Anja Toma še vić1, Rok Tav čar2
Ke ta min kot možen način zdrav lje nja
odpor nih depre sij
The Use of Keta mi ne The rapy in Treat ment-Re si stant Depres sion
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: depre si ja, odpor na depre si ja, glu ta mat, keta min, samo mo ril nost
Do sedaj so bile tera pevt ske mož no sti zdrav lje nja depre si je ome je ne veči no ma na anti -
de pre si ve, ki vpli va jo na delo va nje bio ge nih ami nov (se ro to nin, dopa min, nora dre na lin).
Kljub uspe šno sti na področ ju zdrav lje nja depre sij pa ima jo tre nut ni anti de pre si vi nekaj
pomanj klji vo sti. Glav na prob le ma take ga zdrav lje nja sta poča sen zače tek delo va nja tera -
pi je in ome ji tve uspe šno sti zdrav lje nja pri dolo če nih bol ni kih s t. i. od por ni mi obli ka mi
depre si je. Glu ta mat ni sistem se pojav lja kot nova obe tav na tar ča v raz vo ju anti de pre sivne
tera pi je. V tem pre gled nem član ku obrav na va mo nekaj že oprav lje nih štu dij, ki so poskuša -
le doka za ti poten cial zdrav lje nja depre si je s po moč jo anta go ni sta recep tor jev za N-metil-
D-aspartat – keta mi na. Štu di je so se osre do to ča le na hitrost začet ka anti de pre siv ne ga
delo va nja keta mi na, dol ži no tra ja nja, mož ne stran ske učin ke in pred vsem uspe šnost zdrav -
lje nja pri odpor nih obli kah depre si je.
aBSTRaCT
KEY WORDS: depression, treatment-resistant depression, glutamate, ketamine, suicidal ideation
Current therapeutic options for treating depression are limited to use of antidepressants
that target the monoamine system (serotonin, dopamine, epinephrine). Despite their effect -
iveness in treating depression, they have several downsides. The main problems are that
they require weeks, sometimes months to reach their maximum efficacy and have limi -
ted effect in certain patients with treatment-resistant depression. Glutamate receptors
are emerging as a new promising target for future antidepressant drugs. In this article
we will discuss the potential of treating depression with an N-methyl-D-aspartate recep-
tor antagonist – ketamine. The studies we review have focused on ketamine’s fast effect
on treating depression symptoms, length of its effect, adverse effects, and efficacy of treat-
ing treatment-resistant depression.
1 Anja Toma še vić, dr.med., Uni ver zi tet na psi hia trič na kli ni ka Ljub lja na, Stu de nec 48, 1000 Ljub lja na;
anja.to ma se vic@gmail.com
2  Prof. dr. Rok Tav čar, dr.med., Uni ver zi tet na psi hia trič na kli ni ka Ljub lja na, Stu de nec 48, 1000 Ljub lja na
83Med Razgl. 2016; 55 (1): 83–9  •  Pregledni članek
UvOD
De pre si ja je mot nja, ki se kaže z zni ža nim
raz po lo že njem, pomanj ka njem ener gi je in
aktiv no sti, nez mož nost jo občut ka ugod ja ter
izgu bo zani ma nja, inte re sov in kon cen tra -
ci je. Tem simp to mom so lah ko pri dru že ne
tudi mot nje spa nja in spre mem be v ape titu
ter spol no sti. Veli ko bol ni kov trpi za občut -
kom manj vred no sti in niz ko samo po do bo.
Pojav nost depre si je je viso ka, na novo zboli
80–200/100.000 pre bi val cev na leto pri moš -
kih, pri žen skah pa 250–7.800/100.000 pre -
bivalk na leto (1). Prav zato v za hod nem
sve tu depre si ja velja za glav ni vzrok nez -
mož no sti za delo med mla dim pre bi val -
stvom, sta rim 15–44 let (2).
