikoli. Mladi in nuio manj mladi laborniki lu laboniicc i/ Šaleške dt)linc smo se poslavljali od svojih slaršev, prijaleljev, hralov, seller ... Na kup smo r\o$ïïi lo/kc kovčke. preptilne potovalke, nahrbtnike, bokse hrano, pjjaCo in posodo. Kljub veselemu ozračju in nasmejanim obra/om pa seje med prisoinimi vseeno čuiila neka na-peiosi. To je bila lisîa prijema na-pciosi, iist(î v/.nenurjenje, ki je dalo vsemu skupaj prav poseben čar. Vsi smo se zavedali, da odhajamo, vendar smo vedeli ludi to, da se bomo vrnili bogaiejsi /a neverjei-ne spomine in občutke, ki nam jih nihče ne bo mogel vzeti, /a del lega vznemirjenja pa je poskrbelo ludi nekaj, kar smo uspeli i/vedeli med lelom, in sicer lo, da naj bi naš d<^sedanji voznik Rado dobil řisio nov in sodobno opremljen avtobus. Ura seje že nagibala prali dcveii in kar naenkral je s Šale^ ke ceste proti Rdeči dvorani zavilo ogrijmno miiderno vozilo srebrne barve ler se usiavilo na parkirišču. Temu je sledil nadvse imeniten prizor. Vsi taborniki, starši, prijaielji in naključni mimoidoči smo popolnoma podzavestno in s sirahospošlovanjem odprlih usl zrli v mogočni Plamen, avtobus, kakršnega do sedaj še nismo vide-H. Rado. ki je medtem /e siopil ven. seje ponosno ozjI piî začudenih obrazJh in se nasmejal. Tako se je začela ze tretja 2f%dnevna ekspedicija tabornikov iz mdov ^ .lezerski zmaj Velenje, Pusti grad Šoštanj in IJIIjski grič Pesje. Po Skandinaviji, ki smo jo obiskali leta 2004. in Pirenejskem polotoku. kjer smo raziskovali lansko poletje, smo se letos odločili, da bo treba iti še na zaht)d. Do sedaj je veljalo, da se naSe ekspedicije zgodijo vsaki dve leii, vendar pa je bil povod za letošnjo svetovni skavtski zlet v Angliii, 2007 je namreč leto. ko vsi skavti po s-veiu praznujemo 100. obleinico skavt-stva, in prav temu je posvečen letošnji zlei. Tudi slovenski laborniki smo del svetovne skavtske orga-nizaciie WOSM. /aloje udeležba na takšnem srečanju skavtov iz vsega svela, četudi samo za en dan. prav posebna čast. Odločitev. da vsekakor gremo v Anglijo, pa je podkrepilo še naše dolgoletno poznanstvo s skavii 26. grupe iz Cambridge a. Poleg Ajiglije smo želeli videli še Škotskem in Wales, na poli ija in nazaj pa smo si izbrali še nekaj zanimivih mest v Avstriji. Nemčiji, Belgiji. Tranciji in SvIcI. ['atelje bila pot naše pustolovščine začrtana, med letom smo pridno zbirali denar in napočil je zadnji julijski dan. ko smo bili pripravljeni, da sc podamo novim, nepozabtiijn doživetjem naprou. Pred Rdečo dvorano smo vsi čakali, da naš Rado požene motor. Olani ekspedicije smo po skupnem fotografiranju v uradnih uniformah zc sedeli na svojih sedežih, prtljago je naša »prva liga«, moAki del odprave s Ciroiom na čelu, že zložila v prtljažnik, drugi pa so stali na parkirišču in nam mahali v slovo. Odpeljali smo se s kakšne pol ure zamude in za seboj pusiili Šaleško dolino. Pot nas je vodila proli severu mimo Maribora In Šentilja, kjer smo prečkali mejni prehod, nalo pa nadaljevali pol preko Avstrije in Nemčije. Naš prvi pi>stanek je bil v nemškem mestu Passau. ki lezi ob sot(Kju Ireh rek. Donave, Inna in Ili/a. Tukaj smo si ogledali cerkev sv. Štefana s skoraj najstarejšimi orglami na svelu. Vožnjo smo nadaljevali prre in hrano /a dvajset dni. Naslednje jutro smo se podali pnui Belgiji. Na poli smo si ogledali še mesto Heidelberg in žepno državico Luksemburg. Prespali smo v belgijskem kampu, ki pa je bil nudističen. Na srečo smo prišli bolj pozno, ko je bilo že hladno in so bili vsi že oblečeni. lidino, kar je spominjalo na liudistični kamp, so bili le skupni luši, pa še to zadevtj smo nekako rešili, /večer smo imeli prvi svečani zbor. na katerem smo tudi poniTvIli skavt-sko zaprisego. Naslednji dan smo si ogledali Belgijsko prestolnico Bruselj. Tu smi) prvič opazili, da turisti poleg znamcniiosii fotcv graJlrajo ludi naš avtobus. Naš naslednji kamp pa je že bil v Franciji, blizu pomembnega pristaniškega mesta Dun ker-que. V naslednjih dneli smo se podali na raziskovanje Otoka, Iz Calaisa smo s trajektom odpluli proti Dli domu po Tirolskem, med drugim tudi preko prelazii tik pi id ( řr< 1 Bg h )c kneijem. Tako smo se pred Rdečo dvijra-no v Velenje vrnili v nedeljo, 19. 8. 2007, ob približno osmih zvečer, pi> tem, ko smo kakšno urtJ prej prestopili avstrijsko-sloven-sko mejo pri Dravogradu. Na parkirišču so nas zopet čakali ponosni očetje, matere, bratje, sestre in prijatelji, tako kol pred dvajsetimi dnevi, ko smo odrinili na pot. Preden smo pobrali svojo prtljago in se poslovili, pa smo še vsem zbranim zapeli našo liimnt) in pesem. '■ii in muzej leialsiva v Duxfordu, /Ji cel dan pa smo odšli na svetovni skavtski /lei. Bil je zelo dobro organiziran, vsaka država udeleženka je imela svoj predstavil veni šol or in čutilo seje neko skupno sporočilo. sp ob čudovitem je/.eru l.och Lomond, kjer pa so nas napadle mušiee. Dokaj neprijetno izkušnja, ki smo jo k(îl pravi taborniki vendarle preživeli. Uslavlli smo se še v Glasgowu, vendar snio bili za vse tamkajšnje muzeje in trgovine prezgodnji. Poslovili smo se od Školske in se ustavili v Liverpoolu, že na angleški sirani. Tukaj smo si med drugim ogledali muzej, posve- smo si v Arromanchesu ogledali Dan D- muzej in vojaško pokopališče. Obiskali smo še mesto, kije znano po ostrigah, in mesicce Monl Sainl Michel, ki slovi po svojenî samostanu. V Franciji smo nalo prespali še irikrai, enkrat v Toursu, enkrat blizu Orleansa, ki je znan po Ivani Orleanski, in enkrat blizu Dijona. ki je med drugim znan po svoji gorčici. Med tem smo si še ogledali čudovite gradove ob reki Loan. V Švici nam je osialo nekaj časa za ogled /Cricha in že kmalu smo bili v Av- ki smo jo spesnili za Radota, 1er se našemu vozniku ludi zahvalili z drobno pozortiostjo. Ob tem bi se ludi jaz zahvalila vsem. ki so omogočili lo ekspedicijo in jo naredili nepozabno. Posebna zahvala gre našemu .Sinetu, Božici In Janezu Krušiču. vodjema programa Siršeiu in llugotu, Raziju In Brigili, ki sla pomagala pri pripravi poli, ter seveda Radoiu. Bilo je nepozabno in na koncu ne mcv rem reči nič drugega kol to: »Se vidimo na naslednji ekspediciji!-■ Katra Govoriti, govoriti in razpravljati Polične skupine síj bile vedno aktivne, obzoija pa si z njihovo pomočjo širyo tudi mladi. V avgustu se je v Berlinu zbralo preko 10QD mladih iz socialističnih, social demokratskih in delavskih pi>liiičnih podmladkov, ki so člani Svelov-ne zveze socia Idemo kralske mladine (I11SY). Srečanje Je bilo namenjeno praznovanju zavidljive stote obletnice ustanovitve največje svetovne mreže levo usmerjenih podmladkov. Mladi so razpravljali o bogati zgodo vi tli In načrtih proihodnost. s poudarkom na debaiah o zahtevah po svetovnem miru. Pri razpravah so se jim pridružili župan Berlina Klaus Wowereit, avstrijski premier Alfred Cîusen-bauer in direktor Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP)Kemal Dervis. Srečanja se je udeležila tudi delegacija Mladega Foruma Socialnih demokratov (MF SD). In vlisi? "Druženje s prijatelji iz celega sveta je med nami ponovno spodbudilo upanje, da je boljši svet mogoč. Solidarnost. kije osrcdj\ja vrednota našega gibattja. mi daje energijo. da se Mvzemam za ideje socialne dem okra cijel'' je ob koncu štiridnevnega praznovanja zaključil eden nd članov MI' iz Velenja Matija Croljar. ■ Tjaěa Bertin so obiskati tudi čta ni fi/ttaâega Foruma Sociatnifi d&mokratov. MED VAMI Na svidenje Ljubljana, dober dan Kamnik _ Več kot 350 potnikov muzejskega vlaka iz Šaleške, Zgornje Savinjske in dela Spodnje Savinjske doline zavzelo slovensko prestolnico - Izlet z vlakom ena od turističnih priložnosti območja pod goro Oljko TatjaM PoégoràBk runstićuo druî^ivo Šmartno »b Paki in lulcajšnja i-strovin in drugih kulturnih ter zgodovinskih znamenitosti so po potnike vodili vodiči Slovenskega turističnega centra Ljubljana, najprej do Prešernovega trga, kjer je šoštanjska Svoboda /apela poti in cilju primerne, od tam dalje pa vsakn skupina po svoji trasi do mestne hiše, stolnice, /majskega turističnim vlakcem, nekaj pa jih je preverjalo »hitrost« vzpenjalke. Po dobrih sedmih urah in pol *sprcln>da« po Ljubljani, z vmesnim kosilom (golažem) seveda, so pred odhodom domov vidno utrujene popotnike na ljubljanski železniški postaj! »pričakale« kulturne minule. Zanje so poskrbeli pevci in pevke mešanega zbora Katruže Hrvatsko kulturnega društva Medžiniurjc Ljubljana (kot smo izvedeli, jih bodo imeli priložnost videti in slišati obiskovalci Vesele Marlinove sobole v Za približno 120 kilometrov dolgo pot od Šoštanja do LjubUane je »čiifarca'< potrebovala slabe {ri ure. »pokurila« pa 9 (on premoga. Kot je povedalo osebje muzejskega vlaka, je muzejska lokoinollva iz leta 1930 garažirana na Jesenicah in je na poli po potrebi. Leios je za njo že kar nekaj kilometrov, naredila pa jih je predvsem tia rako imenovani bohii^ski progi. Martiníwl vasi v Šmartnem ob Paki ob praznovanju tamkajšnjega občinskega praznika). Po burnem aplavzu ob koncu nastopa sta se oglasila še frajtonarica in bariton iz skupine Svoboda iu nekatere so z-asrhele pete. Kljub utrujenosti so zaplesali in najbrž bi zelo kmalu dt)bili še veliko več posnemalcev, če ne bi bilo zjiaka za odhod. /godba si. po mnenju mnogih udeležencev izleta, zasluži, da o njej pišemo v superlativili. Ob slovesu bile iianireč najpogosteje izrečene besede: enkratno, čudovito. Kapo dol Smarcammi, ki vqúo. kako se streže zadevam. Vlak prija-leljsiva, druženja in povezovanja je. menijo šmarški župan Alojz Podgoršek, predsednik šmarškega turističnega društva Zdravko Ram-sak in pobudnik izletov z vlakom Marjan Knez. ena od turističnih priložnt^sti območja př>d goro Olj- ko. Pričakovanja, da se bo kdaj ustavil kakšen vlak z večjim številom potnikov v njihovem kraju, niso nekaj nemogočega. In kam z vlakom prilK)dnje leto? >»V stam slovenski» mesto