rtTBUgHgD^AMD DISTRIBUTED TOPER PERMIT (Ho. 866) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, OH FILE AT THE PQ8T OfflCE OF NEW YORK, H. Y. By Order of the Frea't, A. B. Bnrleson, P. M. Gen.
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja sa vse leto......... $6.00
Za pol leta............... $3.00
Za Hew York celo leto... $7.00 Za inocemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
The largest Slovenian Daily in the United States*
Issued every day except Sundays and legal Holidays. Bf" 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEPON: 4687 CORTLANDT.
NO. 266. — ŠTEV. 266.	NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 12, 1921. — SOBOTA, 12. NOVEMBRA. 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
POKOP "NEPOZNANEGA VOJAKA"
HARDING, PERSHING, WILSON IN SKORO VSI ODLIČNI AMERIKANCI SO SE VDELEZILI POGREBA NEPOZNANEGA JUNAKA NA ARLINGTON POKOPALIŠČU V WASHING-TONTJ. — WILSON JE BIL EDINI, KATEREMU JE PLOSKALA LJUDSKA MNOŽICA.
Washington, D. C.f 11. nov. — Položen k \ernemu počitku z vzorni ("ahttni. kater? more nuditi hvaležen narod, je našel 44nepoznani junak" iz FVancije svoje iu* sto med junaškimi mrtvimi na Arlington pokopališču.
Najvišji -"astnik: armado in mornarice so šli peš poleg kr-► te. Le roke junaških tovarišev v veliki vojni ko se dotaknile te krste.
Predsednik Hattiing je korakal peš <a krsto, da počasti mrtvega junaka. Prejšni predsednik AVilson se je ob tej priliki prvič pokazal v javnosti po preteku več mesecev in general iVrshing je zavrnil priliko, da jaha ter korakal pel poleg krste prav do groba.
Zastopniki inozemskih vlad so položili najvišja vojaška odlikovanja svojih vlad na krsto nepoznanega junaka in z /emljo Fran « ije, kjer je je padel nepoznan, krog sebe. j_» legel k zadnjemu počitku.
Topovi na fortu Myer so neprestano grmeli oJ minute do minute, ko se je pogrebni sprevod pomikal iz Kapitohi proti velikemu mram"tnatemu amfiteatru v Arlingtonu, kjer so se pričele ccrimonije z igranjem ameriške narodne himne od strani mornariške godbe.
Zgodovinska Pennsylvania Ave. je bila kraj. kamor fo pričele hiteti ljudske množice takoj po solnčnem vzhodu, da vidijo pogrebni sprevod.
Ko so se odprla iztočna vrata rotunde v Kapitolu, so prvi Kolčni žarki prodrli noter ter osvetlili bronasti kip, katerega je poslal predsednik kitajske republike. Nato so pristopili nosilci krste ter jo dvignili, a posta-x i 11 zopet nai.aj. To je bila le po-skušnja. Ob osmih je zaigrala zunaj godba koral: — Nearer, my liod, to Thee, — nakar so nosilci dvignili krsto ter jo pomisli skozi iztočna vrata na la-iVto topa. V rotundi sami ni bilo uikakih cerimonij.
Sprevod se je pričel pomikati in takoj za krsto je šel predsednik Harding z generalom Persh-mgom.
Washington, D. C.. 11. nov. — Na tisoče in tisoče gledalcev je pozdravilo Woodrow Wilsona, ameriškega vojnega predsednika r, ko se je peljal danes navzdol po Pennsylvania Avenue za krsto nepoznanega vojaka.
Slovesni molk, ki je prevladoval, ko a« je peljala mimo krsta, se je umaknil živahnemu nazdravljanju, ko se je pripeljal mimo voz prejšnjega predsed-lika Wilsona.
Mr. Wilson v spremstvu svoje žene, je dospel v Kapitol deset minut prepolno. Njegov voz bi I moral soglasno s programom sle-' diti tik za krsto, a Wilson ni ho-' tel sprejeti ponudbo, ko so mu hoteli napraviti prostor v spre-' vodu.
— Povsod je dobro. — je rekel.
Stopil je turej v vrsto koncem sprevoda, sa veterani iz svetovne vojne, ki so nosili žalne znake na svojih rokavih.
Wilson je bil zelo vesel, ko je videl nazdravljanje naroda. Dvignil je svoj cilinder ter počasi zamahnil. s roko. Njegovo raio-rano in suho lice jc kazalo gi-njenje.
Mr. Wilson je bil edini človek, kateremu so ljudje nazdravljali.
Nazdravljanje j« izgledajo kot
*
ppontanen izbruh za bolnega moža, ki je no&il na svojih ramenih Ufodo narodu, skozi celo vojno. Wilson je nestrpno pričakoval ta dan, kajti hotel je biti del impresivnega prizora, v kojega prologn je igral t?ko bistveno ulogo. Njegov zdravnik, admiral Grayson, je ugodil njegovi prošnji, kajti izjavil je, da bo njegovo zdravstveno stanje preneslo vožnjo v kočiji.
Washington, D. C.. 11. nov. — Noben živi vojni junak se ne more postavljati s tako številnimi odlikovanji kot se jih je danes podelilo nepoznanemu ameriškemu junaku. Najvišja odlikovanja sedmih narodov se je pripelo na zastavo, s katero je bil pokrita krsta. Odlikovanja so bila naslednja :
— Kongresna svetinja Združenih držav, katero je pripel predsednik Harding;
Belgijski vojni križec, katerega je pripel belgijski genejral, baron Jacques.
Angleški Victoria križ, katerega je pripel admiral Beattv.
Franoska vojaška svetinja z vojnim križcem, katero je prijel na zastavo maršal Focli.
Italjanska zlate svetinja za junaštvo, k::tero je pripel general Diaz.,
Čehoslovaški vojni križec, katerega je pripel češki poslanik dr. Stepanek.
Poljski zaslužni križec, katerega je pripel princ Lubom irski, poljski poslanik v Združenih državah.
OBRAVNAVA PROTI MORILCU LANDRU
Landru pravi, da je njegova dozdevna žrtev še živa, a noče povedati, kje se nahaja.
OBRAVNAVA PE ^TI LANDRUJU. V Parizu se vrši jaka zanimiva 'obravnava proti H. nriku Landr uju, ki je obtožen, da je imel enajst žena, pa je vse umoril. Trup'a jc sežgal, ostanke pa za kopal v bližini svoje hiše. Slika nam kaže frar.coskc detektive, ki grebejo zu hišo v namenu, da dobe kako sled.
DVA VULKANA: - PROGRAM ZA PRVO KOLIKO TUJEROOGEV NEMČIJA IN RUSIJA1 SEJO KONFERENCE! JE V ZOR. DRŽAVAH
Francoski ministrski predsednik Briand je na ta način govoril o Nemčiji in Rusiji
Objavljen je bil program za prvo sejo konference glede razorože-nja ter problemov Daljnega iztoka.
Versailles, Francija, 11. nov. — Henri Landru, čeprav izčrpan telesno \>led naporov, katerim je izpostavljen, je še vedno ohranil svoje hladno in dvorljivo obnašanje, ko se je danes nadaljevalo s procesom proti njemu, ker se ga dolži, da je umoril deset žensk in enega dečka.
Državno pravdništvo našteva še nadalje okolisčne dokaze glede zvez Landruja z madamo de Bor-deline, o kateri se glasi, da je bila druga iz števila njegovih 285 zaročenk. Landru je trdil, da mu gotovi privatni oziri branijo razkriti njeno sedanje bivališče, čeprav ga je sodšee posvarilo, da bo mogoče njegova glava plačala kazen za njegovo molčenost.
V pojasnilo, zakaj noče odgovoriti na vprašanja pomožnega sodnika Bonina, je rekel obtoženi predsedujočemu sodniku Gilber-tu:
—	Bonin je bil kandidat pri zadnjih volitvah v zakonodajo. Nekateri volilci so iz perverznega humorja napisali moje ime na volilne listke. Bonin je bil jezen name, ko je bil poražen.
—	Nadalje je povzročil aretacijo moje žene. Jaz mu nisem odgovoril raditega, ker ima predsodke proti meni.