Far ma ko te ra pi ja depre sij se je do zdaj
osre do to ča la sko raj izključ no na delo va nje
bio ge nih ami nov (se ro to nin, nora dre na lin
in dopa min). Tri ci klič ni anti de pre si vi in
zavi ral ci monoa mi nook si da ze so bili prvi
izmed teh anti de pre si vov, kasne je pa se je
raz voj anti de pre si vov odvi jal v sme ri iskanja
bolj recep tor sko spe ci fič nih zdra vil, kot so
selek tiv ni zavi ral ci sero to ni na in novej ši ati -
pič ni anti de pre si vi. Pri novej ših anti depre -
si vih se je zara di več je spe ci fič no sti uspe šno
zmanj ša lo šte vi lo stran skih učin kov, med -
tem ko se sama učin ko vi tost učin ko vin ni
dosti spre me ni la (3).
Še ved no osta ja oko li 30% bol ni kov z de -
pre si jo, ki se ne odzi va na zdrav lje nje z zdra -
vi li (4). Pri teh bol ni kih govo ri mo o na
zdrav lje nje neod ziv ni depre si ji (angl. treat -
ment-re si stant depres sion, TRD). TRD je vsaka
depre si ja, pri kate ri ni odzi va na ustrez no
zdrav lje nje z dve ma ali več anti de pre si vi raz -
lič nih raz re dov (1). TRD se zdra vi z več tirno
tera pi jo raz lič nih vrst anti de pre si vov, s kom -
bi ni ra njem anti de pre si vov z dru gi mi vrsta -
mi zdra vil (npr. z li ti jem, antip si ho ti ki, s ščit -
nič ni mi hor mo ni) in z upo ra bo dru gih vrst
tera pi je, kot sta elek tro kon vul ziv na tera pi -
ja (EKT) in dra že nje glo bo kih mož gan skih
struk tur (angl. deep brain sti mu la tion, DBS) (4).
Dru gi prob lem anti de pre si vov, ki so
tre nut no na trgu, je v tem, da potre bu je jo
nekaj ted nov, da dose že jo svoj mak si mal ni
tera pevt ski uči nek. Prav za prav je prvih
9 dni po uved bi anti de pre siv ne tera pi je
tve ga nje za samo mor viš je kot pred uved -
bo tera pi je (5).
Pri pre gle do va nju mož ga nov bol ni kov
z ve li ko depre siv no mot njo in bol ni kov
s TRD z mag net no re so nanč no spek tro -
skopi jo so ugo to vi li spe ci fič ne regio nal ne
abnor mal no sti v kon cen tra ci jah glu ta ma -
ta, glu ta mi na in γ-ami no ma sle ne kisli ne
(GABA), ki pa so bile pri TRD toli ko bolj izra -
že ne (6, 7).
FaRMaKOLOGIJa KETaMINa
Ke ta min je nekom pe ti tiv ni anta go nist
recep tor jev za N-metil-D-aspartat (NMDA).
Zavi ra izlo ča nje eks ci ta tor ne ga nevro trans -
mi ter ja glu ta ma ta, ki igra pomemb no vlo -
go pri raz vo ju in pla stič no sti živ čev ja. Oba
keta mi no va enan tio me ra S (+) in R (–) sta
bio loš ko aktiv na, ven dar ima ta raz lič no
afi ni te to do NMDA recep tor jev. S (+) ima
več jo bio loš ko potent nost, kar se odra ža
z nižjim nivojem koncentracije v plaz mi ob
kon cu uspe šne ane ste zi je (8). Admi ni stra -
ci ja keta mi na je lah ko oral na, intra ve noz -
na (i. v.), intra mu sku lar na (i. m.), rek tal na,
sub ling val na, intra na zal na in topi kal na.
Pred si stem sko pre sno vo oral no zau ži te ga
keta mi na v je trih izva ja jo enci mi sku pi ne
cito krom P450. Meta bo lit nor ke ta min je
sicer manj poten ten, ven dar dose ga v plaz -
mi do tri krat viš jo kon cen tra ci jo kot neme -
ta bo li zi ran keta min. Bio loš ka upo rab nost je
naj viš ja ob i. v. a pli ka ci ji (99–100 %), neko -
li ko manj ša ob i. m. a pli ka ci ji (93%), še nižja
pri intranazalni (25–50 %) in naj niž ja pri
oral ni apli ka ci ji (20 %) zara di sla be absorp -
ci je pre ko čre ve sne ste ne (9).