Kamnik. Ca/, dve leti pa, če bo tako, kol mislimo in se trudimo, čez mejo -v hrvaški Čakovec,« je odgovoril vidno zadovoljen Maijan Knez. ■ Pred odhodom proti domu so potnike pospremili na vlak Člani mešanega pevskega zbora Katruže Hrvatskega kulturnega društva Medžimurje Ljubljana, ki bodo gostje Vesele Martinove sobote v Šmartnem ob Paki čez dobra dva meseca. Objestnost, vredna obsojanja Stropnikov: s Kí>novcga S(ï bili minulo soboto zjutraj nemalo presenečeni ob pogledu na ograjo, na kateri naj bi se bohotili gli-ciliani - rože vzpenja Ike. Namesto poganjkov, ki bi krasiD leseno ograjo, se jim je ponujal žalostna slika. Nekdo je namreč pořezal dobršen del rož. »Vidi se, da se jih je IcHil s škari^^ mi. /akaj, najbrž ve objestnež, sam. Moj oče je ogradil zemljišče z živo mejo. Ker je ta preveč posegala na razširjeno cestišče, smo jo pred dobrim letom odstranili in postavili leseno ograjo ter zasadili gliciliane. Verjemite, bilo je nemalo deja in tudi kar precej stroškov. Nagrada m trud pa je sedaj tole,« je vidno ogorčen povedal Karli Stroptiik. Pravega razJoga /a obsojanje vredno početje ne pozna. »Ce ima kdo kaj proti nam ali meni osebno, če sem se komu kaj zameril, naj mi to pW I S s s s Mnenja in odmevi Šentilj pri Velenju z zanimanjem sem prebrala lep članek Bojane Spcgel z naslovom Bodo nogometno igrišče uredili s po-močjo zasebnikov? Članek v Našem Času z tlne ](>. avgusta krasi čiido\ila IbtografijH, na kalen sc vidi. ila so »v središču kraja s cvetlicami zapisali, kam je prišel obiskovalec«, ktii je navedeno pod fologralijo. Ta kraj je moj rojstni kraj Šentilj pri Velenju. V članku pod folografijo piše, da BŠentilj zaselka s tem imenom sploh ninta, le krajevna skiipjiost nosi to inie«*. Bralec, ki ve. da krajevne skupnosti sc ne obstajajo dolgo, sc bo vprašal: »Kaj pa je bilo prej?« VlclJhod l953dol957 s*mosev osemletki v Scmiljn učiti, da vas Šentilj sestavljajo zaselki Ložnica, Laze. Podkraj. Silova in Arnačc. Torej, Šentilj je vas. kar ve marsikdo, Ker pa sedaj nimamo vasi, ampak naselja, naselje Seniilj seslavlja-jo zgoraj navedeni zaselki, pu novem bi jim rekli ulicc. (am, kjer sedaj stoji gasOski dom, ie na spodnji strani ceste stala krajevna tabla /. napisom Šl. Ilj p. Vel, kar je pomenilo St, Ilj pri Velenju. Ni nn' /nano, kdaj so tablo odstranili. Sedanje table iniajo zapisane zaselke, kraj Šentilj pa Ic na dveh smerokazili. Zinedíí s Šentiljem je naredil okupator Nemcc in Avsirijec, ki je leta 1941 ukinil občino Šentilj - obstajala je preko 90 lei, druge občine, pod katere jc Šentilj spadal, pa se na Šentilj uiso spozjiale. Nekoč so krajem dajali imena po svetnikih, kasiieje so jim ta imena jemali, To je doletelo ludi Šentilj. Podpisana si že vrsio tel prizadevam, da hi Šentilj kot kraj z okoli in{)(j prebivalci vrnili na zemljevid, kjer je bil napisan in narisan, ko sem hodila v nižje razrede osemletke v Šenlilju. v Prosvcini dom. sedaj Doni krajanov Šentilj, v šentiljsko cerkev, na se nt i Ijsk i grad ter na otvoritev plošče parli/auskemu Šenlilju. ki je na Domu krajanov Šentilj. Ciospe Bojani Špegel se zahvaljujem za članek in želim» da bi povabila odgovorno, da se pozanimajo o zgodovini Šentilja pri Velenju in pravilno ukrepajo. ■ Marija Jelen Oproviiilo v prejšnji številki Našega časa, v rubriki Mnenja in odmevi, wj se v sesiavek z naslovom vrinile iri jja-pake. Pravilni imeni sta Rajko in Vladimir, pravilna letnica pa 19X4 in ne ly.M, Avtorju se za napake opravičujemo. ■ Uredništvo llfesf radio® alfa i 103,2 & 107,8 Mhz ^^^ v&ak Han »A iii vsak dan 36 ur Prekinili niz porazov Vsa tri moštva, Rudar, Šmartno 1928 in Šoštanj, z zmagami razveselila svoje navijače Vcleujcani so na gostovanju v Kranju prekinili ni/ Uvcti zaptv rednih porazov in domaći Triglav / golom Aleša Šmona premagali z I : 0. Po štirih krogih so s šestimi točkami, torej s polovico vseh možnih doslej, na peiem mestu, v nedeljo bodo gostili Krški), ki je v icni krogu z I : O premagalo Zavrč. I renuino je iretjc, njlliov trener pa je znova Drajio Kostajn-šek. Hladno prho so skupaj s svojimi gledalci doživeli nogometaši Aluminija, ki so v osrednji tekml lega kroga na svojem igrišču z O : 2 izgubili z Bon m ko. Koprčani Novo meščanov v d ru^: i ligi. Kljuh icmu še naprej ostajajo na zadnjem niesiu za predzadnjinî Zavrćem, ki je prav lako novincc v ligi. Oboji imajo po štirih krogih le po eno ločko. Veliki osnioljenec je bila v lem krogu tudi Bela krajina, ki je v prejšnjem krogu slavili v Velenju. Na svojem igrisihi se je morala proti leios slabemu /a-goiju zadovoljili s točko. Izid je bil 1 : I. Branko Oblak, trener Rudaija, v Kranju: »Na vsaki tekmi /telimo zmagali. V tekmah, ki smo ju doslej izgubili, nismo bili nadigrani, ampak smo imeli precej smole, Aleš Šmon (prvi z leve) strelec vrednega zadetka. Ob njem Senad Jahič. so se s 10 zmago pov/peli na sam vrh lestvice. Imajo enako število ločk kol Kidrićani, vendar /a tri gole boljšo razliko v golih. Nič manj najbrž niso bih razočarani ljubitelji nogometa v Murski Soboti. saj je njiho^m nogometašem spber-ta 1'unlka. Dejana Plesnika in Mateja Kolenca zmagah s 3 : I, Za d(v damo zanimivost tekme je poskrbel sodnik (Aleš Oberč iz Ljubljane), ki je delil kartone kot bonbone in povzročal slabo voljo tako pri igralcih kot gledalcih. Podelil jih je kar osem. od tega domačim pet. Šmarčan: so s tremi zmagami in porazom trenutno Četrti. V vodstvu so nezadržni Od ranci z 12 točkami, drugi je Šentjur z desetimi. Na dnu lesivicc sta s točko predzadnja Roma in Pohoijc. ki jc doslej vseh šii-rikrat izgubilo. »Zmagali smo težje, kot smo pričakovali. Pred začetkom sem opozarjal igralce, da jih ne smemo podcenjevali. Je že tako. če igraš v. ekipo z dna lestvicc, se ležko motiviral. Roma je dokaj solidna ekipa. Resda je k nam prišla z eno samo točko, a se pobira, igra vse bolje, /ačefa je zelo spodbudno. V prvih minuiah lekme smo imeli veliko sreče ozin>-ma nas je naš vratar rešil, da niso povedli. Nalo smo prevzeli pobudo, po lepi) i)digranih akcijah trikrat zadeli in na koncu vendarle zasluženo zmagali,« je o tekmi povedal trener Hrvin Pol o však. Pred njimi sta sedaj dve gostovanji- »Dobn>. da smo trikrat zapored zmagali saj sla sedaj pred nami dve gostovaiîji. Najprej bomo pri neugodnih Štorah. nato pa pri odličnih Odrancih. Igrali bomo svojo igro. Na teh tekmah bomo neobremenjeni, saj snm v prvih štirih kn)gih dosegli cclo več, kol smo načrtovali,« poudarja zadovc^ljni trener Polovšak. ■ »Morali bodo garati na vsaki tekmi« Konec tega tedna bo stekla nova tekmovalna sezona v prvi moški rokometni ligi - Trener Velenjčanov je med četverico favoritov za najvišji mesti na najslabšem Ivica Obrvan Podobno kol pri drugih je ludi pred rokometaši velenjskega Gorenja zahtevna sezima, saj bodo igrali v drJ:avnem prvenstvu, domačem pokalu ter v ligi prvakov. Pred rokometaši velenjskega Gorenja bo tudi v novi se-Zi)ni zahteven cilj. Potem ko so si na koncu prejšnjega prvenstva znova priigrali igranje v (zanje še pred leti sanjski) ligi prvakov, njihovi ljubitelji to pričakujejo tudi v novem prvenstvu. Ali bt)do uspeli. tega seveda nihče sedaj ne more vedeti. Konkurenca bo zelo huda. Ob ujlh imajo enake željo tudi aktualni državni prvak Celje Pivovarna Laško, Cimos iz Kopra in Gold Club iz IJrpelj. Pa verjetno še kdo (Trimo Trebnje) /reb novega prvenstva je hotel, da bo Ivica Obrvan s svojimi rokometaši že v uvodni tekmi na vehki preiz.kušnjl. V derbiju kri)ga bodo Velenjčani gi) slova I i v Ilrpeljah, kjer so dokaj premešali in izboljšali zasedbo v primerjavi z lansko, ki si je v prejšnjem pr- venstvu priigrala četrto mesto. To je bilo manj, kot so v lirpeljah pričakovali. Po besedah trenerja Vojka La7-arja želijo letos storiti korak naprej. To med vrsticami pomeni, da želijo v ligo prvakov. Trener Velenjčanov Ivica Obrvan je v primerjavi z Vojkom Lazaijcm precej na slabšem, Dobil je že sestav^eno moštvo, ki pa je bilo zaradi poškodb še iz prejšnjega prvenstva na vseh pii-jateljskih lekmab (turniijih) zelo oslabljeno, /adnjo pripravljalno tekmo je Gorenje odigralo s Tri-mom. Tudi ta ickma velenjskemu trenerju ni mogla koristiti kot preizkušnja za soboto. Manjkalo ješc vedno šest igralcev (Sebast-jaa Sovič, Pavel Baslikin, Tomas Řezníček, novinca Uroš Lazare-vič in Thomas Gautschi ter ludl l.uka Dobelšek, ki se jc poški)doval na iurnliju za slovenski superpokal). Poleg lega sla biJa zaradi nastopa v reprezeii-lanci Slovenije oziroma Hrvaške na mladinskem svetovnem prvenstvu od s t n na tudi Matevž Skok ■ ^ in Alcn Blaževič. Prav zalo jc bila zlasti v Ilnatni tekmi slovenskega superpokala s Celiani pri njih v drugem polčasu opazna velika utrujenost. In zato je bila ta teden glavna nah^ga strokovnega vodstva. kako usposobiti za igro vsaj kakega od poškodovanih igralcev (Dobelška. Reznička, Ciautschi-ja), igralce osvežili ter hkrati uigrati za sobotni dcrbi. Tekma med Gold Clubom in Gorenjem bo torej osredn-japrcizkušnja prvega krtiga novega državnega prvenstva. Velenjčani napovedujejo igro na zmago, če bodo uspeli, pa bo znano seveda šclc po zadnjem sodnikovem pisku. Trener Ivica Obrvan pred prvenstvom pravi: »Moje cilii so vedno visoki, včasih celo pream-biciozni. Od ekipe, ki jo trenirani, vedno zahtevam čim večje garanje, fanatično bojeviiost. Pa ne glede na to, pn)ii komu igra. Upam, da boin s to svojo usmeri-tvijii uspel.