Landru je zrl povsem mirno na cele ducate sorodnikom, hčera in sester žensk, katere je baje najprro umoril ter nato sežgal
Pričakovati je še nadaljnih senzacionalnih razvojev v tem procesu«	^
&£3 G2S3
Washington, D. C. 11. novembra. — Francija prihaja na konferenco glede razoroženja ter problemov Daljnega vzhoda — ' odkritega duha ter odprtih u-šes". ne zahteva ničesar ter je pripravljena podpirati prizade-\anja predsednika Hardinga. da se oprosti narode bremen oboroževanja ter vzdrži svetovni mir.
Ta izjava glede stališča francoske delegacije je predstavljala odgovor francoskega ministrskega predsednika Brianda na tozadevna vprašanja časnikarskih poročevalcev, ki so se tika-ia objavljeni poročil, da bo zahteval vojaška jamstva, finčin-eno podporo in druge koncesije.
Briand je odkritosrčno govoril glede rešitve problemov, katere bo skušala rešiti konferenca V kolikor pride v pošte v Francija, — je rekel — je pripravljena postaviti se sama nasproti raz organizirani Evropi, vendar pa mu je treba pustiti svobodne roke, kakorhitro gr1 za kako zadevo, ki bi bila potrebna za varnost Francije.
Ministrski predsednik je izvajal prav posebno v odgovor na neko vprašanje, če namerava zopet spraviti na površje že preje stavljeni predlog dogovora med Ameriko, Anglijo in Francijo, soglasno s katerim naj bi prvi dve deželi prišli F r-jinciji na po-moč, če bi bila slednja zopet ogrožena ali napadena od Nemčije.
—	Jaz nimam namena spraviti na površje tega vprašanja, — je rekel z velikim poudarkom — Ta dogovor je spravljen s-sveta. kajti Združene države so izjavile, da nočejo skleniti ^take-{.a dogovora m vsled tega je bil načrt opuščen.
—	Mi smo sklenili voditi sami svoje zadeve, — je rekel. — in mi smo pripravljeni varovati sami sebe. če se nam pusti prosto loko, da smemo storti to, kar smatramo za primerno.
Potem, ko je Briand izjavil de je Francija pripravljena sama postaviti se po robu celi raz-frganizirani Evropi, je dostavil, da ata Rusija m Nemčija kot — dva vulkana. — Nemčija je raz-orožena, v kolikor pride v po-Štev artilerija in malo ročno o-rožje, a Nemčija ima šestdeset milijonov prebivalcev ter je v industrijalneia oziru sposobna iz delati orožje in vojn: materijal v najkrajšem času ter z največjo naglico. Mi stojimo dvema vulkanoma nasproti. Na drugi t.!rani Nemčije je sovjetska Rusija, ki bruha iz sebe pepel in lavo. Tudi nemški vulkan brenči in edini jez je Poljska. Če bi pade!-ta jez, bi se oba vulkana — združila v enega, Rusija pred-
Washington, 1). C., r. nov. — Vse priprave za razproževalno konferenco so storjene prav do najmanjše posameznosti. Ker je dospel včeraj Arthur Balfour, ki bo predsedoval angleški delegaciji, dokler ne dospe v Ameriko ministr. predsednik Lloj't Gt-orge. je sedaj konferenca izpopolnjena, kajti dospeli so še nadaljni delegati iz Avstralije, Nove Zelandije in Italije.
Balfour, ki je bil sprejet z velikimi častmi, je dal izraza svojemu preprianju, da bo uveljavila konferenca zgodovinski napredek v mednarodnih odnošajih. Delegacije vseh narodov, ki so bili na konferenco, z izjemo one Portugalske, ki bo dospela danes, se že mude v zveznem glavnem mestu.
Državni department je izdal včeraj oficijelni program za prvo sejo konference, ki se glasi naslednje :
Prva seja konference se vrši v soboto, dne 12. novembra ob polenajstih zjutraj v Continental Memorial Hall.
Ob četrt na enajst bodo vrata za občinstvo zaprta in delegati so naprošeni, naj bodo najpozneje ob deset in pet in dvajset minut na svojih mestih.
Dnevni red je naslednji: Molitev rev. Abemethv. Predsednik Harding bo imel nato nagovor na konferenco-
V soglasju z željo delegacij ne bo uikakih odgovorov nz nagovor predsednika in slednji se bo takoj nato umaknil.
Državni tajnik Združenih <lrž^v bo predlagal nato konferenci, naj završi svojo organizacijo.
Sledila bo izvolitev predsednika.
Predsednik bo imel nagovor. Po izvolitvi glavnega tajnika ter odsekov za program in dnevni red se bo stavilo predlog. naj se sejo preloži na torek. dne 15. novembra, ob enajsti uri v isti dvorani.
tavlja največjo nevarnost za socialni mir Fvrope.
— Francija je spravila misel nevarnosti na najnižle ležečo loeko. Mi zahtevama le. da se nas pusti v miru. d?, se lahko sa-•-ni zavarujemo pred lavo teh — '.'veh vulkanov. Če so odprta dru ?a bolj praktična pota. smo pripravljeni razmišljati o njih. Mi pa ne moremo ničesar zahtevati ler hočemo ie, da bi lahko združili svoja prizadevanja z onimi Amerike ter izvedli in ohranili -.vetovni rifir na najbolj praktičen , način,
V Združenih državah je 15.920. C00 ljudi, ki so bili rojeni v inozemstvu.
Washington, D. C. 11. novembra. — Soglasno z najnovejšo ob „avo urada '.a javno ljudsko štetje, je bilo m*d ljudmi, ki so stanovali dne l. januarja 1930 v Združenih državah. 13.920.602 j(. v inozemstvu rojeno prebivalstvo Združeni h držav izza leta :nozemeev. Xa temelju tega se IfllO pomnožilo za -104.806 oseb ali za tri odstotke. Od onih. ki so bili rojeni v inozemstvu, jih ie bilo (J.49J.038 nr.turaliziranih ali državljanov, 1.22o.490 jih je vzelo prvi državljanski papir in ;").'98.69."» jih je bilo nekvalificiranih inozemcev. Glede statusa ostalih se ni ničesar objavilo.
Urad za javno ljudsko štetje izjavlja, da .ie bilo tako štetje vseh v inozemstvu rojenih, brez cz'ra na razliko p!- mena, starosti in spola prvo, ki se je kedaj vršilo v Združenih državah. V prejšnjih poročilih urada za — ljudsko štetje je Vela statistika priseljencev omejena na moške, ki so bili starejši kol 21 let.
Največji odstotek naturalizi-ranih državljanov ima North Dakota. namreč 73 odstotkov vseh v državi živečih ljudi, ki so bili rojeni v inozemstvu, in najmanjšega Arizona, kjer je izmed navzočih inozemcev le 14 • dstotkov naturaliziranih.
NEMČIJA NE MORE PLAČATI
BERLINSKI BANKIR PRAVI, DA JE DRZNO PRIČAKOVATI, DA BI MOGLA NEMČIJA PLAČATI SVOTE, KATERE ZAHTEVAJO ZAVEZNIKI. — ŠTEVILKE V DOKAZ. — ZADNJE ZATOČIŠČE NEMCEV JE BOLJŠEVIZEM.
NEMŠKE TRGOVINE
BODO ZAPRLI
.. Kakorhitro bo božična kupčija končana, d bodo nemške pro-, dajalne privoščile malo počitka.
Berlin, Nemčija. II. novembra — Večje prodajalne nameravajo po božičnih praznikih uvesti krajše delovne ure in številne manjše prodajalne nameravajo sploli zapreti vrata >.p nekaj časa. Težko jim bp namreč dobiti blago, potrebno za nadaljevanje trgovine, ker je inozemstvo sko-ro vse pokup'lo vsled izvanred-uo majhne vrednosti nemške — uarke. Tudi industrijalci ne bodo kmalu več mogli proizvajati na ta način kot do.^edaj, kajti o-ni ne vedo. kako bi dobili surovine z markami, ki so izgubile skoro vsako »rednost.
Položaj je v splošnem zelo resen in reparacijska komisija bo ob svojem prihodu našla le malo povoda za domnevo, da lahko Nemčija plača. Glasi se pa, da nima namena zahtevati plačila, temveč da hoče najti temelj, na katerem bi se moglo izvesti novo ureditev odškodnine.