UPORaBa KETaMINa
Ke ta min je zelo upo ra ben v ur gent ni me -
di ci ni kot diso cia tiv ni ane ste tik in anal -
ge tik, pred vsem v pre hos pi tal ni obrav -
navi. Upo rab lja se pri seda ci ji/ane ste zi ji
in analge ziji šoki ra nih bol ni kov, za anal -
84 Anja Toma še vić, Rok Tav čar    Ke ta min kot možen način zdrav lje nja odpor nih depre sij
gezijo in seda ci jo pri oprav lja nju pose gov,
kot alterna ti va opia tom ter v pa lia tiv ni
oskrbi. Infu zi je keta mi na so se izka za le za
uspešne pri zdrav lje nju odpor nih oblik
bolečin skih sin dro mov kot mono te ra pi ja
oziro ma v kom bi na ci ji z opiat ni mi anal -
ge ti ki (10, 11).
KLINIČNE šTUDIJE vPLIva
KETaMINa Na PaCIENTE
Z DEPRESIJO
En krat ne intravenske aplikacije
Ber man in sode lav ci so bili med prvi mi, ki
so testi ra li vpliv enkrat ne ga odmer ka i. v.
keta mi na na izbolj ša nje počut ja pacien tov
z diag no zo veli ke depre siv ne mot nje.
V dvoj no sle pi razi ska vi je sode lo va lo 7 pa -
cien tov, ki so izme nič no pre je li i. v. infu zijo
pla ce ba (fi zio loš ke raz to pi ne (FR)) in razto -
pine keta mi ni je ve ga hidro klo ri da v skup -
nem odmer ku 0,5 mg/kg v 40 mi nu tah. Pred
a pli ka ci jo keta mi na so pacien tom izme ri -
li nivo depre siv ne simp to ma ti ke s po močjo
Hamil to no ve les tvi ce depre si je (angl. Ha -
mil ton Depres sion Rating Sca le, HDRS). Ob
ponov nih meri tvah HDRS, ki so bile oprav -
lje ne 4 ure po a pli ka ci ji, so izme ri li občut -
no niž je rezul ta te depre siv nih simp to mov
pri tistih pacien tih, ki so pre je li raz to pi no
keta mi na, v pri mer ja vi s ti sti mi, ki so pre -
je li pla ce bo. Uspe šen odgo vor na a pli ka ci -
jo, ki je bil defi ni ran s HDRS rezul ta tom
< 50 % od tiste ga izmer je ne ga pred a pli ka -
ci jo keta mi na, je tra jal naj manj 3dni. Rezul -
ta ti so se pri veči ni ude le žen cev vrni li na
izho dišč no vred nost 1–2 ted na po a pli ka ci -
ji (12).
Ber ma no vo štu di jo so Zara te in sode lav -
ci pono vi li na več jem šte vi lu pacien tov
z diag no zo TRD (18 bol ni kov, razi ska vo jih
je dokon ča lo 16). Tudi pri bol ni kih s TRD
so priš li do podob nih rezul ta tov, s hi trim
zni ža njem simp to mov depre si je (opaz ni
rezul ta ti so bili izmer je ni že po 110 mi nu -
tah) in dol go traj nim učin kom – 3 dni po
apli ka ci ji so bili pacien ti še ved no v re mi -
si ji (13).
Ibra him in sode lav ci so svo jo ver zi jo
štu di je z ena ki mi odmer ki keta mi na izved -
li na sku pi ni bol ni kov s TRD, ki je bila neod -
ziv na na zdrav lje nje z EKT (17 so de lu jo čih),
in sku pi ni pacien tov s TRD, ki do sedaj še
ni bila izpo stav lje na EKT (23 so de lu jo čih).
Pri obeh sku pi nah so izme ri li hiter odziv
na a pli ka ci jo keta mi na že 230 mi nut po
infu zi ji in izme ri li občut no ter med sku pi -
na ma pri mer lji vo zni ža nje depre siv ne simp -
to ma ti ke (14).
več krat ne intra ven ske a pli ka ci je
Za ra di uspe šno sti enkrat ne ga IV odmer ka
keta mi na so Rot in sode lav ci žele li preiz -
ku si ti učin ko vi tost več krat ne a pli ka ci je.