« ■ vos Celjanom prvi superpokal Rokometaši Celja Pivovarne Laško so zmagali na prvem turnirju za slovenski superpokal. V llnalni tekmi so v velenjski Rdeči dvora tli pred približjio 1300 gledalci s 30 : 23 premagali zelo oslabljene gostitelje, moštvo Gorenja. V prvem polčasu so bili Velenjčani povsem enakovredni Celjanom. Na odmor so šli le z golom zaostanka. V tem delu Igre je predvsem bieslel mladi Matevž Skok, ki je med drugim ubranit vse tri celjske strele s sedmih metrov. Visi)ko razliko so si pivovaiji priigrali šele proti koncu tekme, ko so rokometašcm Gorenja pošle moči. Turnirje namreč velenj- ski trener odigral le z devetimi igralci, drugi pa so še vedno poškodovan: oziroma na okrevanju. K visokemu vclci\)skcmu pt>razu pa je precej prispeval tudi celjski vratar Aljoša Rezar, ki je podobno kot v velenjskih vratih Skok v prvem polčasu v drugem navduševal z i/jemnimi obrambami med celjskima vratnicama. /a najboljšega igralca tega prestižnega turnirja so trenerji izbrali Davida ápilerja, Celje Pivovarna Laško, za najboljšega vratarja pa Aljoša Ke/.aija (i)ba Celje Piviv varna Laško). Razglasili so tudi najsedmcrico turnirja: Vary o so uvrstili Jureta Dobelška in Draga Vukovića (oba Gorenje), Davida Spiletja, Aleksandra Stojanoviča. Renata Suliča, Aljoša Rezarja (vsi Celje Pivovarna Laško) ter Pranja Leiiča iz Gold Cluba. Gorenje - Celje Pivovarna Laško 23 : 30 (13 :14) Gorenje: Skok (11 obrambi. Prošt (2 obrambi), Seier (3 obramheh Tamšs 1, J. Dobelšek 4 (3), KavaS 5. Vukovič 6, Oštir 2, Sirk 1. Prošt. L Dobelšek 3, Mlakar. Blaževič Golčar, Škerlak. Trener Ivica Obrvan Celje PL Cudič (O obrambi. Škof (2 obrambi). Rezar (18 obramb), Mu hovec, Sulič 2. Anderluh. Gregore 2. Drugović. Špiler 7. Trivundža. Kozlina. « Furlan 2. Stojanovič 6. terzič 8, Koksarov 1, Kos 1 Trener Kasim Kamenica Sedemmetrovke: Gorenje 3 (2). Celje R. 3 (Of Izključitve: Gorenje 10 minut. Celje PL 6 min. Prva točka v gosteh Šoštanj ski nogometaši so na go štovanje k mariborskemu ^.elezni-čarju odšli s prepričanostjo, da biido zmagali. Tako je tudi bilo. Zmagali so s : 1. Ves redili del tekme so imeli po-tek igre v svojih 'rokaiť. besedah trenerja Faika Koca bi biJa lahko zmaga se višja. "Toda če ne da:5. diibil In domači so v siïdni-kovem podaljšku dosegli častni zadek." Z mariboRko zmago iji sedmimi točkami so se So^tanjčani povzpeli na peto mesto. V nedeljskem petem krogu bodo gi)Stili ( niv vinca Partizan Tram. '1'rener Ko ca, razumljivo, pričakuje zmago, »Vsak novinec v ligi skuša s svojo zagnani)Stjo čim več dtiseči. Ponavadi so tekme z novinci vedno težje kol z drugimi. Na tujem so nasi cilji pač zelo visoki. Toda drugega kol tri točke ne pride v poSlev.« Pi) jesenskem delu želijo biti med prvimi tremi, v spomladanskem pa si ponovno priigrati tretjo ligo. I vos Trikrat na stopničkah Peta dirka slovenskega državnega prvenstva je tokrat polekala v avstrijskem smučarskem centru St. Urban-Simonholie v bližini Celovca. Dirke seje udeležilo 100 voznikov iz petih držav, Slovencev je bilo 27. od tega tudi dva iz Avto kluba V-Ra-cing Velenje. Pmga je bila dolga 2.X km in zelo slrma, saj je bil naklon celo 17 po drugi strani pa kljub temu zelo hitra (poprečna hitrost Mateja Grudnika 133 km/h). Matej Cirudnik s Cliom 2.0 RS skupine N in Mitja Strožič s Tordom Hs-Ci>rtom 201)0 RS skupine A sta se vrnila iz Avstrije s tremi uvrstitvami na stopničke. Lnaindvajset letni Mitja je slavil v konkurenci državnega prvenstva Slove-niie voznikov do 21 let in si utrdil vodstveni položaj. Matej pa je z drugim me» sii)m v slovenskem državnem prvenstvu vozil N 200t} {Divizija 5) itî tretjim mestom za FIA prvenstvo centralne evrtipske cone CUZ • v<> žila skupine N zaokrožil ta odličen dosežek voznikov Avto» kluba V-Racing Velenje. Pomembna je bila neustraš-nosi in odločnost dirkača, saj jc že najmanjih! nepotrel?en odvzem plina zaradi velike str-mine proge pomenil bistveno slabši rezultat. Voznika velenjskega V-Ra-cinga sta se na tej progi odlično znašla, odvo/jla dirko res brez napak in dosegla odlične rezultate. Matej seje tokrat zelo približal nepremagljivi Hondi Civic type R Aleša Preka. V prvi in drugi vožnji je di»segel drugi čas v svoji kategoriji z minimalnim zaostankom. v tretji vožnji pa je celo slavil. SeStevek vseh ireh vr)/A5nj ga je uvrstil na drugo mesto z minimalnim zaostankom 0.514 sck in veliktî predni)Sljo pred tretjini, kar ll.lil sck. Mitja je v kategiiriji yo'/.-riikov do 21 Ici prepričljivo zmagal, v konkurenci vozil A 2000 pa biJ odličen četrti. Naslednja 6. in tudi za-dtîja dirka letošnjega državnega prvenstva v Cîor-skih hitrostnih dirkah bi) 2.*^. septembra iia Cîorjan-cih v Novem mestu. ■ SPORT IN REKREACIJA Skakali so v Švici Minuli konec icOna sia bili v švicaríikcm Hinzidliiu dve tekmi Alpskega pokala v nordijski kombinaciji. S trenerjem Ignijcm Jelenom so se jih udeležili tudi štirje êîaiii SSK Velenje. Najboljši rezultat kariere je dosegel Marjan Jelenko, saj je zasedel 10. in 15. mesto, Gašper Berlot 16. in 20., Klemen Oniladič 19., /Jga Omladič pa 37. mesto. V nedeljo so cicibani tekmovali na malih skakalnicah ob Velenjskem gradu. Pri cicibanih do X lei je na skakalnici US 15 m slavi) domaćim Ozbej Jelen, Domen Oblak je bil 9., I-nej Jeromel pa 14. Pri cicibanih do 9 let je zmagal prav tako domačin Vid Vrhovnik, Gašper Bred je zasedel 4.. Ožbej Jelen. Domen Oblak 24. in Lnej Jeromel 31. mesto. Pri deklicah do 11 let seje zelo izkazala komaj <3'Iclna Jerneja Brecl. Na skakalnici ILS 25 m je pri dečkih do 10 let zmagal Urban Kline iz SK Šmartno na Pohorju. David Sireharje/asedcI 14. in Patrik Viicz 17. mesto. V kategoriji dečkov do 11 let je zmagal Štemberger iz Ilirije Ljubljana pred domačinom Malev/em Samcem, ki je v soboto osvojil iretjc mesuj že v Žirovnici. SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in dekiice. da se včlanijo v njihov kiub, podrobnejše informacije pa dobite na spletni strani kluba: skiju mp-ve le nje, s i ali na lelcfon 04I/77M85, I» SOLSKI CENTER CEUE M ed pod jetn i s k î izobraževalni center Pot na i^vo 22 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ELEKTROTEHNIKA ■ elektrikář enei^etike, elektrikář elektronike ■ elektrotehnik energetik, elektrotehnik elektronik 6 lektrotdh nik rai^u nal n ištva GRADBENIŠTVO ■ zidar, tesar, strajnikgradfaenemehanizadje, izvaja I ec su h orno ntažne grad nje, peča r-ke ra m Ik ■ gradbeni tehnik ■ gradben i delovodja KEMIJA ■ kemijski tehnik STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKA ■ orodjar.zidtar, urar,strojni mehanik. ■ oblikovalec ko vin, instalater strojni instalaci j, ■ avtoklepar.klepar'krovec,konstrukcijskimehanik ■ strojni tehnik ■ medijski tehnik ■ liifomiaclie:03/42d&826. 6SM0417Q693Ô STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKA ■ avtomehanik,frizer« izdelovalecoblačil ■ konfekcijskifnodelar,prometnitdhnik,kozmetičnitehnik. Informacija: 03/4282230.4282212 Možnost dokončanja izobraževanja ali prekvalifikacija v vse zgoraj navedene programe (skupinskein individualne oblike izobraževanja) NACIONALNE POKUCNE KVAUFIKACIJE ■ operater na CNOstroju ■ izvajalec za zidanje in ometavanje ■ izvajalec betonskih del ■ Izvajalec del nizkih gradenj ■ varilec |v» postopki) ■ fzdefovalac spletnih strani ■ skrbnik procesnih naprav mehatronik ■ hfsnik ■ voznik ■ vizařist ■ vzdrževalec pnevmatik In vulkanizer ■ man i ker Informacije injypl»; vsak dan od 8. do 18. ure 03/ 428 58 54, 428 22 12 Informativni dan: patetc 7.9. ob 17. uri In aobota, 8.8.2007 ob 8. uri. Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17.DDQ gospotíir^' Pokličite 03/ 898 17 50 ^^^^^ ^^^^ .ktualno. UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC vpisujhmo v ti6ju« SPLOŠNO gOBRAiEVJUiJB «r RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE IN £CDLlZPni «r TEČAJZAVDDrTEUAÍ0U4A,TEČAJZAVHF&MDSS POSTAJO «r RETDfllKA.D£UVNlCEZAOSEBNOSTÎjORAST «r iZĐEU3VAL£C/0BUK0VAL£CSPl£TN(H STRANI «r TURISTIČNI INFORMATDR/ANIMATDR ^ GU^BENAŠOlAZAODRASl£.AEfiOBIKA.JOGA «r TERAPEVTSKAVADBAZAZDRAVOHRSTENICaPROGRAM ZA PAEPAE^ANJE OSTEOPOROZE «r PLE5NAŠOLA2AOTROI^MLM)INOINODRASLE. AVDkCUAZA PLESNO SKUPINO JEZIKOVN*^ ■^"■^^gVAilJg «r (NTHNZlVNtVERIFlCiRANlTEČAJíZAí^RASLE «r KRATKI OSVEŽrrVENl TEČAJI SLOVNKS&BCSEDIŠĆA «r TEČAJI PO$U}VNEGA JEZIKA «r INTENZIVNE PRIPRAVE NA MATURO (N OIC/FCE IZPiï (AN.ISMI 4r SUDVENŠČINA KOTT\U JEZIK (tečaj, priprava ne iqiit iq>itî) ar NOřtóTOP-FTTKONVERZACUSKlTlČAJl «r OTROŠKlINMLADlNSK^'reČAJI PoUldte aa Informaelja ali obUčha naio af^atno atranl Vpis, itriormecije: Dnbno mk delavnik od 6. do 16. ur«; tatefon: 03 713 35 50; lu-al8C^ugi.8t: www.uM.ti. Rok 21 prijKve i» 21. september 2(KI7. IF t. termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi je vodilno slovensko podjetje v razvoju In proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaposlimo: I POSPEŠEVALCA PRODAJE Delovne naloge obsegajo: • prodaja serijskih proizvodov " toplotnih Črpalk, htadtlnih naprav • predstavitvene, demonstracijske in propagandne aktivnosti Od kandidata PRIČAKUJEMO: - IV.-V. stopnja izobrazbe ekonomske, komercialne ali tehnične smeri ' pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika ' poznavanje aplikacij v okolju MS Office • sposobnost učinkovitega komuniciranja, pogajalske in organizacijske sposobnosti ' delovne izkušnje so zaželene - vozniški izpit B-kategorije Novo zaposlenemu NUDIMO: - zaposlitev za določen čas za obdobje enesa leta s predvidenim podaljšanjem delovnega razmerja za nedoločen čas • stimulativno plačilo • možnost strokovnega razvoja • delo bo potekalo delno v pisarni in delno na terenu Prosimo vas, da pisno prijavo z življenjepisom in dokazili pošljete na naslov: Termo-tehnika» đ.o.o.« BraslovCe, Orla vas 27/a, 3314 Braslovče. Infofinaolia: Ml MS 991 Zdaj je pravi čas za vezavo vašega denarja, saj smo v Abanki pripravili posebno depozitno ponudbo z izjemno ugodnimi obrestnimi merami Posebna ponudba veija od 3. d. 2007 do 30. 10. 