Berlin, Nemčija, 11. nov. —r
I
Arthur von Gwinner. eden iz- ( med ustanoviteljev Nemške ban- j ke ter ena najv« "jih finančnih avtoritet v Nemčiji, je nudil poročevalcu nc.vvorškega Times interview. v katerem je dc.1 izraza odločnim nazorom glede splošnega finančnega položaja.
—	Položaj, — je rekel. — je prav tako teman kot le more biti. Če mi stavite vprašanje: — Ali more plačati Nemčijaf — ^nm morem le odgovoriti, da je drzno in sniHo pričakovati, "da bi mogla p'ačat.i velikanske in nesmiselne svote, katere se je določilo. Ljudje govore površno o reparacijah. Jaz nočem reči niti ene besede nroti potrebni in primerni odškodnini, a navadni lju-djo n»' vedo. kakšne nepojmljive številke stoj .* za to besedo.
—	Vzemimo predvsem 132 tisoč miljonov zlatih mark, katere mora plačati Nemeja. Zapišite si le številke in oglejte si jih. Ker predstavlja papirnata marka le eno šestdesetinko zlate marke, pomnožite prvotne številke s sest deset in dobili boste skoro osem tisoč milijard papirnatih mark. K temu pa dodajte še pet odstotkov obresti.
—	Ali ni to smelo? To lahko spoznate še tem bolj jasno, Če pomislite, da znaša cela velikanska množina papirnatega denarja, katerega je Nemčija sedaj natiskala, od devetdeset do sto mi-Ijcrd ali tisoč miljonov mark.
—	Okupacijska armada stane enajstkrat več kot smo izdali pred vojno za celo nemško armado in mornarico. Potem pride še premog, katerega • moramo dobavljati Franciji. 'i'o nas stan^ najmanj osemsto miljonov mark na mesec. Kje na božjem svetu pa bomo dobili denar za vse to? V resnici, to je smelo in blazno.
—	Ali ni nobene odpomoči? — sem vprašal.
Medtem pa .ie maika zopet nekoliko poskočila ter se domneva, in je dospela do svoje najbližje točke. Poskočla je namreč od —-:J10 na 240 zi en dolar.
—	Da, najti jo je ter obstaja v tem. da pride svet zopet enkrat. k paireti, — Je odvrnil G\vi: ner. — Nemčija mora imeti prostora, da lahko diha.
—	Ali mislite moratorij z ozi-rom na plačila !
—	Da, to bi bilo dobro in primerni predlogi pozneje. Naj sedejo najboljše glave vseh dežel za mizo ter doženejc, kaj je mogoče storiti, a brez militaristov in privržencev militaristov.
—	Moratorij, za koliko časa? Koliko časa bi potrebovala Nep»-eija?
—	Pri tem ne pride toliko vpo-štev, kaj bi potrebovala Nemčija, temveč kaj bi bilo najboljše za vsakega. Vzemimo pa eno leti* in nato bomo videli, kaj se da napraviti.
Gwinner smatra izgubo premogovnih zalog za zelo resno stvar.
—	Če se bodo izkazale naše zaloge premoga kot nezadostne, — je nadaljeval, — kaj se bo zgodilo? Jaz ne mislim le na narod, ki bo prezebal ter hodil lačen naokrog, temveč predvsem na c'elavce, ki b.»do vrženi na cesto. Edinole ena stvar se lahko zgodi. Če bodo "naše industrije močno trpele, bo prišla Moskva. To bo konec Nemčije in mogoče tudi pričetek konca belega plemena v Evropi.
—	Ali se bojite splošnega poloma
—	Da, če nam ne bo dana prilika. da se oddahnemo. Sevedu ne morem re«"i, na kakšen način So prišlo to, a prišlo bo, če ne bo zavladal zdrav razum.
HAkDINGOV GOVOR SO SLIŠALI V SAN RANCISCO.
San Francisco, Cal., 11. nov. V Civic Auditorium se je zbralo danes na tis«5če ljudi, ki so prav razločno slišali besede, ki jih je govoril predsednik Harding na čast neznanemu vojaku. Prenos glasa je omogočil posebni telefonski aparat..
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
w potom nafte talko Izvršujejo po alikl ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj m bile naše eene sledeče: Jugoslavija:
Razpošilja na nfcje poŠte in Izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" In "Jadranska kaaka" v &*JjanL
300 kron ...... $ 1.10 lf000 kron ...... $3.50
400 kron ...... $ 1.45 5,000 kron ...... $17.00
500 kron...... $ 1.80 10,000 kron ...... $33.00
Glasom naredbe ministrstva ta pošto in brzojav v Jugoslaviji Je sedaj mogoče tam nakazo7at( zneske potom pošte edinole v dinarjih; sa vsake štiri krone bo izplačan en dinar; razmerje med dinarjem in krono ostane toraj neizpremenjeno.
Razpošilja Trsta.
Italija Sb zasedeno ozemlje: zadaje pošte in izplačuje "Jadranska banka"
50 lir----$ 2.55	500 iir____$22.00
100 lir .... ? 4.70	1000 lir .... $43.60
300 lir .... $13.20	^
Nemška Avstrija: , Razpošilja um zadnje pošte in izplačuje "AJrtatizefae Bank" na Dnnajo.
1,000 nem avstr. kron $ 0.99 10,000 nem-avstr. kron $6.00 5,000 nem.-avstr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avstr. kron $25.00
Vrednost drvarju sedaj ni stalna, menja ae veOcrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogočo padati natančne ene vnaprej. Mi račnnama pa ceni istega dne kot nam poslani denar dospe-v roke.
Kot generalni zas^pnik! "Jadranske Banke" in njenih podrni-nle Imams zajamčene isvanredna ngoAse pogoje, Id hoda velike koristi za sne, id se fa ali se hoda posluževali naše banke.
Denar nam je poslati najbolj po Demestte Mane? Order, ali pa pa Nesr York Bank Draft
FRANK 8AKBEB STATE BANK, 82 Cartlandt St., How York
(AlwfUwaail)
"GLAS NARODA"
*HAMK (AKtER, Pr*«ld«rrt
»LOVCN1AU DAILY
and Publish*« by PLHI.1SHINO COMPANX bbrporatlonl
LOUIS BENEDIK. Trusurar
*	of Um Corporation and Addroaaaa af Abovo Offlclora:
CortUndt »tract. B&rough of Manhattan, Ne-» York City. N. Y.
MQlaa Naroda" Is^ajn vsaki *an UYzamft nedelj In praznikov.
Za f at* tate voljo	Uoft za AnwrMw Z«	Now York a. a celo loto
In canado	NJI za pol iaU
Bo »ol la*o	tUOOZm	aaoiomatvo ca čilo loto
Co Cat rt lota	»i^C za pel leta
•7J0 •7 jOO
I. A • NAKUPA
(Veler ft too Poop<*> Day Kxc*^ de »day t
feoorr'^tlor ."aarv SMC
and Bofldaya.
Advftlaomenta on Agreement.
trme podploa Ca aojbo po Mobot Order. 7YI tum prr Jtnjo MT&DM«
oa an prtobCekjo. Donar maj ae MumroC bU kraja narotnfkor pmoiaio. de. oa i
da hitrel- najdemo raJkrralka.
O L A 6 NAHODA Co rti an *t Ptroot, Borou«ft of Manhattan, Now York, N. Y.
Tilwhene: Corttandt £876
'fr apes [|ua^nj couhc
NIKDAR VEC!
AiwrLski iiyr<»<l j<* včeraj žaloval ob krsti svojega 4 4 nt] m »znanega v« »juka * \
Zamišljeno jc ^tal ob j;rolm onega, ki je zaeno / miljoni drugih dal svoje življenje za ideal, ki je bil najvišji «-i njegovega hrepenenja.
Ali naj Lodo t<> striišne žrtve, ki jih je doprinesel ameriški narod, zastonj i
Ali so bili ideali, katere je Amerika pridigo val a	kat^rinTber- levi
svetil, le hie-zvoclniea?