V štu di ji so 10 pa cien tom s TRD, ki so bili
neod ziv ni na pov preč no 8 raz lič nih anti de -
pre si vov, a pli ci ra li 6 od mer kov raz to pi ne
keta mi na, ena ke tistim iz pred hod nih študij.
Za mer je nje zmanj ša nja depre siv ne simp -
to ma ti ke so upo ra bi li Mont go mery-Åsber -
go vo les tvi co depre si je (angl. Mont go -
mery-Åsberg Depres sion Rating Sca le, MADRS).
Tisti pacien ti, ki so 24 ur po prvi a pli ka ci -
ji keta mi na dose gli remi si jo simp to mov po
MADRS, so bili ustrez ni kan di da ti za nadalj -
nje a pli ka ci je keta mi na (9 pa cien tov).
Ostalih 5 od mer kov so pre je li ambu lant no
znotraj 12 dni od pre je ma prve infu zi je.
Kon tro le sta nja pacien tov so pote ka le dva -
krat na teden, 4 ted ne, ozi ro ma do relap -
sa depre siv ne simp to ma ti ke (de fi ni ran
z MADRS oce no >50% gle de na oce no pred
a pli ka ci jo zdra vi la). Pono ven pojav simp to -
mov je v pov preč no 19 dneh doži ve lo 8 od
9 bol ni kov, 1 bol nik pa je ostal brez huj še
depre siv ne simp to ma ti ke več kot 3 me sece.
Več krat ne a pli ka ci je keta mi na so pri
neka te rih pacien tih pov zro či le pojav mini -
mal nih psi ho tič nih simp to mov, izmer je -
nih s krat ko psi hia trič no oce nje val no
les tvi co (angl. Brief Psychia tric Rating Sca -
le, BPRS). Tri je bol ni ki so poro ča li o opazni,
ven dar pre hod ni diso cia tiv ni simp to ma ti -
ki. Stran ski učin ki med in po infu zi ji keta -
mi na pa so bili bla gi (15).
85Med Razgl. 2016; 55 (1):
vpliv na samo mo ril nost
Pri ce in sode lav ci so posku ša li kli nič ne štu -
di je zdrav lje nja bol ni kov s TRD s ke ta mi nom
pre ne sti na bolj spe ci fi čen prob lem – samo -
mo ril nost in mož no sti hitre ga zni že va nja
eks pli cit ne in impli cit ne samo mo ril ne simp -
to ma ti ke. Oprav lje ni sta bili dve štu di ji.
V prvi je 26 pa cien tov s TRD pre je lo enkrat -
ni odme rek keta mi na (0,5 mg/kg raz to pi ne
keta mi na v FR). Eks pli cit ne samo mo ril ne
tež nje pacien tov z MADRS so bile testi ra ne
2 uri pred a pli ka ci jo in 24 ur po njej. Testi -
ra nje za impli cit no samo mo ril no miš lje nje
z ra ču nal niš kim testom, ime no va nim impli -
cit ni test aso cia cij (angl. Im pli cit Asso cia tion
Test, IAT), je nak nad no opra vi lo še 10 pa cien -
tov. Rezul ta ti MADRS so bili 24 ur po infu -
zi ji keta mi na niž ji za pov preč no 2,08 toč ke
na toč kov ni les tvi ci 0–6, od tega je 81 %
pacien tov pre je lo oce no 0. Po a pli ka ci ji keta -
mi na so bile uspe šno zniža ne tudi impli cit -
ne aso cia ci je. V dru gi štu di ji so preiz ku si li
uspe šnost več krat nih a pli ka cij keta mi na na
zni ža nje samo mo ril no sti. Rezultati MADRS
so pri pacien tih osta li zni ža ni 12 dni (16).
Diaz gra na dos in sode lav ci so v po dob -
ni štu di ji na 33 pa cien tih z diag no zo depre -
si je meri li uči nek enkrat ne i. v. a pli ka ci je
keta mi na na obseg pacien to ve depre siv ne
simp to ma ti ke in samo mo ril nih misli z les -
tvi ca mi MADRS, HDRS, z les tvi co samo mo -
ril nih misli (angl. Sca le for Sui ci de Idea tion,
SSI) in z Bec ko vo les tvi co depre si je (angl.Beck
Depres sion Inven tory, BDI). Izbolj ša nje depre -
siv ne simp to ma ti ke in zmanj šan obseg
samo mo ril nih misli so zabe le ži li 40 mi nut
po infu zi ji keta mi na, uči nek je tra jal prib -
liž no 4 ure (17).