2007 za novo sklenjene depozilne pogodbe v domaČi valuti, brez možnosti obnavljanja. Najmanjši znesek vezave znaša 250 EUR Posebni pogoji depozitne ponudbe: U ob a varčevanja Letna tiksna obrestna mera od 91 do vključno 180 dni 4,00% od 181 do vkljućno 270 dni 4.15% ad 271 dni do vkljućno 1 leta 4,30 % nad 1 do vključno 2 iet <1,50% Prepnčal vas bo iniormativni izračun depozita po posebni ponudbi: Obdobje Znesek Letna fiksna obrestna niera Znesek obresti od 3.9.2007 do 3.9. ?008 5.000,00 EUR 4.50% 225,21 EUR V primeru, da bi sredstva potrebovali pred iztekom omenjenega depozKa. lahko izkoristite izjemno ugodno posebno ponudbo premostitvenih kreditov čakamo vas v poslovalnicah Abanke. [ Infodttenkt.ti | Abfton 0801 aeo ABANKA Zmaga in rekord vzpona na Vršič Tako so igrali Gregor Tekavec -Energija Velenje, je v soboto po šestih letih ponovil zmago na Vršiču z neverjetnim časom 32:28 /a prime rja vu lahkn omenimo, daje lani na državnem prvenstvu v kalegoriji profesionalcev loma:?. Nose - Adria Mobil, dosegel cas 33:15. Na vzponu, dolgem 12 km ÍD / višinsko razliko 801 m. je nastopilo preko 1000 kolesaijev. G. 'lekavcc je tako v 29-Ietni seriji J urisev na Vršič že petič kol najhitrejši prečkal cilj na našem najvišjem asfaltiranem prelazu, prvič že kar daljnega lelH 1992. V sklopu pokalnih tekmovanj /a kategorije amaierjev in master-jev pa se je v nedeljo odvijal vzpon na Predmejo s startom v Ajdovščini, kjer sta nastopila člana velenjske Energije Miba Holcman in Gregor Tekavec. Slednji je, tako kot ze večkrat Iclos, dosegel absolutno najhlu^j-ši čas na 9,1 km dolgem kiancu / visinsko razliko 900 m, kjer je tekmovalo 200 kolesarjev. Sezona pokalnih tekmovanj gre počasi h koncu, saj sla na seznamu le dve ickmi. V kategoriji master A trenutno najbolje kaže G. Tekavcu, saj mu prvo mesto lahko prepreči le bolezen oz. poákodba. Upamo na srečen razplet. 2. SNL, 4. krog Rudar Velenje^Triglov 1:0 (1:0)^ Rudar Celoftga, Kraljevič, dese nični Mijatovič. Sulejma novic, Komn. Trifkovič. Rahmanovič. Mu-janovič (od. 69. Agič), Šmon (od 58. Mu jakový), Omladič; strelec: Šmon (33.): drugi izidi: Mura 05 : Krká 0: Aluminij • Bonrfika Q : 2, Bela krajina •Zagorja 1:1, Krško - Zavrč 1 ; 0; wrstni red: 1. Bonrfika 9,2. Aluminij 9.3. lO'sko 4. Bela krajina?. 5. Rudar 6,6. Triglav 5,7 Mura 05 5. 8. Zagorje 4,9. Zavrč 110. Krkal; pari 5. kroga: Zavrč-Mura 05, Zagorje-Triglav. Bontfika • Bela krajina. Krka •Aluminij. Rudar *Kr^ko, rtedelja (9.9.)obb18.uri. 3. SNL - vzhod, 4. krog Šmartno 1928 - NK Roma 3 : l(î:0) Šmartno: Pusovnik Furuek Softič. Podlesnik, Veler (od 75. Podgoi^ek). Skornšek. Kolene. Vasic. Podbrežnik (od 46. Smajlovic), Plesnik (od 83. Muratovič), Dobrave: strelci: Funtek (29.), Plesnik (56.). Kolene (74.|. Baranja (81.); drugi izidi: Dravinja - hloma 4 : D. Trgovine Jager Š. d. • Maleinik 2:0. Koroška Dravograd • MU Šentjur O : 2, Tehnostroj Veržej • Črenšovci 3 : 2, Odranci • Kovinar Štore 2:0. Sto-jnci-Pohofje3:1; vrstni red: 1. Odranci 12,2. Šentjur 10.3. Šmaije 10,4. Šmartno 9.5. Dravinja 7,6. Stojnci 6.7. Črenšovci 6.8.Verlej6.9. Malecnik4.10. Paloma 4,11. Dravograd 3.12. Kovinar 3,13. Roma \ 14. Pohorje 0; pari 5. kroga: Črenšovci • Odranci. Pohoije -Tehnostroj Veržej, MU Šentjur-Stojnci. Maiecnik «Koroška Dravograd. Paloma -Trgovine Jager Š. J.. Roma - Dravinja. Kovina Štore •Šmartno 1928. Odpeljali so mu BMW-ja Šoštanj, 31. avgusta * V pelek so v Sosianju ukradli osebni avioniobil BMW 5251 lemnomodrc barve, letnik 2006, na katerem sta bili nameščen: registrski tablic: n:IÍ3-Í0M.Taialiiatc)vi so vo/ilo ojpeijaîi v. dvi>nšča vcčsta:iovanjskií zgradbe cc-ste Heroja Šcrceija. Lastnik vozila Je z deianje:n oškodovan /a 43 tisoi evrov. Tatovi odnesli baker Gornji Grad, 5. septembra • Ljubitelji barvnih kovin so tokrat udarili v (Jornjem Cřradu, kjec so s poslopja bencinske črpalke pobrali bakrene obrobe, podjetje pa s lem oškodovali za 500 evrov. Povzroilteija nesreie izsledili Velerye, 29. avgusta • Na lokalni cesti v Hrasltestam so preizkusili 45 voznikov in pri štirih ug mentarji in seveda nasmeh do ušes, saj večina takšnih »podvigov« ni bila vajena. Po prevoženih približno 250 kih> metrih smo že komaj čakali, da potešimo lakoto. Na letališču pri Slo venj Cîradcu nas je čakal slasten koroški narezek, za katerega se moramo zahvalili podjetju Naš cas. kije spccialiielo ludi sponzori« ral. 1/jcmno zadovoljni s hrano smo se napotili proti Velenju, kier Preden Mio obrniti avtomobilske /e bito udeležbo potrebno oveAovecft/. smo porabili vsi skupaj. Poraba pa je glede na to. da smo se že na lanski turi odločili, da varčevali ne bomo - iz ovinka v ovinek naraščala: z /^vidljivih skih moči), najmanjša di/-elska pa 7.49 litra na 100 kjn (BMW 5.^0 d, IK4 konjskih moči). Največjo porabo je dosegel seveda »najmočnejši« udeleženec: BMW M 5 (400 konjskih mi)či)- 12,64 litra na 100 km. na: wiiM\gi'S9,coinA'l2007Jii"i ■ Tomaž Garšak V hišni preiskavi našli mamila v četrřek. 30. avgusta, so policisti v stanovanju na Jenk m pn m ludi glasno v;ira|ali, Prav nilv ne bo imel moâ à^ vam ;amaj8 vero v la kar si bostfi /apiCih vglava Tudi pafintir ne ho prav dolyo v/irajal. ći^prav bo mdi on prepnćan. da ni nisui prav. Potem pa lai zna ugodili, rla vam bo nskdo. ki ga c»nit9. od ^^^^ pil Ker varn bodo 7v?ide v naslednjih dnoii irakiiiijena. sn bo ^dplel re> lako. da bosli! na koncu ;do ^arlavolini. Pâ^ite se pr;3hladov. S3| so sprGrntirnbíi lefnporatur veliks. VI pa >s rœkai Casa bolj kitiksiga /drav)a. Ste h ra/nitslili o spiomcinbk prelvane? Tehtnica od 23« septembra do 23« oktobra Kar te: noč se vani bo hvljenio rahlo postavilo na glavo, sa| bose im^i krepko veCdula kol riiikaf piui^lih ipdnov. h po iiaka] rineh ss bosm pn ûjuir čudno, saj no bosio vedeli, ali sm^ijo i^gubl^ais ali dcriivale. Vs^k^ ktirjs prpd vami dobro obdobje, v kalibrom vam bo uspr^ovse, karsi bns^ iB/arlali. Inio bnu Vcdikiti napornv in odrekanj, l/kon^tile ta čas, sai m bo uajal vt^Cno. Misii varn Ujdo begale k nokonin. kr ss varn ^ri nedosegljiv. Je rss? Škorpijon od 24, oktobra do 22, novembra ^^^^^^ Onsvelega ledtjabosis.fediJgnnnsill vsvojenisporiiiriu, tistwiipnjPinnm, Ohkrohn sls namisi 2 Ijtiini. ki jři rmats nairaie na svelu m lo vam ogr» mno poinsiii. V samoti le redko li^ivats m uidi vnadedr^ili iln^ m bost?. Rs rii ss bosti^ (hi^li ? Ijiiilnii. radi Usle v t^œndajii. te najrajt? p« bnsip v nara VI. isku v iBjjern kuislalsm vrmnuiuj.Ja, urii sprehod po gn/riu î^wekii da unprgqo. PoCuye bo ?aio nilićno t\ lo še nekaj Casa. lo su bo pognalo tiirli na kicauvnisii. ki bo dobila knla. Ne73pravi|a|is preveč kmalu bcsii3 /elo poir^ovab vDi^i kopiček deiiana. Strelec od 23» novembra do 22« decembra ^^^^^ ítvijaniř SB bos pot umirilo m s seboi povli^klo kar nckaf isiav. pred kaisn f^s^ mi Sle SI v pr^n^klili dneh iri i^rinih ^auskafi où. Sadajbo^te vsakdan bulj ^ prepni^aii. da bo mogoče iibudiu čLSisv. ki so dolgo urniraia. Veliko vpra&arije jo. ^ st to ri3s 7eljtQ.$ai r^go nii^in ^ro^ni v va§i parinprski ^^^^^^ /vivt. A ker siB i;jBr»no prjlagijrifiiv SuviA, v^rlrio popusoia. Nu /ajjiraiis vral, rlsvanine bo krepko ^al.Lsprqwonia se, saj se je nabralo loliku nere^Rnih lelav. rla vas dušija Se morda ludi zato ne poCuuie lako, kol bi si M\1 Koiofog od 23* novembre do 22. decembra Pofoiai planetov bo res Iitv Ta niarsikai. kaj se vam ne bo itSIo po ?filjah. ^^ inalœ ju lahko vsa. kar se vam liocjHja. pnpišelu ludi vašini liejai^em. Do tsiav pnlrdja pmdvsam zaradi np.sirpnoslj. kr jO čuliis nI) umjanjo rekih W uradnib;adev.DarasmgTsCs;noč.S8bDtrebaenasiavnosprija;n]U.kBr ^^^^^ (higače pat ne gre. Kose boste koniiio iiminli in pustili slvan loku, ki je pačnoniialen. bo§lo vse la/je. PrLi)irl|ivQsivasbr)iiiinilRteie srert priliodnjega ledna. 7aioss i^gibaiiE! vsem. ki bodo podobriri na^in]ipni kol vi. NH|man|, kar rabila ]o prepir pra^nn nič. Vodnar od 21, janvarja do 18.4ebruar|a Spn3r^unibe v ^vfjcniu včasih pndt^n pnt^kcNann m riačnoviiito, včasih pa JkjojAn pr^^sitotijo. Vam se bo^ačiilorkigajat] .slednja. Kijf bodo pQ/iuvn>. bos tssrpCnk Vsak dan bolfn sfi iiosie počutili, ko bnio načele vaâ^ dnlo it:^ tj turi pniivak pa spkjh. Cetut^ L^^ga ne bus^ pnka/ali navmm. bn v vas vse y bpdo od r3/bi]r)5njRin navriianta, Pn/abilibrt>le na vsk napore m /aC^i krep ko misliti na pnhndiiosl. v kalen iirati? ngmmno naCnov. Ce bosie znali prdv organizirati ^.sn prav VSI i/vc{fi[ivi. Le preveč niunk/at ne bosiB snrdi ItoiiJti. Sdf vasie. paCsi se daleč pnÉ. Ribi od 19» februarja do 20* marca Ce IviCeluflli nr)C3lose vam parini^r močno oiitu|U)e.Pn;dvsem zaradi m. ija bosic prenašali, karmu bosie ludi krspkn pokazali. In rnagiral In ^10 dnigača. kol sle pnčakovali. Ni tako pDirpc;ii(v. kot sls mislili Ftim mu m počiu v nekaj dneli, ^le. ko bo pn^u do isga. pa se bosie /naš Il pred res velikim prcAleniom. Kam /dai in kako napœi? V hvljeniii si v?li krikr^li^tvari razlayčtl«^ puv^»ii \J0 svoje in poenrjsiavljen». Dojsivo pa is. da toliku kol rfajeui. tudi riráiile riazâ). 