Ali 1k> svet znova zavzel stališet. ki ga je zavzemal pred vojno
Ali bodo narodi sveta tudi zanaprej ščuvali i na krvave vojne, ali bo velik nauk. ki nas ga je naučila sve-
tla situacija Trsta r.i rožnata, marveč žalostn i in nevarna, kakor morda še ni bila nikdar, ali ne sme se porabiti, da je sedanja pomanjkljivost in zastoj pristanišča posledica velike kriz-\ ki pretresa vse zmagovalce in premeirance, da so to pojavi, skupni vsem de-ix'am. Treba je tor j zaupanja, in sicer pri voditeljih, kakor pri množici. No mrmrati in ne slabit, si duha, marveč podvojiti svoje rile z resno voljo, to j" dolžnost mase. Ostati tukaj kljub neugodnosti momenta kljub obetajočemu se zunanjemu zaslužku, s svojo navzočnostjo množiti i lcij -nve in vztrajno držati podjetja. to je dolžnost onih. ki so dajali s\ oje ime deset ali pa sto let kakemu pod-j< t ju. ki je prineslo Trstu na tudi njim prospeh. Zelo je ukoreni-nil v tržaškem javnem mnenju ^'as. da se mislijo izseliti razne industrijske in trgovske diužbe. deloma v Genovo, delon« "na Reko. deloma v Hamburg Pustiti da se širijo te ves:i oziynma resno misliti na odhod, to b1 značih vele izdajstvo proti Ustnemu rodu. proti lastnemu mestu. p-oti Italiji. Peli'.a krivda na sedanjih tržaških razmerah zadeva Trž:;ane y^me. še. večja krivda pa vlado. Pa re-kriininacije ne kori^jijo ni«". Trcb; je pogumno na del.), da se pri-ene zdravljenje tega velikega boli ika. To ni laiika sivar. Veljavni ekonomisti in publicisti so v uglednih listih dokazali, da vlada v deželi napram Trstu, in recimo skoro proti Trstu neverjetno nezaupanje. indispozicija, da se smatra Trst ne safTo za pasivno postavko za državo, marveč tudi za samopašnega parasita. ki qa ni mogoče zadovoljiti z nikako velikodušnosi jo in žrtvijo. Dosle) ni bilo pravega razumevanja tržaškega vprašanja. Koleb^lo se j * med problemoma italijanskega Tista ni italijanskim problemom Trsta. Trst je dobival podporo kakor »cuk revi n sin in ni razumevalo, da je bil Trst mnogo več nego eno mesto, bil je čudovito sredstvo za ži-vJjenje, za*delo. za « kspanzijo na roda po svetu. Tetra, kot sodimo. nista še razumela deze'.i in v i uda. In dokb.r ne bo te«ra razumevanja ne bo mogla no be.: a pomoč dati olajšav obubožanemu mest «i .in ne bo mogoč«- t rži sen. iu bogastva beneškega Orijenta zopet prisvojiti domovini. —-
Počasi prihajaj: Italijani sam; k pravemu spoznanju tržaških razmer. Ni bilo pravega razumevanja na merodajnih mestih, to je rtš in res je tudi. da dokler ga m bo. pojde Trst rak«-vo p^t. Trst v.dja v Kiinu za pasivno ]>ostavko za parasita ga im»jo, ki ni nik-<lar sit. Brano.Astori se j«- rx>vzpu! do brid*- resnice glede Trsta !■ jo očitno povedal. Prav je storil. Moti pa re. da smo v zaledju kdo ve kako sovražni Trstu. Ako je med nami nerazpoioženje proti Trstu, je na tem kr v sam tisri T»st. ki ga obsoja Astori in tisti f»-
vite Mi pričakujemo izboljšanja Trsta iz Trsta samega. Ako je nima. pa naj si vzame svobodo za svoje pro* m-tno življenje! Druirače mora umreti!
t ovna vojna, našel odmeva
v našili srcih ali ga ne
Ihi
t *'
Iz Slovenije.
Poročil se je
.1 že Carman, strojni stavec Zvezne tiskarne v Ljubljani, u sro>.po-dieiio Ivanko .Tančic.
4'Nikdar ve«-:
Te besede j«- iz|iregovoril nekoč predsednik Hardin;.'. To svojo zaobljubo je ponovil včeraj v imenu ameriškega naroda ob krsti "lie]mizilanega vojaka".
In iz siva ameriškega naroda je govoril, ko je re-j i-4.j.	I Potovanje v Ameriko.
- i -	i .	i •	,	j !z ministrstva za socialno poli-
Uh. re l»i mogel dopovedati vsem preživelim bram-L-,
^	1	...	iik<> m* poroča: \ se onv osene ki
boveem, rc bi mogel j)ovedati žalujočim materam, v<lo-lnu!J1,.ravai<, rKii)otovati v Ameri-
, nameravajo od pot o vati v
vam in sirotam, da ne bodo nikdar \eč zahtevane takejko in imajo potne liste, izdam žrtve!"
Vlomi na Dolenjskem.
Dne (?. oktobra vlomilci vlomili v !♦» vinskih siiramb. t. j. hramov in zidavi«-, v Smovru. «»beina Dobrniče, ter napravili v olika n-s!:o škodo. Vlomi » se vršili vsi
Peter Zgaga
Poljaki poročajo, do so zmagali.. Salamvnsko so morali biti tepeni...
# * •
Nikdar več! To je geslo predsednika Hardinga.
Da. nikdar več: ne take vojne. ne takega miru.
*	o *
V	hišo je prišel potepuh. Ivi Je postajal vedno bolj predrzen. Gospodinja ga je podila, ker pa ni nič pomagalo, se je poslužila zadnjega sredstva in rekla :
—	Moj m cz je polieman. Vzel vas bo.
—	Prav rad verjamem — je • Hlvrnil potepuh. — t'e je vas vzel. ni posebno izbirčen.
*	a o
Včeraj je bil pokopan "'nepoznani ameriški vojak *.
Res. da je bil ta pokop le vele-•astna poklonitev vsem onim neštetim. ki so padli. Kljub temu bo pa ta ali oni veteran svetovne vojne začudeno in upravičeno vprašal: — Zakaj toliko pozornosti mrtvemu? In še neizmernemu |x»le^ tega ' Za žive naj
bi se rajši pobrigalza žive ...
*	* *
V	Washit"Utonil se vrši ra*/o-roževalna konferenca, -lugosla-; % i ja ni zastopana. Italija pa je. No, bo pa Jialija kaj izpregovo-2 šla v njenem imenu.
SugasUroartaka
Ustanovljena 1. 1598
Stalni. 3^turta
InkorDoriraua 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
O boy. \ak !
page Mr. Zvonko No-
ameriških listin se čita \lan-zadnem o ločitvah zakona. Vzroki so večji 'ili manjši. Nekateri zakonci so bolj občutljivi, nekateri manj.
Najbolj občutljiv bil pa ne-
Glavni odborniki:
PredMtinik: RUDOLF PEK DaN. U33 £L 185Lh fc»t_ OereUte, C. Podpre^l^ednik: LOUI« BALAXT, ?cx. 100, Fearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PiSH^frft, Fly. Mine Blagajnik: GEO. L. BV02ICH, Ely. Mtang
Blagajnik neizplačanih raxtnta: JOHN JCOVERN, 524 FL 2nd Av«l, W. Du'nth, Mina.
Vrb*vpl adrtrcSi:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 84S E. OW© N.S., nttaburgh. Pa
N^aeri adbar:
MAX KERŽlf-NIK. Box	ktoek Sprinsm. Wyo.
MOHOR MLADIČ, 2603 So. Laandala Ar^, CbJcae«, HL FAANK SKRABEC, 4831 Washinfto® St., Denver, Onto.
Parotid odbor:
IteOXAJlD SLABODNIK, Box 480. Ely, Min«. <»REGOR J. POREIiTA, Boji 170, Black Diamond: Waab. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave, CTevela»C O.
ZdruževalsS odB:r: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Joliet, IU. PAULJNE ERMENC, 539 — Sr.l Street, Ijl Satte, 111. JOSIP STERLf., 4C4 E. Mesa Avenue, I*ueblo, Colo. ANTON CELARC, 700 Market Street. Waukegan, I1L
- Jetlnotino madiio glasilo: "Glaa Naroda". f--
Vse 3tvari, tikajoče se uradnih zadev kalior tudi denarno po^ilja-tro naj se itočiilj8jo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora Prošnje za sprejem novla vlanor Id bolniška spričevala naj se i>ošilja n? vrnovnega zarotnika.