Obe zgo raj ome nje ni štu di ji sta bili
oprav lje ni na pacien tih, ki niso bili akut no
ogro že ni zara di svo je samo mo ril ne simp -
to ma ti ke, zato so bile meri tve v ome nje nih
štu di jah bolj odraz izbolj ša nja kro nič nih
samo mo ril nih teženj kot zmanj ša nja akut -
ne samo mo ril no sti.
Lar kin in Beau trais sta svo jo štu di jo
izved la v ur gent ni ambu lan ti, kjer sta preiz -
ku ša la vpliv keta mi na na pacien te, ki so bili
pri pe lja ni v ur gent no oskr bo zara di akut -
ne samo mo ril ne ogro že no sti. 14 pa cien tov
je pre je lo 0,2 mg/kg tele sne teže v bo lu su
v 1–2 mi nu tah. Z MADRS je bil izmer jen
tako akut ni anti de pre siv ni kot uči nek na
samo mo ril nost bolu sa keta mi na. Že 40 mi -
nut po a pli ka ci ji keta mi na je pri vseh ude -
le žen cih priš lo do občut ne ga zmanj ša nja
akut ne samo mo ril no sti, anti de pre siv ni uči -
nek keta mi na pa je bil izmer jen po prib ližno
80 mi nu tah. Zmanj ša nje akut ne samo mo -
ril ne ogro že no sti je tra ja lo več kot 10dni (18).
aLTERNaTIvNE MOŽNOSTI
a PLI Ka CI JE
Vse do sedaj ome nje ne štu di je so se osre -
do to ča le pred vsem na delo va nje i. v. a pli ka -
cij keta mi na. Nekaj dru gih štu dij pa se je
pos ve ti lo mož no stim alter na tiv nih poti apli -
ka ci je keta mi na, ki bi bile upo rab ni kom bolj
pri jaz ne in dostop ne.
Oral na a pli ka ci ja
Kljub zgolj 20 % bio loš ki aktiv no sti oral no
zau ži te ga keta mi na bi bila ta obli ka a pli ka -
ci je veli ko laž ja in bolj var na za same upo -
rab ni ke, ki bi keta min v ob li ki tab let ali kap -
sul lah ko zau ži li sami doma, poleg tega pa
tudi manj obre me nju jo ča za zdravs tve ne
delav ce. Irwin in Igle wicz sta v svo ji štu -
di ji preiz ku si la učin ko vi tost oral ne admi -
ni stra ci je 0,5 mg/kg keta mi na dnev no,
28 dni, pri palia tiv nih pacien tih. Štu di jo je
pri če lo 14 pa cien tov s simp to mi depre si je
in ank sioz no sti, izmer je nih z les tvi co bol -
ni šnič ne ank sioz no sti in depre si je (angl.Hos -
pi tal Anxiety and Depres sion Sca le, HADS),
zaklju či lo pa 8 (4 pa cien ti so odsto pi li po
14 dneh zara di neod ziv no sti na tera pi jo, 2 pa
zara di spre memb v psi hič nem in fizič nem
sta nju, nepo ve za nih z ad mi ni stra ci jo keta -
mi na). Vseh 8 ude le žen cev, ki je štu di jo
dokon ča lo, je bele ži lo mer lji vo zni ža nje
simp to mov depre si je in ank sioz no sti na
HADS. Kljub temu, da je šlo za palia tiv ne
pacien te, je bil pojav stran skih učin kov
86 Anja Toma še vić, Rok Tav čar    Ke ta min kot možen način zdrav lje nja odpor nih depre sij
rela tiv no maj hen (dia re ja, nes peč nost, atak -
si ja) (19).