1q pa vi!l|a lurb /a odncses prtiaielji. ludi njih/an^imarjate. NAJBO^AVeimfna v SLOVENIJI MEDNARODNO OCENJEVANJE VIN LJUBLJANA 2007 MUSKAINA P£NirJM2006 • ZLAU MEDALJA IN IZBRANA ZA NAJBOl^pH SLOVENSKO PENEČE VINO OCENJEVANJE VjNjsORNJA RADGONA 2006 MUSKATfsiA PjNJNA 2005 - SAMPION OCENJEVANiE VIN ^ORNJA RADGONA 2007 MUâKATtsiA PENINA 2006 - SAMPrQN 1IU2A -. Î Ok MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA, DA JE PREKOMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA ŠKODLJIVO Zgodilo se je ... ^ od 7. do 13. septembra 7. septembra 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o zeniijiški odvezi, kije odpravil ilačanstvo tudi na naših ileh. Za njegov sprejeiii je pomembno vlogo odigral tudi nas rojak dr. Josip Krajne: Turistično drušivo Velenje jc v dneh od 7. do 13. septembra 1959 pripravilo olepševalni teden v Velenju, ki jc bil nekakšna priprava na svečano oivoriiev novega mesincga središCa Veienja 20. septembra; v nedeljo, 7. septembra 1969, sejevseverni sieni Slajerske Rinkc snirino ponesrečil dva> sellctni šaleški alpinist in dijak 4. lemlka Rudarske tehnjškc Šole Velenje Janez Resnik. ki je le dober mesec pred tem skupaj z Dušanom Kukovcem preplezal slovito severno sleno lîigeija; s lem vzponom sta člana Šaleškega alpinisiiOnega odseka "redila zadnji slovenski problem" v Centralnih Alpah; • septembra leta 1968 se je svetovnega prvenstva v kola tkanju v Vigu v Španiji udeležil tudi član velenjskega kola I kar-skega kluba Franci Blainik. ki si je udeležbo na lem lek-movanju z^goiovil s premočno zmago v mednarodnem razredu na 17. državnem prvenstvu Jugoslavije v kol alka nju. ki so ga pred tem odlično organizirali velenjski koialkarski delavci; na sve-tovncm prvensivu je med tekmovalci iz sedmih držav I ranci Blatnik osvojil odlično deveto mesto; • predsednik socialistične re^ pubhke Romunije in generalni sekretar romunske komu- Ve/en/ske kotaiksnce (arhiv Muzeja Vahnje) nistične partije Nicoiae Ccauscscu jc9. septembra 1976 obiskal Velenje; od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v caslingu - športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem; leta 1999 so 10. septembra v nemškem Augsburgu v evropski akctli lintenie florale Velenju podelili zlalo medaljo za najlepše urejeno evropsko mesto; 11. septembra 1971 so ugas-oili ogenj posIrani, obvii^tila 17.55 Vab inro k ogledu 18J1Q Mladi upi. oiroSkaoddaja.sl IV mrai^s 18.40 R^gionakiR novii:e 18.45 Asova gibam ca, m (nrmaiivna oddaja, pmovariv 19.15 Videos pot dneva 19.20 Viiiaosuani. obvb^iila 19.55 Vabinio k ODiRdii 70,{ïl Klepaln^kvadratknnaAvbuli 20.55 RiiO^onal^iB novii:« 21.00 V hannomji; naravo, kmuli^ska oddaji 71.30 Naj vi^a, knmakina oilcfajd ; narodim/ahavno glasbo, 3. IV mre^a. gaslje: Vessli sval^. Šesuca 22.45 I; oddaji! Oobrojiiim. mlormaiivna oddaja 00.15 Vabimo k osU 00.70 Vidoosira^. rrbvGSiild © 09.00 Dobrojuun. inlonuativna oddaia: na dana§n i dan, jNiranic novit.?, viiiiospoi dncvH. jiii/ariji gcsi J^jMovns (m^linankt^, koledar priredtlcv 10.30 Vabimo k ogiRdii 1035 Naj vi^a, oddaia / iiarodnn/^bavno jl^bo, gosi^n: Visefi svatjo, 11.1^ Vi dsospot dneva H.OO Viitotrani, obvKSlila lAbb Vabimo k ogledu 18.00 Mišma§.oíixi^kBQí]daja.3.1V mre^a 18.40 Hegionaln D novice 18.45 VrednojuslopiimoLinVcHS^ki mif?p,| lahnr Lokav, dokumi^niama oddaja 19.15 VirImBpoidnHva 19.70 Vid:)4Sir?ni, obvssiiin 19.55 Vabimo k ogledu 70.00 lokalni utrip ŠMtidnline. intormativna odrlajs 70.45 ReginiialiiB nnvii;B 20.50 ViilRospoldiuiva 20.55 Vabimo k tjglBdu 71.00 Ra^glurlovanja. dnkiimumama oddaja 7130 Jesen Menja, uddaia/a liBijs jivliBfijsko obdobje 77Í0 oddaje Dobro imn). inlorm^iivna udríajd 73.50 Vabimo k ogb&j 73.55 Videosirani, obve^ijja SOBOTA, 8. septembra SLOVENUA 1 06.15 Gdnifivi 07.00 ;(godb(M/SknljkR 0/.^ I; pt^oinu lorbe: pop wda O/,M Pod klobukom 08.25 UddajazaoirokB 08.bn iabnriBki m skavu: vo/li 09.05 faborniki in ^ks^vii: §oion 09.25 Janko lo Mnika, nimi^ki íilm 10.45 PoMiikInb 17.00 Tflitiik 13.00 PnroČila, ^pnivrsme 13.15 Uri)ko. 3. oddaja 14.20 Sladka babi. avs{nj.iiloi 16.55 VrnljHk 1635 Prviindriiyi ly.tlO Poroíila,^lOfLvrgfiie l/.lb D?are 17.?n Vruljak 18.Í0 Fifi m irviitličniki, risanka 19i)0 Dnevnrk, vreme. Iport 19.55 [jubljanaprestfllnicaFU.kvií 21.00 1400 povrauiikov. 1/6 72.00 Porofiila.špuíLvrcimf 27.30 Hnbar 23.30 Dťai}wr)ud.4/12 0030 Lov Od Hekcqa, aii>er. him 07.00 Dnevnik 07.20 iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 /abavni inft^anal 07,20 Ivpmdaja D/,50 SkwiCas 08.00 Ufiorrkiha 09.00 Vfoi'jsiol 10.00 QgWi^i>,dok.lpljiiio 10.25 Galapagos, vrnimv v preiBkiosi dokuni. oddaja 10.55 hirii 17.25 Ivpmdaja 13.00 V' 17.55 IPvodl)rj|ki(M),SlnvRnija -Franrjp. prtmns 70.15 Mladi, iBpi in ^diiBlLlranc.lilm 71.!^ Globus 22.20 Sloviiirski magasin 22.45 Prvi m drugi 73.10 lilatikoričernljul>arno]a?J. dsl lilma 00.40 Hulf. 10/13 013b Pokvanflnariřklgia,9/lB 07.75 OnevnikřamefskelV 02.4S iniokanal pop D;.30 Iv prodaja 08.00 Brata Koalček.ns.sf]Oja 08.10 Jak3naluni,ris.sRn]a 08.70 Dmbi?ki. ris. serija 08.75 A3Lairv/vafl1olanrli(i,ns.senjs 08,40 Na dravesu sfno doma. ns. .ssnja 09.10 SloočekORr^armans senja 09.40 NBrndniRirnard,ns.Sïnia 09.45 Ninjd^elV8,ri?,sen|a 10,10 irarBinmterji, ris. serija 1035 B Daman. ni>. senia lliin PowiirllangKrs.nsa 11.75 i^aloKomgan, ns.senia 1155 Foolloosc.amsr. iiifn 13.55 krmula I, prenoskvdlit.zaVN llalijo 15i)5 Rakunii psi, dok. oddaja 16,05 NevunemisvHiplazilcev.?.del 17.05 24ijr. vrmiiij 17.10 /dfoiVii prstan, aru. Iiirsi 19.00 74 ur 70.00 KraljflvavrnilP.v.ani.îilni 73.25 Jessmkâpnpovpd,am. lilm 01.45 74 ur 02.45 Noi^na panorami) © 09.00 Miš ma^. niroSka oddaja, ponovitev 09,40 Vabmioki^leilii 09.45 Ra/gliuJovania. dokimieiMH oddaja 10.15 Virisaspoi dneva 10.20 Mnof^siopiunoierVnia^ki mu2e| faborlokw, (lokurnuniarna ]7S}{] Vidsosuani, obvnsiila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mlddiip.niio§kai^)daja, ponovitev 18.10 Viiioospoi dni'va 18,45 (Jiihrwnivráic: paler Vani^i DomiiNkanski samosianPoiruvře 18.50 V ha r Dl oniji i nsravn. km eiijska udrhja. ponovi isv 19.70 Virisosirnni. nbvesufa 19.55 Vabimo k (^ledij 20.00 15B0. VTV maya/in. regionalni infomiaiiviii program 20,2b Kuliura, inliïmaiivna oddaia 70.30 Vabimo k c^iedu 7035 lynrm/lau2vokiriRGraški gori. posncink iiasiopa 7U5 Vidaospoi dneva 2130 Mednarodni Ids uval (aoibura§kihorkesirovin skupin- ORigaiirt 2007. posnHUik 3. dela 23,00 Vabimo k ogledu 73.05 Virli^ospoi dn^va 73.10 Videosuani. ohvesiil» NEDEUA, 9. septembra SLOVENIJA 1 1)7.00 ^v^av 09.55 /ogarija. 4/iO 10,25 Skrivnostna divjina, 1/13 10.50 Pnsiuiinimo iilini 11.70 iJim 11.25 Ob/nrjadulia 17.00 Ijudjem^soilja 13.00 Pornôila. Spon vr^ie 13.1(1 Nailuji^e Avsenikove niBlodije. konuiri 14,30 NI P r/.OO Poroôila. spon, vreme 17.15 NIP 1830 /rebanjeloia 18.40 Kravica Kaika. nsanks 10.45 a(iBu,ri$anka 1B.55 VrumR 19.00 Dnavnik.vmmo.špai 19.55 Slovenska popevka 7007 71.30 VoCernigos! 72.25 ARS36f) 72.411 Porořila. vrumB. Spon 23.05 Z ogledalom, v uganki, tglilm 0035 Dnevnik Í11.00 IniiM SLOVENUA 2 1163Í1 7ab»vni mtokanal 0930 Tvprodaia 10.00 Skcuiess 10,10 ljublianapresiolnn:a(U.kvj; 11.10 Pn^Hndriigi 1130 Knoc^nlolkloine lupina. 2/4 11.50 Miîdvalovi.lVKoper 1220 Olubiis 17.50 Slovanski rnasa/iri Kilb Tvpnidaia 13.50 SP v giiunasLiki. oforlja. prenos l/ilO Spisedway/a grand pni. posneiek 20,00 Sanjska polovanja. 4/10 70.55 Dvajsni tisoù iilic pod nebom, 7/3 71,50 S šporioa oddaja 2735 Umeinoslglasbemplnsa 0075 NanQi.6/B 00.55 Dnevnik iamui$ke Tv 01.25 liManal pop 0730 Iv prodaja 08X10 BrsisKoali^ek.ns.scnia 08.10 Jakanalimi.ris.serija 118.70 Drtjbi?ki.Tis,senja 08.25 Aiiair v 7ve7drilandiji. os, ^nja 118.40 NadfRVESUsniodoma,ris. SLfnja f}9.15 SlonCekBeji{amin.ris.sGn|a 09.45 Nsmdni Bernard, ns. senja 09.^ Niii|a)slvs.nsariBSHnja 10.15 hnsIonicTjins.sGnia 10.40 BDaman, ns.sorija 11,05 Power Hangers, mlad. riAn. 1135 Moî'no^dravilo.ani.nan. 17.30 Mesmce/aviidiio. aiii.nan, 13.30 fDmiulalijn^nosdiikfjaVN kaliju 18.00 Mrtvf nenosijn kara, amer, lilii) l/.4b Smeh ni greh, zabavna oddaja 18J5 ?4iir vfame 10.VÍI Jarnis: Ponovnopn Sniariili, 7. rLnI kuharske SGOjB Í9Í10 24 ur 20.00 VsBolamu.ang.hlifi 71.45 Sporlna scena 7230 8otBt,am.iilm 01.30 24 ur 0?30 Mia panorama PONEDEUEK, 10. septembra TOREK, 11. septembra SREDA, 12, septembra © n.io IHJNUVIÏÏVODDAJ flOlN.STOOA 09,00 Mi^maS.oLroikaoddaja.pOT. 09.40 1579. VIVniaga;in, regionalni iniomiaiivni pru^raoi 10.00 Kultura, inlomiauvna oddaja 10.05 Sporinitwek.Suorina irilormaiivna uiidaja 10.75 Sporun mBl. ruporiaia / VIP |DHNIRJA200/ 11ÍI5 [)uhovntvrelec,paU'rVanù Arzenů sk. Domiiiikanskj sam 08 lan Petmvi^e ^jpanovti torta, ponovorv studiu, nos [:Loj/Hfed8l. ^npanobčinszAlei; 17.10 Vabimo k ogledu 12.Î5 Na|vi?a,odd3|87 narniloo7ahavnn glasbo, grtsijfl: ^psú svaijB, $(}sui:a 13.30 1580.VIVmagaiin.r8gionaliii ininrmaiiviii program 13.55 Kultura, infoniiauvna oddaja H.00 Vidsosirani. obvestila 19,00 Vabimo k ogledu mb WCOHRijIřístenaodrlají, gostjG: Arwvnn 20J]0 lokalrvuirip Šaleške doline. intontiauvna oddaja 70.40 2.mfirlnarrwlnilDSiival tanibura^iii orkestrov in skupin- OragatuS 7007. prisnetek3.dela 77.10 Vjdeœirani, obvestila SLOVENIJA 1 07.00 Pomirila 07.10 Oobrojijiro 08.00 Poročila 08.10 Oobrnjuim 09.00 09.05 MaliMo/arL 0S.30 Risanka 09.40 Llmko.4.ndrfaia 10.30 lla7pokevCasu. 1^17 11.00 Naijonal0i!ograph»:,3/15 11.55 MjIoš MikPln. porirei 13.00 IMIa. Spon. vrttme iai5 Slovenska popevka 7007 15.00 Poročila 15.10 Iter dan. Kortóka 15.40 MaKs in Ruhi. 76/76 18.05 MarunainpuCjiži^irAKaj bom? ÎB.15 i^oiaril.oddaja 18.7b tali na slsdi, 1. oddaja I7.ÛÛ Novii;s.Spori,vreme 1/35 PlaneL/emlja.?/; IB.25 ?r8banjo3x3plusG 18.40 Lhmfam.nssr^a 18.45 Adivmrjriu. niianka ÎB.00 OnHviifk.vremH.^pori 19,55 VfoCisiol 71.00 KfisnndeklB,9/l? 22.00 Oíímevi. kultura. Sport, vrrytm 23.110 Umejni rai 23.25 GlasbemveiHr 00.40 l*lanet/emlja.Z/7 01.30 Onsvnik, ponovitev 07.10 Iniokanal SLOVENIJA 2 00.30 Zabavni irifukariai 07.00 Inic^ianal 1)8.20 Iv prodaja 08.50 NIP 1230 VfUliak, l/bor 14.30 fvpfodaja 15,00 $ špnrirta odriaja 15.45 O^niidaii 18.15 ARS3G0 18.35 Slovenski m 3ga;in 17.00 Mmik 18,00 Poročila 1B.15 ?ivl|2n)B svainikov. 1/2 70.00 Onyodki, ki so v/neminh svet 9/10 71.00 Suidmcnv 22.00 Oleščica. oddaja o modi ??.30 Faraoni, d;upaj 40 loLl. del končana 23.20 Dan 0, danski iilm 00.25 Onevnik/amajskelv 00.55 Infokanal pop 06.10 74 ur, ponovitev 07.10 RifikiLake 08.05 Spopad^trasti.nad. 09.00 Razigram par. nad. 10.00 Iv prodaja IOa^O I|ubi!/i!nnatr7nici, nad. 11.75 N(?iikroil|ivosrce, nad. 12.75 Šporina scena, ponovitev 13.10 Iv prodaja 13.40 Riiidlake 14.35 Niiukro lil IVO srce. nad. 15.35 I]ubeifinnalr7nici. nad. 16.55 Ražigramparnad. 17.55 74 ur vruma IB.OO Spopad.^iTBSti.nad. 19.00 24 ur 70.(10 NaSa mala klinika, na0. 