Jugoslovanska Katoliška Je<inotn se priporoT-a vsem Jugos'.oTenom za obilen oristop. Kdor teli postati član te. orsanisacije, naj se agiasi tajniku bljižaega druStva J. S. K. J. Za ustanovite* novib druStev se i.a obrnite ua gl. fajnlka. >'ovt» društvo se laliko vstanerl s 8 član* ali flarVand.
Razne vesti.
Kava in slepota.
Mčiuri uživajo mn.-iro črne
ka- ! z t
samo za t ,
invalide, dot i m se bodo va.f-nee sprejeniale samo si-
yt. Njih vid začne pojemati za-j rote padlih vojnikov. to s 40. ali 4.">. letom. 31 nogo jih j	-
oslepi do 4"» leta popolnoma, število slepcev po ulicah Feza je;
'.-TlCVllU »icp l \ (Hi i:'H'dU 17 tSi.il |f	Jki	* j	•
strašno veliko, a vsi so pili pre-j PlSITlO !Z 0011101/106.
j»odnevi ml 12. d«> pol 4. popoldne^ ki ženin v šebrejljah na Cerk-
Sv«-t v razvalinah.
in š«le v zjulnji zidanici, katere gospodar je <J»>že 1'dovie iz Vrh-trebnje, občina Trebnje, iti v ka-]pred 20. avgustom t. 1.. se morajo. :"vr> -lV *'!,,lllil 16!etiii Anton De-prednp kupijo ali dvignejo že kup-j1>eVr va*ii "^čine Dobrepolje.
listke za parobrode. I''' hil k	ijl P^tem areti-
ak<» so iz Slo- T' i"	-'I J«»ž»da Slak iz
Lsseljeniškem .nl^ku jS,,,0vra ravno med Časom, ko se >cialiif» politiko!j** pripravljaj, da bi točil vino
Tri 'leta j<- /r tci^a, odkar jo l»il»» hklcnicuo preniivi«' !|Jf'IU'
,	'	t	•	'	' ! !»re/.tKjg«. jno javni.
lia no,p in polju, pa vseeno divja vojna.	Kenije, pri
To jt- gospodarska vojna, k«-.je učinki so ravno takoj^ >verje;iišt\a za
' janskem.
S vat je so se vrnili iz cerkve. Ženin — mlad. postaven fant. nevesta — da ji »ii bilo v desetih farah para.
več k iv
Oči in ušes"
V pelib slučajih stoje oči ravno le pri dveh ljudeh: pri se«i-inili osebah med desetorico je e-
Omjeni gosprnl Sakser!
^loj brat .iloiv. Rosman v Aine-iriki. i27 3IapTe\vt»r»d Ave.. Ani-
no oko bol jš* nego drugo. Na-i.
hridsre.
mi pr.ial 2:>. septeiu-
uničuioči. katere posledice so dalekosežneiše kot so bili v Ljubiiani. Vsaka oseba, ki m
j
!» > imela jKrtrdila. da s-.' je prijavila, se b<» na meji. ki jo hoče pre-j
I-oračiti z nftmeaom. da potuje vjx,'r	«krbno zalezujejo. S
topovi, ki so p'meli na bojnem polju.
Sedaj ne uničujejo vee amiad, pae pa eele narode maščevati se hočejo nad bodočimi generacijami. Ameriški sinovi niso šli
,	. . . , . ... . Ameriko, zavrnila- V interesu
v :>o| za mir. ki m rodil srd'. ..i.,.^	.. i., .
*	, \ saKega izseljenca je. <ia se n2»
in uničevanje. Niti on. katerega so včeraj pokopali, niti|,ančuo raVna po tem predpisu, tisočeri drugi niso šli zato v boj.	J
Amerika se je vdeležila vojne, da se izogne bodočimi Rdeče jagode v pozni jeseni.
Veselili so se. Jedli, pili in plesali. Naenkivt je pa zakrulilo lepi nevesti v želodeu. Ženin je
Druirih vlomilcev je bilo vseh' klobuk	in M' iz-1lbil v
skupaj še Sest. vsi iz občine Do-1 f)(1 ^^	lliso ve<i brepolje. kateri so pa pobegnili p ^eli.
i- scuaj sivrunu ------*"
boj si» imeli voz
vadno stoji desno oko višje od levejra. Samo ena osL-ba med p*'t-nnjstorico ima res dobre oči. — . X a j več hib ni očeh imajo plavo-j ^'saJ1 lase i. Tudi najslabši zvok zaen j ti eno uho bolje nego obe one- J nem. Nohti m: prstih ne rastejo . i enako nairlo. Y 44 slučajih ine<l).
ora 11>21 v"a »•• 7>otom Vaše banke
{o.-vpos'al 1!». septembra 2S.845 Iv. i
<ioraj n iveibuio pismo je pod-
vojnani. da ustvari mir medsebojnega odpuščanja, daj Mladi deček /jidr. Patemostfer pobrati narode vsetra sveta.	oe v Be.mi?: pri Vevčah natrgal
'š.,pek rdečih .faeod. Redka prika-
pobrati nar<»cie vseg
Temne sile diplomacije so pa drugače hotele
ti. -i	•••»•*• -i i -	-	• 'zen! Poiav letošnje ieseni!
StvoriJe so "mir . ki 111 nikak mir, pae pa posilj-mje	*	- J
naroilov. ključ, ki odpira vrata novim vojnam.	|Zveza prekmurja z ostalo Slove
"Nikdar več!" Predsednik Harding je najbržc imel v mislili razo-'
mjo.
je ua j »rac unci x iiusiiii raz.o-j MinLstrski svet je dovolil 2."»0 roževalno konferenco, ko je govonl ob krsti nepoznanega! t i* >č dinarjev za zgradbo mostu
ameriškega vojaka naslednje besede: —
Zi'tev. ki jo je <lo{»rinesel on in miljoni drugih, ne sine biti zastonj. Vse prevladujoči glas samozavestne civilizacije naj bi se. ne. mora se dvigniti proti vojni!"
<ilas vseh narodov sveta naj ponovi z grmečo, vse prevladujočo silo Hardingovc besede: — • Nikdar več!"
•••z Muro pri VeržejiL
tremi s-»di, katerimi s<> Uidi pobegnili. Namen -o imeli ta. da podnevi vlomijo in ponori od|>eljeio. Spomladi mese-j ca marer. in aprila t. 1. so ravno ti vlomilci \ lomili v sedem vinskihj shramb ter odnesli nad lOuo litrov? vina in nekaj žganja, sedaj in spomladi je ogromna. Prizadeti naprošajo ;^>cLuijsko upra-x o. da na' naredi konee s takimi vlomilci. l:er dmgače ni.s-j varni pred njimi.
konferenca
Skoda oU!ra'
Italjanska sodba o Trstu.
I-nračiti z nnmeaom, da potuje v j14'; ^ seuaj sKrnuo zalezujejo, s	*
Kazorozev.tlna Washin«rtonu.
Staro se ponavlja. Carnegie je bil dal »graditi v 5 Haa?ru velik.nisk«) palačo, ki je bila svetovnemu miru namenje-V nji so se zbirali diplomat-je. ki so bi'i spotetniki svetovne vojne.