In tra na zal na a pli ka ci ja
La pi dus in sode lav ci so pri 20 pa cien tih
z de pre si jo izved li dvoj no sle po, s pla ce bom
kon tro li ra no štu di jo, kjer so sode lu jo či pre -
je li bodi si 50 mg intra na zal ne ga keta mi na
bodi si FR. Po 24 urah so s po moč jo MADRS
izme ri li zmanj ša nje simp to mov depre si je
pri pacien tih, ki so pre je li keta min (20).
Stran ski učin ki in vpliv intra na zal ne ga
keta mi na na hemo di nam sko sta bil nost
pacien tov so bili veli ko manj ši kot pri i. v.
a pli ka ci ji, ven dar je bila manj ša tudi učin -
ko vi tost intra na zal ne a pli ka ci je (21).
vaRNOST IN STRaNSKI UČINKI
KETaMINa
Ke ta min je že več kot 50let uspe šen in učin -
ko vit diso cia ti ven ane ste tik in anal ge tik. Na
področ ju nevrop si hia tri je je bila leta 2007
oprav lje na štu di ja, kjer so Perry in sode lav -
ci opa zo va li stran ske učin ke in vpli ve več -
krat nih suba ne ste tič nih odmer kov keta mi na
na psi hič ni sta tus. Od 450 so de lu jo čih so
spre mem be v psi hič nem sta tu su opa zi li
zgolj pri 10, in sicer so se neka te ri stran -
ski učin ki kot npr. moč na seda ci ja in akut -
na dis fo ri ja poja vi li med samo a pli ka ci jo
infu zi je in izzve ne li do kon ca dne va. Le tri -
je sode lu jo či so zabe le ži li dol go traj nej še
stran ske učin ke, kot so utru je nost, sla bost,
gla vo bol, noč ne more/ži ve sanje, in sicer več
ted nov po infu zi ji. Pri nobe ne mu od sode -
lu jo čih se ni raz vi la odvi snost ozi ro ma
želja po zlo ra bi keta mi na (22).
Red na upo ra ba keta mi na naj bi vpli va -
la na posa mez ni ko ve spo min ske spo sob -
nosti. Prav za prav naj bi imel že enkrat ni
odme rek nega ti ven vpliv na delov ni, epi zo -
dič ni in seman tič ni spo min pri zdra vih
posa mez ni kih, ven dar je uči nek zgolj krat -
ko tra jen in naj bi izzve nel po treh dneh
(23, 24). Štu di ja na rekrea tiv nih upo rab ni -
kih keta mi na, tako red nih kot tistih, ki so
keta min jema li zgolj obča sno, pa naj bi pod -
pr la doka ze žival skih štu dij o ne ga tiv nem
vpli vu blo ka tor jev NMDA recep tor jev na
spo min ske spo sob no sti, ki je ob red ni kro -
nič ni upo ra bi dol go tra jen (24). Vsee no se je
tre ba zave da ti, da so v štu di jah z re krea tiv -
ni mi upo rab ni ki keta mi na v ve či ni vklju če -
ni posa mez ni ki, ki upo rab lja jo več kot zgolj
eno vrsto psi hoak tiv nih sno vi, zato je vpli -
ve na spo min ske spo sob no sti tež ko pri pi -
sa ti izključ no upo ra bi keta mi na.