20,55 fJrda rari;a, naii 71.50 Ra/o£aransgnsporlinje, naa 27.45 ?4ur;vei^Br 73.05 NakraiuzloCina.am.nan. 00,00 Pori lupe pravic«, am, nao, 00,50 leksaškjmoZpijsiave. ani. nari. 01.40 74 ur, ponovitfiv 07.40 Nočna panurama © 09.00 Dobro juirainfomiauvna oridaiaioadaosSrijidan. jijiranjG novii:?, vidKOboot dneva, vrtnarski kotii*^ . koledar pnreditev 1030 Vabimo k oglťdii 1035 JBsen;ivl[ei^a, oddajaiairetie iivlienjsko nlirloiijfl 12.00 VidBOSprjt rineva 14.00 Vidsosiraiii. ulmKiila 17.55 Vabimo k oglfdu 18.00 Igorin/lau/vokinaGraSki yon. posnelek nas lopa 18.50 Regionalni? novice 18.b5 VoídnojesfopitinoUír. dukumoniama oildaja 19.25 Vidiiospot driGva 19.30 Vid^ostranI, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 70.00 ?upan 7 vami. knntakina oddaja, gost: Malja? 7anoSkar, JupanMtlSInvenj Oradei: Regionalne novice lokalni uinp^al&§kn doline, informativna oddaja, ponovitev 21.45 I? oddaje Dobro I utro. mJoímativna oddaja, ponovitev 23.15 Vabimo k oglmlu 23.70 Videnspot dneva 23,25 Vidi30stiam, obvisula SLOVENUA 1 06.15 Odmsvi 07,00 Porotila 07,10 Oobrajuiro Porodila 08.10 Oobro utro 09.00 IM a 09.05 Radovedni íai^^k:Kljui: 09.70 Martina m pti^.jUstft^ilo 09.30 M(i/ari 1. oddaja 09.40 GesBdonasiodi.l.fKldad 10J0 SprelNjdivnaravoi^turklja 10.3n /nodbuiřSknljke 11.00 Pfanři/emija.7/7 11.55 Vi>iefni gosL pnnwiev 13.00 Port tila. špof L vreme 13.75 Vruftstd 14.70 Ub;tiriaduiia 15J10 PntrJIa 15.10 MUSUM 15.45 Frrjjto 10/76 16.10 KljukiiRVtfdogodivSňnfl. 12/17 16.35 K(i7a. rllaka.narie 16.40 RotelObmorM, l?.Rpi/DdH 17.00 Novice, slovt^nsk» kronika. tot. vremp. 1730 ?vlterijS|f!casia.rlokuni.film 18.00 Morlro 10.30 /rebai ij^Asira 18.35 FraiiCcx, nsanka 19.00 Oncvnik.vmma^jun 19.55 Piramida 70.55 Mesio na travniku, dokum. m^SGua 77.10 Orimp.vs,vrEinB,Spori 73,15 Ailio. planut (ton. ?nan. nríoaja 00.05 Medeia.6/6 01.00 Modro 0130 Oncvnik, ponovilËV 07.05 Ininkanal SLOVENIJA 2 0630 /abavm ininkanal 07.00 Iniokanal 09.00 Ivprorfaia (19.30 /abavni iniokanal 11.011 OirriSki luteal 13.05 ívprorlaja 13.35 OoDRf dan. Koroška 14.05 CJas(bi?)ni veiH^n ni) drugem 1b,00 Slurlinuty 16.00 Pri$lij]inimo U^im 16.30 Mo/aik 17.75 Mnsiovi ]m Poroi^ila 18.05 Kaleidoskop 1830 Aktualno 19.00 Mo7 bre/post^bnosti. dokum. portrBi 20.00 Mwikajeio. 1/24 20.30 (ilobus 71.00 Ot^riitoFvrops 72.35 tatiraB/6 00.05 Slon: umor ne zastara, 8/10 00.50 Sm^,iial.lilm 02.30 taukzamejSkelV 07.55 Iniokanal SLOVENIJA 1 06.15 Odmevi 07.00 l>oroi^la 07.10 Dobmjuiro 08.00 Poročila (18.10 Oobmjinro 09.00 Pwo^ila 09.(15 Kljute dugodivžíine, 12/17 09.40 ?Dgaoja,4/10 10.10 Krasiai!iapaifuija,4/13 10.35 RotelOiimorčfik, nan. 10.55 ?ivl|mijBiBcKta.?/? 11,75 Moflni 17.00 L|ud|o m/smlja 13.00 Pcffoilila. Sport vrems 13.1b Omeuiiraj 13.45 Mesionatravnikii,dokum. nimca 15.00 PnroCila 15.10 Moîilovi 1b.4b Mnbv Dmkinsknvfiostdchile Mil. 14/2b 16.05 Male cpIil'e. kvi/ 17.00 Novice, slovenska kronika, ^pori. vreme 1735 Z vami 18.30 AubanjBluia 18.40 OliL-a sanj. n.$anka 19.00 Dnuvriik, vreniB, š^ort 19.55 /adnjiio^.kHnad. iilm 21.25 SkntakamsrafrancijaKaka 72.00 Odmtfvi. Spori vrane 73.05 Omi/je 00.?n / vami 01.15 Onevnk, vreme, ^port 01.55 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Zabavni iniokanal 07.00 Ininkanal 09.00 rvpradaia 09.30 /abavni iniokanal 11.00 OuoSki infokanal 17.40 IvjKodaja 13.10 Skovnostiitivjine. 1/13 13.40 Ifnbar 14.40 IfublianapresiolnicalUkviy 14.40 Mn/aik 16.35 Do orlki. kistrvmmnlisvH 9/0 17.25 Mosiovi 18.00 l^t)ôîla 18.05 Diagonale 18.55 Dokumentarna oddaja 20.00 Špof' 72.30 Poistna Idila, iviilni 73.35 Rig Baort riv Slovenija 00.70 Ctiadel3,4/4 01.55 OnevmkzamejskelV 07.70 Iniokanal pop pop 06.00 24 ur. ponovi(ev 07.00 RickfLake 0/.55 Spopadstrasti,nad. 08.50 Ra;igram par. nart. 09.50 ívpmiíaja 10.20 I uu8?fin na irTniti. nad. 1135 Nuukrrrdfivo nad, 17,35 Sknvimstaln^kuga hgovca, ilokum. oddaia 1335 fvproiiaja 14.05 RiiLakK IbilO NeukrudjivnSM:e.nad. 16J10 l|ub&/ennair7nÍD,ndd. 16.55 Razigram par. nad. 17.55 24 ur vrtine 18,00 Sp(U)adsirasti,nad. 19.00 24 ur 70.00 Prevarjuno! 71.05 Zdravnikova vesL nan. 72.00 Zakon m red. naa 72.55 74 iir/viičer 23.15 Na kraju Mna. am. nsn. 00.05 Pni luno pravir,(>, am. nan. 00.55 leksaSVinio^ postave, nan. 01.45 74 ur. ponovitev 07.45 Nočna panorama © 06.70 74 ur. ponoviIGV 07.20 RickiLake 08.15 Spopadstrasii, nad. 09.10 Razigram par, nad. 10.10 Ivproriaja 10.40 ([ube/en na [r/niLi.nad. 1135 Nenkroiljivnsri'e.nad. 12,35 Preverjeno! 1335 Iv prodaja 14.05 RickilakD 15.00 Nenkrotljivn sri;e. nad. 16.00 l|ubBa'noau7iii:i.nad. 16.55 Rangrampar.oad. 17.55 ?4ur.vremR 18.00 Sp'qjadstrasu, nad. 19.00 ?Aut 20.00 12ur^vljenia.aiii.iilni 21.40 Monk, nan. 77.35 74 ur/v0a8r 72.55 NakrHju/fnčmam.nan, 23.50 Pod lupo pravice, aro. nan. 00.40 Isksažki mo? postave, nan. 0130 74 ur. ponovi tfiv 0230 Nočna panorama 18.00 18.40 71.00 21.05 09,110 OobrDjuiro.iiilormaUvna oddajama danaSnidan. jutraniti ntivice. vioeospot rineva. Innate kuliinj». luiranji nosi, /drsvniSki nasveti, Í oie dar pnriidiiev 1030 yabimokogliidu 1035 2upan/vamk.pogovorv siudiu, nosi: Maija^ /anoSkar, )upan MO Slovenj Graá^c 1135 Vidcospot dneva 14.00 VidEOStrani. ubvesula 17,55 VabiiTiukogledu Miadi o mladih, rnladinska oddaja. 3,lVnireJa Vidnospoi dneva 18.4 fi Hrimid pn cvii^ck, rL>n(irta)n 19.75 Viiipostram. nlrwslila 19.55 Vabrniokogliidn 70.00 1581. VlVliiaga/io. regionalni lofonïïativni pro.qrani 20.25 Kultura. inlom)ativnaoikia|3 20.30 Sparimlorck.^porina mlormauvna oddaja 20.50 Šporlniqost.pogm;orvsiudiu 21.30 Aisovagl)anii:a. inionnativna oddaja. 3. t V iii/k^íi 72.00 Na Pnimirjkein. inlormauvna oddaja. 3. 77.30 l^oddajBOohrojuiro mlomiauvna oddaja 00.00 Vabmiokngladu 00.05 Videostrani. olivssiiia © (19.00 Dobrojutro.ininrmativna oddaja; na današn i dan, juireniB novicH. vuleospjl éim, juiranii gosi koledar pnrediisv 10.30 VabimokoglBdu 10.35 Sporuii ior«k. Športna iiilnrmaiivna oi daja 10.55 Športni gisi pogovor 1130 Videospot dneva 14.00 Vidaosirani. obvestila 17.55 Vabimo k ogiwiu 18.00 l^as ; a nas. m I adinska oildaja, 3.IVmr8?a Dekleta m ianlje 18.40 (ifiginnainn novififl 18.45 Na Pnniorskem. inlnrmaiivna oddaja, ponoviltiv 19.15 Videos pol dneva 19,70 VidBOsn a m. obvestila 19.55 Vabimo k ociledu 70.00 (WC[)RN.knniakt3ifi glHsbiMia oddaja 20.55 Řtiyíonalny nnvii:e 71.00 Odoria loma. pogovur vsiudiu. 3. Vmre?a 22.00 I/oddajeOubrojuim, mlomiauvna oddaja 2330 Vabiniukogicdu 23.35 Videosirani. obvpstila 6. septembra 2007 PRIREDITVE 21 Kdaj - kje - kaj VELiNJi kluba 3. finalni poker tu mir Četrtek, 6. septembra Nedelja, 9. septembra 18 00 Nskiippvafni cantBr Veienjs Skok v novo šolsko (Bto 19.00 Mladinski center Vetenje Predavanje • V harmoniji zdravja in bivanja. Predavala bo Oanijsla Mihelak 19.^9 Ovorana Cenira Nova Potopisno predavanje - V osrčju Irian Dzaje.Predaval bo Peter Erien Sobota^ 8. septembra 8.00 • 12.00 Cankarjeva ulica. Velenje 6ollji sejem 8.00- 13,00 AtrijKSC Kmečka tržnica 9.00-13.00 Tftovtra Predstavitev delovanja športnih klubov in društev 10.30 TRC Jezero. Velenje IS. tradicionalno srečanje veteranov in častnikov 00 Velenje 16.GD - 20.00 Rdeča dvorana Velenje Pokorne tni tu mir člani C 19.00 Prostori šaleškega študentskega 10.00 Velenjski grad Ob petdesetletnid Muzeja Velenje Afriške luike na Velenjskem gradu oživijo: »Sangun(( 18.00 Mestni stadion Velenje Nogometna lekma-2. SM.NK Rudar : NK Krško Ponedeljek, 10. sept* 1100 in 18.00 Ljudska univerza Velenje lnío(matívni dan > Osnovna sola 13 odrasle 11.00 Galerija Velenje Razgovor z akademskim slikarjem, redmm profesorjem Francem Novincem. 19.19 Knjižnica Velenje Odprtje razstave turistiûiih spominkov »Velenje - mesto cvetja« Torek; 11. septembra 16.30 Ljudska univerza Velenje Ustvarjalna delavnica Pravljica o KINO VELENJE KINO V VELIKI DVORANI HOTELA PAKA od 7.9. do 9.9« MOSKO-ŽENSKE ZADEVE (It's a 8oyGirf Thing) najstniska komedija. 95 minut Rezija. NjckHurran Igrajo: Samaire Armstrong. Kevin Ze- gers. Sherry Miller. Robert Joy. Sharon Osboume. Maury Chaykin. Mpho Koaho idr Petek, 7.9. Ob 18. uri SûtM)ta,3.9.ûb20.15uri Nedelja, 9.9. ob 18. uri NIKOMUR NE POVEJ {Ne le dis a Personne) triler. 125 minut Režija (juillaume Canet Igrajo: François Ou zet. Marie Josée Ctoze, Florence Thomassin. ^aIhalle Baye, François Berléand, Guillaume Ca- net. 1 héo Chavannes. André Dussollier. Marina Hands. Petek, 7.9. ob 20. uri Sobota, 8.9. ob 22.10 uri PEVEC (Disturbia} glasbena romantična drama. 112 minut ReS j a: Xavier Giannoli Igrajo: Gérard Depardieu. Cécile De France. Mathieu Amalric. Christine Crt-ti, Patrick Pineau, Alain Chanone. Christophe idr Sobota, 6.9. Ob 16. uri fyedelja, 9.9. ob 20. uri ZA ŽIVO MEJO {OvertbeEdge} animirana dru^nska komedija. 83 minut Rezija: NickHurran Igrajo: Bruce Wíllis^ Garry Shandimg. Steve Carell, Wanda Sykes. William Shatner, Nick Nolte. Thomas Haden Churcli idr Nedelja. 9.9. ob 16. uri otroška matineja Naslednji vikend nápovědu^ jemo: VRKINEM KINU:SreCana vrvici-stovenski mladinski film, Ratatouit-(e • animirani film sintironiziran v slovenlčino, Harry Potter in Fenik-sov red - mladinski domišljijski film ter V REDNEM SPOREDU: NAPUMPALA-komična drama. MESTNA OBČINA VELENJE ^ ^ ^ Sporočilo za javnost Štipendijska shema Savinjske regije Regionalna razvojr)a agencija Celje je na svoji spletni strani www.rrd-celje.si objavila razpis za štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2007/08. Na tem naslovu je dostopna tudi razpisna dokumentacija za prijavo. Štipendije iz regijske štipendijske sheme so namenjene dijakom in študentom« ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju oziroma studiju zaposlili na območju območne razvojne regije ali drugače pomembno vplivali na razvoj v območju, iz katerega prihajajo. Delodajalci za šolsko oziroma študijsko leto 2007/08 razpisujejo 453 štipendij, od tega 300 za dijake in 153 za študente. Roki za oddajo vlog so: - za dijake: ponedeljek« 17 september 2007; - za študente: sreda. 