Osnovana je bila Li«ra narodov. Njena naloga je skrbeti za svetovni mir. ; Kljub temu pa divja sedaj naj-Tatove zapirajo — roparje izpu-lmanj petnajst vojn na svetu.
scajo.	| Xa razoroževalni konferenci
ilaribor>ko občinsko sodLšče je* iici> sprejmejo resolucijo; Kdor Sprememba posesti.	j obsodilo nekega mesarja, ki je[ j^ilja koga v smrt. Iiajfbo
lvolizej. veliko kasannsko hišo J>,vdra- 1 Prodajal meso. na 100(smrtjo kaznovan. Ljubiiani na G<^>osvetski eeati t,iMK' kron	^u-ega
je kupi! z« tri milj<me Škofjeloški ,:iesa,"ja	na	tls''' kr°u.
niiljonar Hajnrihar.	Prav. A v istem času so zairrobške
I banke" poslale celo množico za,pr-ji:'i kuvert s tujimi valutami iu • devizami v inozemstvo. Pisma sol šla skozi ljubljansko j»o>t«i. T;i sei ^ Amerika! jim je zdela stvar sumljiva in so! dežela brezmejnih možnosti: začeli preiskavati. Ker na ta način1 dežela nemožnih brezmejnosti
■.»kt<»bra in nakazani denar v znesku 2S.S45 kron pa 10. »»I tubia i>■ ;t■ •:ti kr. čekovnega u-lda v Ljubljani resnično prejel. O prejemu denarja sem mojega
v J100 je leva noga krajša nego de-j1,ra*a A,0JZa takoi
Ker n;f» veseli, da ie denar tak«»
I	I,
1:r'ro in točno dospe! na določeno Postelji na dva dela.	Vam tem pr.tom izražam
v j Nedavno s- je poročil v L.n-!	najvdanejso zahvalo.
donu neki 70 let sta.- človek s.	bratom (imam tri tam)
."»Tletno ženo. ki bi mu iuiela slu- 5,1	i«gak„;n je toplo pri-
, iti samo k«.; gospodinja. Zakon j'»oročati. da bi zv. n'-siljatev dc-ni bil srečen -n je mož vedno do-'n^rja uporabili .^danji .'as. ko bil batine. k udar se j. hotel raz-	visoko ceno. Na
širiti v postelji. Končno je odšel juihraail-Ji se tu vHiko pozna iii na sodišče in zahteval, da se po- vsak bo p< znejše čase hvaležen. Ktelja razdeli z desko na dva de-"I;! -i'' pravi čas izrabil. 1,4. Toda žen;, ni hotela privoliti Z odličnim spoštovanjem Vam niti v to delitev. Zato sodišču ni vdam
preostal drmr izhr»d. kakor da je razveljavilo zakon.
Ivan Rozman, uradni >11 Lira n a kr. 1 realni irimnaziji v Ljnldjmi. Ljubljana. 18. oktobra 1921.
Srebrno poroko je slavil
belokranjski rodoljub Peter Kauli. gra«čak v PoJ>režju j»ri Vdlešičih. I *-:e mia<b-!iiško «'-il in delaven kot 'župan in starosta tamoš. Sokola.
S
smrtjo
Ta resolu«-'ja bi bila edina ga-• aneija v.a *oir. Na konferenci naj bo sprejeta, narodi naj pa izvajajo njeno določbo.
se-
Bruno Astri je priobčil v li-tu Niazzetta <li Venezia' danjeni Trstu obsežen članek, i/ caterega posnemamo:
Trst preži vi i«	riaji« žje tr«'n<»tk« svoje krize. Zatvo-
ritev ladjedelnic in spi« šna tavlir sta ]M)kazab:. kako resna je si-tuacija v tržaškem gospodarstvu K;-mor si* stopi na ulici ali v ka-varno, na kak sh«»d aii na borzo, povsod se ti rdi. da prisostvuješ pogrebu Trs!a Pesrmizem. neza upanje. ]xtparjenost se razširjajo Tjovsod, meti trv'ov. kak<»r med p'-Htiki. in ustvarja s^ atino:.fera. ki duši mesto, ki ovira preostalo možnost iribanja. kj uničnje vsako inciativo. k? razo»*«»žiije vsako »oljo. NajncverjetaejSe ve^ti nastajajo med množico. Sir./» in ubijajo zadnje upanj« v bodočnost. Povsod se kriči: — Po«rin prista-iš a — smrt iržaškega mesta! — To se smatra za neodvračljivo, in zrnati je vsak boj proti takemu izvajanju. Naravno, da se poslužujejo te situacije vsi nczadovoljne-ži, \>e centrifugalne sile v deželi, vsi oni. ki žel" v resnici Trstu pogin, če ne že zaradi drugega, zato. da bi dobili zadoščenje za svoje Trditve o avstrip. »rospodarstvu. da brez Avstrije sta življenje in prospeh tižaškeca pristiriišča nemogoča. To dokazujejo jasno tudi razni članki, p.did trpkosti in žolča, v slovenskih in nemških listih v zaledju od Slovenskega Naroda" do g/aške "Tagesposte" Za te liste je popin Trst« že realnost in nobenu stvar ua ne more rdstraniti. 'Pravo križarsko vojs ko vodijo proti tržas. pristanišču in proti vsakemu treexskemu odnošaju z Italijo. Kliče, da nobeno blago ne sme vee prekvi mej* v Italijo in iioben jugoslovanski državljan ne sme več v Trat, da bi tam zaključil kake kupčije. — Ta kampanja se je udejstvila že pretekli mesec Trst j« r»il napovedal svoj drugi vzorčni semenj, ko pa se je izvedelo o njem v zaledju so organizirali I)um»j. Ljubljana ir. Gradec tri vzorčne semnje v ča-sovni zrezi s tržaškim. Trst je moral svoj semenj odpovedati. Ne priznavati tega stanja razmer in ne reagirati, bi bil težak pogreiek in krivda, ki bi samo se povečala (kodo in obtežila situacijo. Res je,
Nova maša.
Iz Nove Štifte pri Ribnici po-ročajo: Novo maso je obhaja! pri i..is -I<»ž"t' Lovšin iz Sušja v nede-l.io lr>. oktobra. Slavnostni gov«»r-iilk mu j."1 bi! njegov brat. kaplan iz St. Vida pri Ljubljani.
Vlom v župaišče.
:j;>nk«' delajo velikansko škodo ju-! dežela ongavne postavnosti: ^'oslovauski valuti in se s t»*:n tlra-l dežela postavne on javnost i;
•rin.ia vediw» bolj dvit»a. bi morali Tem bankam ne le vre valute in devize zapleniti, temveč jih povr- vsy prosta si hu še znatno kaznovati. Toda minister j»* drugačnega mnenja in je i: kazal, aa se vsa zaplenjena «ie-narna pisma bankam vrnejo. Se-vrla, ministri so sami udeleženci ori bankah in od*o 1 taka Ijube-
j flcžela postavne dežela vsa nora od *>pše; vsr suha od s;!m«* norosti:
suženjskih sponah :
vsa sužnja si v svoji prostosti.
Mojsterski ključ k zdravju.
Vsak. ki ima avtomobil, vam i bo povedal, da stro j ne bo dobro obratoval, če imate karbon v «• -lindrih. Vsledtega morate iaeisti-ti karbon iz vašega stroja. M'-, stei-ski ključ k vašemu zdravju
V nedeljo 2/oktobra med 0. in.zen do njih. Ce se država pri tem
10. uro dopoldne, ko so bili vsi domači pri službi božji, je bilo vlomljeno v župnišče na Rovih. Župniku Jožefu Volcu je bilo u-kradeno približno 300 kron v bankovcih iK» 40 kron ter »-azni predmeti iu živila v vrednosti do fK)00 kron. Okradeni sta sta bili tudi kuharica Angela Sajovic iu služkinja Marija Adamič. Takoj, ko >o odkrili tatvino, je 6 mož z Rov zasledovalo tatove in so v goezdu nad šolo zasačili dva tatova, ka- glavarstvo v Logatec, a do okto tera sta si ravnokar delila plen,.l*ra Se ni bilo ne odgovora, še
vedno bolj pogreza, bankirske ministre to malo briga.
Naši uradi in hitra pomoč pogo-relcem.
Po svojem hitrem po.sJovanju se jf- izkazal okrajni glavar v Logatcu Meseca juni ja je ]x>gorela • as Dajte. Posredovalo se je takoj za podpore. Deželna vlada v Ljub-ijaui je že 11. septembra poslala potrebna vprašanja na okrajno
a ko sta zapazila zasledovalce, sta pobegnila v kolovške gozde. Eden <»d talov je bil mafikiran. Tatova sta v gozdu pustila S litrov žganja in med, druge reči sta odnesla.
manj podatkov. Največji revež je pojrorelee in v Danaii je do 3 Ln pol miljona škode, pa se je doslej dobilo po velikem trudu 20,000 za vse skupaj, ima vremena!
Pred pariškim sodiščem se za-j govarja Landru. ki se je poročil j :: dvanajstimi ž nskami. pa jej " se umoril in jih pometal v peč. i
Velik je »v?gov zločin. Edina olajševalna okolščina naj bo, da | je imel korajio poročiti se z dva-liasterimi...