ZaKLJUČEK
Ke ta min in osta li anta go ni sti NMDA recep -
tor jev se kaže jo kot obe tav na alter na ti va že
obsto je čim anti de pre si vom, s pred nost jo
pred vsem pri hitrem nasto pu tera pevt ske -
ga učin ka in odziv no sti pri bol ni kih z odpor -
ni mi obli ka mi depre si je. Veči na ome nje nih
štu dij je bila oprav lje na na veli ko pre majh -
nem šte vi lu posa mez ni kov, da bi lah ko iz
njih skle pa li o de jan ski učin ko vi to sti zdrav -
lje nja več je popu la ci je. Zara di majh ne ga šte -
vi la štu dij so ome je ni tudi podat ki gle de
dol go roč ne učin ko vi to sti zdrav lje nja depre -
si je s ke ta mi nom in obsež nost jo neže le nih
učin kov. Štu di je kaže jo učin ko vi tost pred -
vsem v smi slu akut ne ga izbolj ša nja depre -
siv nih simp to mov po enkrat ni a pli ka ci ji
keta mi na, ven dar so učin ki krat ko traj ni. Več -
krat ne a pli ka ci je keta mi na pa kaže jo le
del no učin ko vi tost, zato se odpi ra pomemb -
no vpra ša nje, kako dose či dol go tra jen anti -
de pre si ven uči nek keta mi na. Ena izmed
obe tav nih mož no sti je iska nje alter na tiv nih
poti a pli ka ci je keta mi na, ki bi poten cial no
lah ko vpli va le na dol go traj nej šo zmanj ša -
nje depre siv ne simp to ma ti ke. Veči na študij
se namreč poslu žu je i. v. a pli ka ci je keta mi -
na, ki sicer dose ga zelo hiter, a krat ko tra -
jen uči nek. Rav no ta hiter nastop delo va nja
naka zu je mož nost upo ra be keta mi na v akut -
ni fazi zdrav lje nja depre si je, zla sti pri akut -
no samo mo ril no ogro že nih pacien tih, kjer
je hitro in uspe šno zdrav lje nje živ ljenj ske -
ga pome na. Potreb ne bodo tudi nadalj nje
štu di je, ki bi poka za le, ali je mogo če akut -
no izbolj ša nje depre siv ne simp to ma ti ke
87Med Razgl. 2016; 55 (1):
oz. zmanj ša nja samo mo ril nih misli dol -
goroč no ohra ni ti s po moč jo kom bi ni ra nja
keta mi na in dru gih psi ho far ma ko loš kih in
psi ho so cial nih inter ven cij. Potreb ne bodo
nadalj nje razi ska ve gle de mož no sti zdrav -
lje nja TRD s ke ta mi nom kot mono te ra pi jo
ali kom bi ni ra no tera pi jo z EKT, saj neka te -
re štu di je kaže jo pomemb no zmanj ša nje
88 Anja Toma še vić, Rok Tav čar    Ke ta min kot možen način zdrav lje nja odpor nih depre sij
depre siv ne simp to ma ti ke po i. v. a pli ka ciji
keta mi na pri pacien tih s TRD, ki se na dru -
ge obli ke zdrav lje nja niso odzva li. Keta min
torej ponu ja veli ko mož no sti za raz voj
zdrav lje nja raz lič nih oblik depre sij, ven dar
bodo nadalj nje razi ska ve poka za le dejan ski
obseg nje go vih tera pevt skih zmož no sti.
LITERaTURa
1. Pre gelj P, Kores-Ple sni čar B, Tomo ri M, et al. Psi hia tri ja. Ljub lja na: Psi hia trič na kli ni ka; 2013.
2. Sa yers J. The world health report 2001 – Men tal health: new under stan ding, new hope. Bull World Health Organ.
2001; 79 (11): 1085.
3. Ia da ro la ND, Niciu MJ, Ric hards EM, et al. Keta mi ne and other N-methyl-D-as par ta te recep tor anta go nists
in the treat ment of depres sion: a pers pec ti ve review. Ther Adv Chro nic Dis. 2015; 6 (3): 97–114.
4. Al-Har bi KS. Treat ment-re si stant depres sion: the ra peu tic trends, chal len ges, and futu re direc tions. Patient
Pre fer Adhe ren ce. 2012; 6: 369–88.
5. Jick H, Kaye JA, Jick SS. Anti de pres sants and the risk of sui ci dal beha viors. JAMA. 2004; 292 (3): 338–43.
6. Sa na co ra G, Zara te CA, Kry stal JH, et al. Tar ge ting the glu ta ma ter gic system to deve lop novel, impro ved the -
ra peu tics for mood disor ders. Nat Rev Drug Dis cov. 2008; 7 (5): 426–37.
7. Pri ce RB, Shun gu DC, Mao X, et al. Ami no acid neu ro tran smit ters asses sed by pro ton mag ne tic reso nan ce spec -
tros copy: rela tions hip to treat ment resi stan ce in major depres si ve disor der. Biol Psychia try. 2009; 65 (9): 792–800.
8. Whi te PF, Ham J, Way WL, et al. Phar ma co logy of keta mi ne iso mers in sur gi cal patients. Anest he sio logy. 1980;
52 (3): 231–9.