10. oktober 2007. jesem 17.00 Atrij KSC Eksibicijskâ tekma in predstavitev deja^osti Društva borilnih velčin Velen|e 19.D0 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige • Vida Petrov» č: HujŠajmo skupaj Sreda^ 12. septembra lÛ.ÛOin 18.00 Ljudska univerza Velenje Informativni ti ne vi Ljudske univerze Velenje n.OO Dvorana Centra Nova Predavanje * Mag. Andreja Jemejćić: Obleke sveta (potopis zaotroke) 18.00 Muzej Velenje na Velenjskem gradu 18.Pikinfestival'0(iprtje fotografska razstave: Lepote 2 g crnje Savinjske m Šaleške doline. Avtor razstave: Milan Cerar 2a dodatne informacije o prireditvah In dûQûdkifi lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine VelenjelG3/8961860}. iOSTANJ v Četrtek^ 6. septembra 19.00 Mestna galerija Šoštanj Otvoritev razstave akademskega slikarja Uroša Potočnika Nedelja; 9. septembra 9.00 Dnjzmirsko jezero Družinska tekma IČlani in otroci -mladi (2. tekma} Ponedeljek; 10. sept 18.30 Kavarna in slaščičarna Što rman Šoštanj Bridge - razmigajmo možgane Sreda^ 12. septembra 8.00 Bele Vode Izlet Mosinar - Visočki vrh • Bele Vode Občni zbor Ajda Štajerska Društvo /a biološko dinamično gospodarjenje i^da Vrzdenec. delovna skupnosi Savinjska, pripravlja juiri ob IX. liti ustanovni ohčni /bor Ajda Štajerska, /bar bo na Kmeiijsko-gozdarski žb o miel na Trnovoljski cesti 2 v Celju. Dodatne informacije: 041/496-069. ■ Afriške lutke v letu 2007 Mu/cj Velenje praznuje 50. obletnico delovanja, 7âio so pripravili vrsto zanimivih prireditev. Med drugim bodo v sepiembru v atriju Velenjskega gradu pripravili nadvse zanimive in i/virnc l/vcdbe luikovnih predstav, V predstavah hodoo/ivele afriške lulkc in maske i/ /birke l->aniiška Foita. (îre /a /arcs enkratne predstave, ki sta jih pripravila Katja Povše in l^or Leonardi. Katja Povše je lutkarica, igralka in pripovedovalka pravljic, ki /:e vrsto let deluje v lutkiwnih predsiavah /a otroke in odrasle (med drugim Je usianoviteljica in ustvarjalka pripovednega gledališča gospođice Bazilike). Igor Leonardi pa je kila risi, glasbenik in multiinsirumenialisu ki igra ludi na afriška glasbila. V nedeljo. 2. septembra, je bila na sporedu ^e prva pravljica (o naj-bistrcjsem pajku), v naslednjih nedeljah pa bodo potekale predstave, ki jih bo 23. septembra zaključila glasbena delavnica, na kaieri se bodo otroci lahko srečali / avieniičnimi afriškimi glasbih ter afriškimi lutkami in maskami- Otroci bodo preizkušali različne afriške inštrumente in poskušali uglasbiti afriško pravliico. / lulkami in maskami iz afiiške zbirke iTatiška l-oila bodo pripravili celo kratko predsiavo. Prvo predstavo je obiskalo veliko otrok, ki so lahko u/ivali v originalni in doživeli predstavi. Vse vas. še zlasti otroke, vabimo, da se pravljic zanesljivo udeležile, vse pravljice pa si lahko ogledate brezplačno. ■ OK Kgledar imen September/kimavec 6. Četrtek-Zaharija, Sara 7» petek • Marko 8« sûbotâ*Manja 9« nedelja • Peter 10 • ponedeljek-Nikolaj 11 • torek -Emilijan, Teodora, erna 12 • sreda - Gvido; Valerij Lunine mene 11 • september, ob 1444-mlaj HOTIL PAKA GORENJE GOSTINSTVO d.o.o. Rudarska 1,3320 Velenje, Slovenija i nfo^ hotelpaka.com vvww.hotelpaka.com išča sodelavca: NATAKARJA (m/i) za delo v Kavarni In slaščičarni Hotela Paka Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • strokovna Izobrazba lil. ali IV. stopnje gostinske, gospodinjske ali turistične smeri - imeti morajo interes za delo v prijaznem kolektivu Delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Vloge z življenjepisom pošljite na naslov: Hotel Paka, Rudarska 3320 Velenje. Rok za prijavo je 8 dni od objave. Pregovori Kahršno vreme o kimavca mlaji, takSno vso jesen je na* jraji. Mala maSa (8.9.) za suknjo vpraša in lastovke odnaša. Na malo mašo lepo, dva meseca stjho. Če sv. Matevž (21.9.) je ve-dren, prijetna bo jesen. 5* J? a* a a. a «T 3 S 11 a o a a cjo D® a. G I II ■■■■■■■■■ Ml 1111>¥11 ^ Informacije O programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66 Rezervacije vstopnic na www.planet-tus.com ali po 14. url na 03/42 41720 in 03/42 41722 K irwnutBgrafi i i prMrhiJsJe pravtee do spremembe programa ' planet-tus.com EngrotuS dao. Cesa v Ttnovl>e loa. Cdje: P.E. Kinematografi. Planet TuS Celje, Manbonka 128 Nagradna križanka Picerije Picadilly DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovar>ci, obvelcamo vas. da je tel : 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoći. Na to telefonsko številka pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko ie zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je po- trebno takojšnje ukrepanje ekipe za rtujno medicinsko pomoč. Pogovora na tej številki snemamo. Za informacije v zvazi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478. dežurno službo pa na 8995445. Ukama v Vel6ii|u: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re- cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Zobozdravniki: 6. in 9. septembra • Andreja Kumer. dr. dent, med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, 2) Velenje. Vodnikova 1 ) Stari trg 35, Velenje Tel: 03/5869*358 Vabimo vas vsak dan. razen nedelje, h od a. ure v naš lokal, ki pričara obisko valcein domačnost In toplino, ki se skupaj z vzdušjem in prijetnimi vonjavami preiije v prav poseben kulinarični ulitek. Pustite se razvajati z barvitimi okusi dobre stare italijanske kuhinje, pizzami, Itručkami z nadevi po želji, testeninami z lažnimi okusi. vse pečeno v pravi krušni peči, Na skrbno izbranem jedilniku lahko najdete steske z omakami, jajcem, poprovo omako in pester izbor osvežilnih solat: vražjo s perutničkami. z roastbee-iom. špansko, (itnes... Ne pozabite na priljubljeno »Picadilly lojtro» vsako sredo! Vse skupaj zaokrožimo s kozarčkom skrbno izbranega vina. Iz poslastico si privoščite sveže jagode, borovnice, sladoled po želji, sadno kupo, panacoto, jogurtovo strnjenko s svežim sadjem ali vroče sadje. SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKUUČENE SKUPINE. Rešeno kiižanko pošljite najkasneje do 17. septembra na naslov: NAŠ ČAS. d. o. 0., Kidričeva 2 a. 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY". Izžrebali bomo tri nagrade: pico po izbiri za dve osebi, vražjo solato za dve osebi in sladico za dve osebi. Veterinarska postaja v Šoštanju Vfrcfittirska postijo iostoo]: Dežurni veterinar-gsni 031/688-699. Delovni i^as: ponedeljek • petek od 7. do 14. ura; Ambularrta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. MESTNA OBČINA VELENJE JAVNI RAZPIS javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Mestni občini Velenje v letu 2007. Besedilo javnega razpisa, ki je bil 31. avgusta 2007 objavljen v Uradnem listu RS. je skupaj z razpisno dokumentacijo od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka (28. 9. 2007) dosegljivo na spletni strani Mestne občine Velenje http://vvww.velenje.si/ (poglavje Razpisi). V navedenem roku lahko vsak delovni dan zainteresirani razpisno dokumentacijo tudi dvignejo v prostorih Mestne občine Velenje (Sprejemna pisarna -soba št. 10) na Titovem trgu 1 v Velenju ABITURA ... Podjetje za izobraževanje razpisuje Izobraževalne programe pridobivanja Izobrazbe In prakvalihflkaclja v poklic PRODAJALEC tfH 11. In Z latBi, PflEKVAUnKACMA EKONOMSKI TEHNIK pn mmn ud kučam tromU sa» VPiS BO 18. SEPTEMBRA 2007, OB 16. URI v POSLOïNI tim\ INGRAB. Lm 7. Csljl VIŠJA STROKOVNA SOU ABITURA d.o.o. Oelje KOMERCIALIST Kandidati sa prijai^s i inae prljafa v iasu od 1. avgusti da t leptBinlra. POSLOVNI SEKRETAR RaMIdatl sa prflavQa z draaa prtjiva v casii od 1. Bvgiisti da S. taptwnbra. www.abiturQ.si PRIJAVE: ABITURA d.0.0., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 in 03/ 428 55 32 I! A III O V i: L E K J ČETRTEK, 6. septembra: 6.00 Dobfo |imo In veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na (današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.^5 Častna infûimacije - pomočilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45Dana$nil kulturni utiip; 8.00 Policijski nasveti: S.30 Poročila 8.^5 Policijska kronika; S.SOPoročiia; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dsn: 14.3Q Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kai: 16.20 Poročila: 1700 Zdrav* niiki nasvBti: n.45 Erosov koti čak; 18.30 Poročila: 19 .00 Na s\ndenjB. PiTEK, 7.$epfembm: 6.00 Pozdrav ir^ veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.^ Na (lanašn]] dan; 7.00 Horoskop: 7.15Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30Po-fočila; 745 Današnji kulturni utrip: 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila: 9.00 Gospodarski uuip; 9.30 Poročila; laOO Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 15 00 Aktualno: Î5.30 Poročila 16.00 Kdaj. kja. kaj: 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, fi. sapteffibio: 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan:7.00Horoskop; 7.15 Castnainformacija -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila. 745 Današnji kulturni utrip: 8.00 Polepšajmo si sobotno jistio: 8.30 Poročala; 9.30 Poročila: l^bor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji Jan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila.* 16.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 9. septenbro: 8.00 Dobro jutro in vesalo v nov dan: 6.30 Poro* čila; B.46 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.1 S Cestne informacije-poročilo Avto moto zveze Slover^ije; 8.00 Duhovna iskanja: 8.30 Poročila* 6.45 Današnji kulturni ;rtrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 3.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: Čestitke: Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosi: 16.30 Poročita; 17.00Minuta z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEOEUEK, )0. septembra: 6.00 Oobro jiitto in veselo v nov dan: 6.30 Poročila: 6.45 Na danasnp dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni uttip: 8.30 Poročila; 8.45 Policij* ska kronika: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji daa' 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 1700 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena levica, 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK. n. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto rnoto zveze Slovenije: 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip: 8.30 Poroola; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan. 14.30 Poročile; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 15.00 Kdaj. kje. kaj: 17QQ Nasi kraji in ljudje: 1B.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. SREDA, 12. s^tembrot 8.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 745 Oanas* njiku^urni irtrip; 6.30 Poročila: 700 Horoskop; 7.15Cestne informacije Avto moto nre^ Slovenije; 730 Poročila 8.00 težava je vaša. reslev je naša; 8.30 Poročiia: 9.00 Strokovnjak svetuje; 930 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila,' 16.00 Aktualne: 15.30 Šport 16.0G Kdaj. kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje 60-letmco skupnega zakonskega zivQenja so praznovali; zakonca Matilda in Franc Mevc iz Šoštanja. Primorska cesja 3 a in zakonca Marija in Jožef Cepin iz Velenja. Skale 133. Poroke: Music Adnan, izVglenja. Prešer- nova cesta 9 d in Zukic Elvira, iz Velenja. Kozeljskega ulica 7; Meh Boštjan, rz Laz 19, Velenje in RoSć Kldvdija iz Polzele 35. Polzela. Smrti: Vajdatič Viktorija roj. 1932. Calja. Kersnikova cesta 6; Pivec Anton roj. 1913. Vrata 2. Lrtija. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 27. avgusta 2Q07 do 2. septembra 2007 niso povprei^ne dnevne koncentracije S02, izmenene v avtomatskih postách (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24ijme koncentracije 125 mikron S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE iN PROSTOR MAKSÍMAINE URNE KONCENTRACIJE SÙ2 od 27. avgusta 2007 do 2. septembra 2007 (v tnlkro^ $02/tn3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro^$02/m3 zraka 027. ÛV0 123. av9 930. dvg B31. avç Dl.Sťp Q2. &«p OBVESCEVALEC ZAHVALJUJEMO se vsem. ki ste namvtezkih trenutioh slovesa od Zvonka in Maria finančno pomagali. Družina Oivković. nf7URNt ^lefon 7» pomoř anonimni m al kohol i kom 031/443-365. stiki-poznanstva ŽENITNA pcsfedovdinicd ZAUPA NJ£ za vse starosti, brezplačno za miade ženske. Gsm: Û3V&0&49&. GSM: 031/835-378. tel. in faks: 5726-319. DEKLE, i^e resne zveze si zelil po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378. instrukcije PREHOD je lahko težaven. Potrebuješ pomoč? lastruiram matematiko in fiziko za osTKivno in srednje šole. Gr-žinic Armando. uJonela« izobraževa-nie Velenje, gsm: 040/226419. 040/977474. pridelki BOROVNIČEVEC.medenovecter več vrst jabdcnika in žganja prodam. Gsm: 041/344^83. VINO Sauvfgnon. Beli pinot. Merlol Cabernet saovigr^on. prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan • Štanjel). Velenje - Koiïovo, gsm: 03Î/749-671. HRUŠKE vi ljamo vke prodam po 0,50 Bvra. Gsm: 031/817-230. KROMPIR 23 ozimnico, bel. neškfop-Ijen, sorte kalinfort. prodam. Gsm: 041/21&481. zvečer. JABOLČNI mošt. sladek, prodam. Gsm: 041/378-685. DOMAČE nleče vir^o prodam za 0.70 evra/liter oziroma večje koli- maii OGLASI Čine za 0,50 evra/ííter. Telefon: 02/581M70- razno TEKAŠKO stezo sok)QÍum nexium sr* 5100e V.I, skoraj nič rabljeno, prv mernatudizafitnes. prodam.Gsm: 041/518-907. NOVO vrtnn garnitiirn i? smri^kovega lesa^pTodam. Gsm: 03 V344-180. ROČNI mlin Z3 grozdje, lesen, ugodno prodam. Gsni: 031/342-118. KUHINJO marfes. tip orhideja, olivno zelene barve, skupna dolžina elementov 8,5 m. nova. v originalni embalaži, zelo ugodno prodam Gsm: 041/323-685. OTROŠKO sobo ugodno prodam. Gsm; 041/670-814. MLIN za sadje, nov. prodam zmotor-jem ali brez. Gsm: 041/818-899. popoldne. PUHALNIK tajfun, brez elektromotorja. prodam. Gsm: 051/341-360. RAZTEGLJIVO mizo. stole, kavč in šivalni stroj bagat prodam. Telefon: 5876-125. zaposlimo ZAPOSLIMO avtomehanika. zaže-I jene delovne izkušnje Gsm.: 041 / 625 - 207 živali PRODAJA nesnic v nedeljo. 9.9.. od 8.do8.30vŠaleku.Telefon: 02/8761-202. OVCE in jagenčke za zakoi ali nadaljnjo rejo ugodno prodam. Gsm: 040/996-251. PRAŠIČE Švede, težke od 20do 300 kg. prodam. Lahko jih tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/239-651. RJAVO belega žrebička. starega 6 mesecev, prodam, Gsm: 051/384-892. NEPREMI61INI ODDAM f-sobnostarovanje v bližini Velenja, Gat: 051/384^69. DVOSOBNO star!ovdnje(44.5m2) v Preboldu prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051/861-220. MLAJŠI občanki ali občanu oddam v centru mesta sobo z balkonom. Telefon: 5869^58. gsm: 041/969-210- 6 HA dobrega gozda in zazidljivo ceio primemo za vikend, v okolici štanja. ugodno prodam. Gsm: 040/53&770. KUPIM poslovni pros^r ali zemljišče v Velenju ali bližnji okolici! Gsm.: 041/625-207 ar- PRODAMO: Zaiidahto zemljišče. 1900 m2 na izredni fokaciii 26 veleniskim gradom, cena 42 EUR/m2 Zazidalno zamljiSče v lokovici 98Û m2. mestni toplovod, fepa lokacija. cena22Evf/m2 4 - sobno stanovanje v pelorčku nad Irznřco. 05.46 m2 v celoti adsphrano tela 1996. cena 85.000 evt 3 - solino lepo stanovanje 7â m2. pod Vis • 8 - Vis, 1. nadstropje, lelirik 1982. cena 78.000 Evt INFORMACIJE: ALSA-NEPREMIČNINE Tom^a 10 a. Velenje. 041 299 919 VELENJE; Stana-041/624^775. 897-5813. M02IFUE; Ema-051/307035.839"5550 PRODAMO: •3 trosobna stanovanja v Veîenju na različnih lokacijah KUPIMO: •1S,2S,3S stanovanje v Velenju Nografend nogrodne krlzonke Mladinska knjiga Trgovino, ob]avl]ene v tedniku Naš r3Sa. á večno Sfi boii za svoj namen. (Ofor ZafyritíCič) ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega sina, očeta, brata in strica PETRA SVENTA 22. s. ms'23. 8. 2007 se zahvaljujemo za irud zdravstvenemu osebju nujne pomoči /D Velenje, kolektivu Premogovnika Velenje, govorniku, gospodu župniku župnisca Salek in vsem, ki stega pospremili na /adnji poli, Njei^ifvi najdražji Pohištvena miluotrijB d.d. Polzeli. Polzela 176 • Industrijama pradajaha. 03/ 70 37130.03/ 70 37131 wvAv.earantsî a ^ S — O v industrijski prodajalni IZORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE! NA POKOPAUŠČU POOlfflAJ iN ÍKALE SMO EDÍNI. KI IZVAJAMO V CEL01I: - POfiREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA -UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČIU NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZ8 Tel.: 03/891 91 S3. GSM 031/390138; 041)^90138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. KOMUNALNO PODJETJE VaENJE d.0.0. Pogrebno pokopališka ^javnost KoroSkB cesta 37 b, Veteflje ZVONKO ' BOBO DIVKOVrĆ /96/- 2007 ZAHVALA Koko je dom đrašp.o pmzen. odkar Vojů v rjRin već ni. prej bi! je fdka prija/en. gfjfijoíoíen, Ijjse nam zdi. ne mtp.ejo ure. dnevi in noči. mod nos živela v na.^ih srcih - bii'si sodelavci in prijatelji. Naj osebnost meseca julija je Borut Stravnik In izbrali ste naj osebnost meseca Julija, Tokrat sle največ glasov namenili ircm: direktorici varsiva okolja 1er varnosti in zdravja pri delu v Ciorcnju Vilmi I cce. doktorju nicdicine liorulu Siravniku in dr. Urošu Kotniku, direktorju Term(»elcktrarne Šoštanj. Na kupone ste največkrat zapisali ime zdravnika B budo so dali turistično društvo in domačini, ki so vztrajali pri tem. da obnovimo staro dediščino in usposobimo vsaj enega od mlinov, Lepo bi bilo, da hi se mletje v tem mlinu obdržalo. To je mogííče, če bodo mladi, gospodarji kmetij in sosedje še naprej tako vztrajni.* Drago Pungartnik: »Mlin je nehal delovali v letu '90. ko so hude poplave uničile p vno gledano je trajala obnova 10 let oziroma je obsegala preko 1500 ur dela. Verjamem, da bo mlin zopet zaživel. vendar se tudi zavedam, da masovnega mletja pač ne bo več, saj je prvotni mlin živel v drugačnem času, Mlin bo neke vrste atrakcija, saj b<5 v njem razviden celoten potek mletja, od žita di) kruha.« V nadaljevanju se je zgodil trenutek. ki so ga vsi nestrpno čakali • re/.anje juvoriivenega traku, la čast je doletela Karla Pungartni-ka (Vovka). župana Občine Div brna Martina Breda, podžupanjo Mestne občine Velenje Ano Rozo flribar in poslanca državnega zbora Jakoba Prcsečnika. Po slavnostni otvoritvi so si zbrani lahko ogledali notranjost mlina, poskusili domač kruh ter se sprehodili ob stojnicah, ki so ponujale moko, pecivo in druge domače dobrote. Otroci so se lahko zabavali v usivaijalnih delavnicah. Letos revija, prihodnje leto festival Šmartno ob Paki, 2. septembra - Tisti, ki so želeli del minulega sobotnega večera in nedeljskega popoldneva preživeli malo drugače. so svojo Željo zagotovo potešili. seveda če so se odzvali vabilu organizatorjev letošnjega prvega poletnega festivala Poletje pod kozolcem • javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki in tamkajšnje občine. V s(v boto se je pod kozolcem »zg{> dilo« območno srečanje ljudskih pevcev in gt^dcev Šaleške ter /gornje Savinjske doline, dan kasneje pa na ploščadi za Hišo mladih še revija mladih muzikan-tov. Ansambli Ta pravi faloti i/ Šoštanja, Veseli svatje, trio Golte iz !5mihcla nad Mozirjem, ansambli Navdih (na sliki) iz Skornega in Šestica iz Velenja in povezovalec programa Andrej 1 lofer so na koncertu dodobra ogreh dlani obiskovalcev srečanja mladih na-rodnozabavnih ansamblov. Kot so povedali predstavniki organi-zatoijev, so jih izbrali poznavalci omenjene zvrsti glasbe. Čeprav so mladi upi, se uvrščajo že med uveljavljene izvajalce, saj so prejeli že jnarsikatero nagrado na številnih odmevnih festivalih. Omenjeni so letos nastopili na revialnem uvodu. Prihodnje leto pa bodo imeli, če se bodo prijavili na razpis, priložnost nastopiti iu sc dokazati na fesiivalu. ■ tp Akcija od 6. - 30. septembrrT w /O Na moško in žensko kolekcijo pretekle sezone. MURA CENTER NOVA Velenje, Šaleika 21, Velenje