* * *
Črnogorci se puntajo. To je popolnoma umevno.
Tudi afriški divjaki so se upirali ,ko so jih oblekli misijonarji \ hlače.
* * •
Pravijo, da je precej lepih deklet v škazovi fari.
Iz fare sv. Stefannaj se pre-sVli v faro sv. Florjana, kjer mu bo v slučaju skušnjave golida vedno na razpolago.
Brušenje dfcnlanto^i v Parizu.
Ta panojra industrije jt* bila v Franciji kljub živahnemu p°-vrasevanju /do slab > razvita. — 1'očim je v iVlgiji ir na Holand-skem pri brušenju demantov 'a-poslenih nad 20.000 oseb. je delalo v Franciji v tej industriji komaj tisoč ljudi. Te dni pa j«* b'la v navzočnosti ministra Vin-centa v Versallesu otvorjena pr-1 va velika brusiluica. ki sta jo u-redila brata Aucln r. lastnika
brusilnic v Amsterdamu. — Pri je isti.- vi morate izčistiti nabrane njih se je sv-oječasno brusil zna- Nlruj),. r/ vašega telesa. Ce v va-kukulinaiidemant. Brata	nj u,h I|Cvarnih sesl l.
eher sta velika prijatelja Fran-Ivill ^ ne IlloreU. prehladiti. Ka-cozov. ki sta storila že jako ve- tarji revillatiZeui. nevraligija. hko ra obr.ovitev opastosenih |bronhitis	to je rojeuo v Va.
krajev, tvomico pa ,ta zgrnd.Ta -em že,0<1(.u jn (,rovesJll Koheno
zdravilo re more boljše regulira-;ti vašega črevesja kot Trinerjevo ; (Jrenko \'ino. T)eljuje zagotovo j >r >»rez vsakih neprijetnih zna-menj. Vsak. kdor ga poskuša, ga spozna kot popolnoma zancsljive-|ga. Mrs. \V. L ase o nam je pisala i iz Genoa Junction. Wis.. G. okt.: j"Poskušala sem nekaj Trinerje-,vega CJrenkega Vina in zdi se mi. da je dobro." Skoraj istočasno. ; oktobra 11121. nam je pisal j James P. Vail iz Rosary Hill ! Home. Hawthorne. N. V.: "Vzel sem.štiri steklenice Trinerjevega i Grenkega Vina in ga lahko pri-2ZZT9 1 poro'ani.'* Kupite ga pri vašem DON T ffT1 FORGET > (lekarnarju ali prodajalcu zdravil.
Am	'f* | in gotf»vo se boste strinjali z zgo-
™ rajšnjimi mnenji.
ADVERTTST5W R7/TS
GROZDJE! GROZDJE!
PC ZNIŽANI CENI
Grško, mnle jaf;i>d»- J6.50 hoksa .">0
funtov.
Malaga, velike jagode $3.25 boksu
funtov.
Fige * rt-.-le) letošnje 15c, funt. boksa jMi lic. funt. Cespljc $2.30 l>ok;-.i 2Z funtov. Brinje 10c. funt. na debelo i>o 8c. Z naroOilwn, pošljite	z.« vsako
bokso.
ADRIATIC IMPORTING CO.. 606 - 11th Avenue. New York, N. Y.
FORGET
„ Making Exposition
»EVtKTY-FIRST RE&MCNT AH^pRV^
MtEJ 4, ^ MtMUL
«CW f'JS|> CI T
'October 29*Jfcw*4xr 12®
(Advect$e*n«nt)
r^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEV-
x gladko odstriženitri lasmi in r a pro j atrtoeimi o-"ini. je slekel površnik, otrl čelo r svilenim robcem in boječe vstopil v sodni urad. Turn je drsalo nekaj peres r.l papirju
—	Kj
izvedeti " — je vprašal vratarja, ki je prišel s taso. polno kozarec v /. orugega konca urada. — Kad bi nekaj povpraSal in dobil prepis nekega odloki..
—	Prosim. jM>tnwiite se tjakaj. Tam k onemu gospodu. ki sedi ob rknu! — jn odgovoril vratar in poknv;-l k zadnjemu oknu.
ItoMirjev ve je oduasljal in je krenil proti ornarenemii mestu. Tj.m je sedel nb zeleni mizi. ki je bolehala. -<xlee po pedali, na lejra."ju, mlad mož s strle«"imi šopi las iia plavi, z doljrim kor.avim nos'flr« v obledeli uniformi. Po-
A. P Cehov.
Bilo je okroir poldne. Pomje-jri svoje pravde. . . Moje ime je Sčik Boldirjev. velik, stasit mož • Boldirjev.
— -Tako dobro. V pravdi s kne-finjo Gusrulinovo? Dobro! Kaj bi radi natančneje vedeli?
Boldirjev mu je razložil svojo prošnjo.
Uradnik se je takoj razživel. bi mogel tu nekaj po- kakor da bi se bil naselil v njem
drugr duh. Dal mu je zaželjeno pojasnilo, odredil prepis odloka, ponudil prosilcu stol. — in vse to v enem trenotku. Začel je celt? pogovor o vremenu in se zanimal 7.a to. kako bo y žetvijo. Ko je Boldirjev odšel. <ra je spremljal do stopil ie. pri eemer se je \!judno in ljubeznivo smehljal in se vedel, kakor da se hoče zdaj zdaj pred prosilcem jrloboko prikloniti. Boldirjevu je bilo pri ♦ «-m miu-nn in slede«"- nekemu notranjemu nairibii. ie izvlekel iz repa rubeljski bankovec in <ra podal uradniku. Ta s«- je smehlja
,je priklonil m zgrabil bankovec lt ^r nje«rove d«*sne nosnice se j**jv
Prohlbiolja bogati obmejne kraje.
Nekateri prodajalci pa sploh
omeje prihajanje vtihotapljene-"a žtranja preko meje iz Kanade.
Tihotapci * žganjem v sedanjem času so navadno mladi —
»nimajo nikakih zalog pri roki. Oni sprejemajo le naročila, katera je treba izvršiti določenega j
dno. Knpec mora priti včasih na i	ki se rekrntirajo iz gang-
aj.li dom po fcJago ali, kar je še s*erJev ... , liiee itd. Te limit, med katerim: bol.i pogosto, sestati se s proda- , ... . ,	„ . -_____
jalcem np določenem
Kako so Avstrijci ropali po Srbiji.
"Narodni Listv" poročajo, da je orožništvo v Holkah dognalo, ta je v Kralj. Dvoru. Vrhlabi in New Yorka. Buffala. U-(l)ol. Kalni skritih mnogo zelo
dragocenih predmetov, ki so bi-'""uo"| jih je le malo, ki so dosegli svoje li nakradeni na Srbskem, zlasti mesu ^jii-ideseto leto, sta pritegnila na- belgrajskem muzeju za časa se dva močna magneta, med ka-
divjinl ali na kakem drugem!
pro>t o u. o katerem ve prodaja- Uerimi je bil najbolj močni oni. iec. da je va.en pr^d carinskimf j pridobivanje denaria z enostav-uraui.iki in orožniki. Tam se.se-1 nim izpostavljanjem življenja in stane prodajalec s kupcem ob pol-j prostosti, kar pomenja za take noči in zaboje se hitro premesti • vrste ljudi le malenkost- Xada-z en-ga -ivtomobila na drugega. 'j»' magnet pa obstoja v razbur-
Ijivosti in slikovitosti tega po-(s i a.
Tekom zadnjih par mesecev
Rešitev goraješiezijskega vprašanja.
tretjino dežele. Zato se ne moro
govoriti o nepravičnost i ličnim Nemčiji. Vznemirjenje v Nemčiji je psihološko razumljivo, pa se bo poleglo; gre le /a posledico poraza. Zmagala je Francija, čeprav ne v poinem obsegu. V. našega stališča je treba pozdraviti rešitev, čeprav ni popolnoma v
inte-
resu naših fgovskiii odnošajev
i/prehajala muha. zato je miga; ^ ^fx»<injo mitnico .n pihal pod nos. k:.r i«* dajalo njegovemu obličju skrajne čemeren obraz.