9. Cle ments JA, Nim mo WS, Grant IS. Bioa vai la bi lity, phar ma co ki ne tics, and anal ge sic acti vity of keta mi ne in
humans. J Pharm Sci. 1982; 71 (5): 539–42.
10. Su bra ma niam K, Subra ma niam B, Stein brook RA. Keta mi ne as adju vant anal ge sic to opi oids: a quan ti ta tive
and qua li ta ti ve syste ma tic review. Anesth Analg. 2004; 99 (2): 482–95.
11. Nop pers I, Nie sters M, Aarts L, et al. Keta mi ne for the treat ment of chro nic non-can cer pain. Expert Opin Phar -
ma cot her. 2010; 11 (14): 2417–29.
12. Ber man RM, Cap piel lo A, Anand A, etal. Anti de pres sant effects of keta mi ne in depres sed patients. Biol Psychiatry.
2000; 47 (4): 351–4.
13. Za ra te CA Jr, Singh JB, Carl son PJ, et al. A ran do mi zed trial of an N-methyl-D-as par ta te anta go nist in treat -
ment-re si stant major depres sion. Arch Gen Psychia try. 2006; 63 (8): 856–64.
14. Ibra him L, Diaz gra na dos N, Luc ken baugh DA, et al. Rapid decrea se in depres si ve symptoms with an N-methyl-
d-as par ta te anta go nist in ECT-re si stant major depres sion. Prog Neu ropsyc hop har ma col Biol Psychia try. 2011;
35 (4): 1155–9.
15. aan het Rot M, Col lins KA, Mur rough JW, et al. Safety and effi cacy of repea ted-dose intra ve nous keta mi ne
for treat ment-re si stant depres sion. Biol Psychia try. 2010; 67 (2): 139–45.
16. Pri ce RB, Nock MK, Char ney DS, et al. Effects of intra ve nous keta mi ne on expli cit and impli cit mea su res of
sui ci da lity in treat ment-re si stant depres sion. Biol Psychia try. 2009; 66 (5): 522–6.
17. Diaz gra na dos N, Ibra him LA, Brutsc he NE, et al. Rapid reso lu tion of sui ci dal idea tion after a sin gle infu sion
of an N-methyl-D-as par ta te anta go nist in patients with treat ment-re si stant major depres si ve disor der. J Clin
Psychia try. 2010; 71 (12): 1605–11.
18. Lar kin GL, Beau trais AL. A pre li mi nary natu ra li stic study of low-dose keta mi ne for depres sion and sui ci de
idea tion in the emer gency depart ment. Int J Neu ropsyc hop har ma col. 2011; 14 (8): 1127–31.
19. Ir win SA, Igle wicz A, Nele sen RA, et al. Daily oral keta mi ne for the treat ment of depres sion and anxiety in
patients recei ving hos pi ce care: a 28-day open-la bel proof-of-con cept trial. J Pal liat Med. 2013; 16 (8): 958–65.
20. La pi dus KA, Levitch CF, Perez AM, etal. A ran do mi zed con trol led trial of intra na sal keta mi ne in major depressive
disor der. Biol Psychia try. 2014; 76 (12): 970–6.
21. Luc ken baugh DA, Niciu MJ, Iones cu DF, et al. Do the dis so cia ti ve side effects of keta mi ne media te its antide -
pres sant effects? J Af fect Disord. 2014; 159: 56–61.
22. Perry  EB  Jr,  Cra mer  JA,  Cho  HS,  et al.  Psychia tric  safety  of  keta mi ne  in  psychop har ma co logy  research.
Psychop har ma co logy (Berl). 2007; 192 (2): 253–60.
23. Mor gan CJ, Muet zel feldt L, Cur ran HV. Con se quen ces of chro nic keta mi ne self-ad mi ni stra tion upon neu ro -
cog ni ti ve func tion and psycho lo gi cal well being: a 1-year lon gi tu di nal study. Addic tion. 2010; 105 (1): 121–33.
24. Cur ran HV, Monag han L. In and out of the K-hole: a com pa ri son of the acu te and resi dual effects of keta mine
in fre quent and infre quent keta mi ne users. Addic tion. 2001; 96 (5): 749–60.
Pris pe lo 27. 8. 2015
89Med Razgl. 2016; 55 (1):