—	AJ» m«igel t::. . . pri vafc.
ga je nagovoril Boldirjev. —
vprašati nekaj gled svo.ie pravile" Moje im- je Boldirjev. . . Tudi bi rad dobil tu prepis* odloka
2. mire a. —
T'radnik i»* pomočil pero v tin tnik in pogledal, ali s' n! ep-njelo pre ve" črnila. Ko se je prepričal. da od peresa ne kap\ia. je čečkal dalje. Nje^rova nstni-v\ se je ssopet ponovila naprej; t ula sedaj mu ni bilo treba vež pihati, mu!.a mu je sedla na uho
—	Al* bi mogel tu nekaj vprašali' — je ponovil Boldirjev <*e? minuto. Jaz sem pomješčik Boldirjev . .
—	Ivan Aleksejevič! — jc za-kli" 'l uradnik po sob: k svojemu tovarišu, kakor da ni Boldirjev* niti zapazil. — Pove/ vendar trgovcu »Tal i kovu. akti pride, naj dn prepis izjave poveriti na policij. Že stokrat sem mil to po
vedal!
—	Prihajam v zadevi svoje ei v dne pravde / dediči knejrinje (jlujrulinove, — je za jecljal Boldirjev. Pravila vj»ui je go'ovj znana. Prihin vas lepo. da jne j»oslušate. —
T'radnik ?e ujel. še v »hI no ne meneč se za Boldirji va, na svoji ustni muho. jo pozorno ogledal in "nre! proč. Po m ješ«-ik je za-kasljal in hrupno nseVnil v svoj križaš 11 robec. 1';' tudi to ni j»oinatf<d>« I rudnik	Se vedno
ni cul. Boldirjev j> privlekel iz žepa rubelj ter ga |H»ložil na odprto knjigo pred uradnika. T« ;e na'/uhani il čelo. pritegn il s čemernim obrazom knjigo in jo zaprt.
—	I,e majhno vprašanje . . .
I
•pretno kakor žepni tat. tako da ga j«- bilo videti komaj sekundo.
— No. to so ljudje. ... — si je ;sj mislil Boldirjev. ko je stopil na cesto. Obstal .ie za trenotek in st r.brisaj z robcem če1 o.
Jugoslavia irredenta,
Vs.- blago v steklenicah, katera se vtihotapi preko severne mejr.e črte. pa ne obstaja iz žganja. kajti na tisoče steklenic priljubljenega Black Horse ale-a opravljajo dan za ilnem preko meje Ta trgovina pa se je rar\ila šele v zadnjih mesecih, a povpraševanj«* po tej lahki rjavi pijači je postab> tako veliko, da ne morejo tihotapci izpolniti vseh naro'"l. ki jli(. prihajajo v roke. Ta ale. o katerem se gla-lj j«- dobre kakovosti, stane tukaj na mejni črti ea dolar za steklenieo. ;.• ko se ga proda kon-sumentoia v New Yorku in dni-«_rih mestih. prinese steklenica 1 dvakrat ali Irikrnt toliko.»
Tihotcpci ž^^aja so pred enim letom opustili vsako opreznost. zavzeli izzivalno stališče ter izjavili. c!a bodo od sedaj naprej streljali na vsakega, ki bi jih. skušal ustaviti. Ta izjava ni bila lep r&«na pretnja. kajti oni so v rtsnici streljali in pogosto celi i>rez vsake provokacije. Tihotapci so vprizoriii pravcat potion na uradnike postave in ti-
ro sprejeli tihotapei premeteno zvijačo, da spravijo carinske u-radnike s dedi ter s«' izognejo sumu radi svojih pogostih pot«>v preko meje. Kadar greti«« v Kanado. se vozijo p«t ei*sti. ki j«' zastražena od carinskih uradnikov Pri carinski postaji se ustavijo ter dajo preiskati svoje avtomobile. Ko pridejo v Kanado, se na potijo k viru svoje dobave, ponavadi v provinci Quebec, kjer kupijo potrebni tovor. Ker je v zadnjem času tež j dobiti zaželjeno množine, morajo včasih čakati dan ali dva. da je tovor po-polen. Pogosto p;) pošljejo naprej svojega zaveznika, da sklene kupčijo.
S tem tovorom se napote na točko, približno dve milji od meje. Tam razložc tovoi pri kakem
avstrijske okupacije. Češko oroz-irištvo j«^ zat«» izvršilo nekaj hišnih preiskav. Dn1 12. oktobra je preiskalo stanovanje že umrle-«ra bivšega nadporočnika Gerh<»r-ja v Ilracu. ki je bil prideljen med vojno armadnemu poveljstvu avstro - ogrskemu. Našli so i ondi zlate srbske medalje, dragocen turški handžar z zlato nožnico in razne drairocene malen-l osti. Pri ra.natelju Ltistiiru v V rhlabi so našli neka.i velikih košev, polnih srbskih starin, ki •majo jioVg historične in umetniške vrednosti že same na sebi stvarno ceno okoli HtiO.tXX) kron. T stota k o so našli v Dol. Kalni cele zaboje srbske starožitnosti. ki so vredne vsa j pol milijona kron. Med drugim se tudi našli ogromno dragocen-Ji prtičev in prtov, izvezenih s s -ebrom \r zlatom, —j krasnih bodal, handžarjev. pištol ; katerih ročaji so vloženi s sreb-j rom in drugo. Vsi predmeti so j izredne i.metiiiške ceno, hkrati ; pa narodnostno velezanimlvi. — '
Zanimivi s « glasovi češkega ti-{-ka o rešit\i gornješlezijskega vprašanja. Vse časopisje se bavi
obširno s tem predmetom. —	želja, že v
4' C':is piše med th-'iirinir Poliski načrti za bodočnost so v glavnem ! s oijs,\«». vedno temeljili na Gornji šlezi- j ji. kjer so bi>- sile. ki naj bi na-j
pravile Poljsko za dejansko ve-	BOJAKI. NAROCAJTS SE
lesilo. Bil«« lr tragične, in nepra- j vično. če bi se vzele poljskemu na | rodu vse te nade na možnost na-' ualjnega razvoja. Zveza narodov !1 je hotela biti pravična in je u-
ADVERTISEMENTS.
roštevala v enaki meri poljsk«*----
ir. nemške interese. — "Narodni Kje .i«- m««j brat ^llUAEl. KA-Listv : t iomješlezijski« vpraša-j Šri{l*N' P »>« »ki u-u j.- U «>ja<". ]>oljsk<«. ampak
NA "GLA3 NAHODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH.
nje ni samo poijsKo. ;nnpaK «'\-rr»psko vprašisnje. To pomeni, da se je moralo ozirati tudi na pra-j v i «'ne zahte\ e Poljakov n;i mul-| lagi versaillske mii ivne {>ogod-j i»< . Zveza narodov je rešila to vprašanje na moralno - interna-1 eioualno politični jMKllagi. —- I 'Narodna IVKjtika": Nemčija dobi dve treijini. Poljska pa eno
i »«1 leta 1M04. ]>a !'. !«• ;i l!Mt>. j . bi' v \«'\v Y n-ku. potem >e j" prrs«'!:l v ("hieago. od kjer sem pre.i«'i pred 1«>. leti za«ln.ie p — mi«; njevov iiaslu\ i»* l»;l •J44>; W. Superior Si. Prosim, če kd > kaj ve o njem. da mi poroča. — Lorenz Kaštruu. Kggenberger-:4in*tli Nr. 2S. (iraz, Austria. < 12-14—m
Knjige!
Knjige
i
farmerju ali na polju, nakar se vrnejo z Združene države po isti p-«ti. po kateri so prišli Zopet se ustavijo pri carinski postavi in se dajo preiskati. Ko je to končano. se odpeljejo, kef da se nahajajo na poti proii domu.
Par milj nato pa se obrnejo na hoTapeem se je z«lelo primemo [ k;iko stransko cest > ter se vrne-
V Dornbergu so finančni straž riiki ustr«'lili posestnika Franceti. Budala iz Prvacine Budni je bil š«4 v Jugoslavijo, odkoder je bil prinesel tobak. Najbrž ga je 1 do ovadil finanei. ker so ga ča-1 ali stražniki že tr; rini. kdaj se povrne. Budni se je vračal z nekim vozom, ki je slučajno vozil j r< ti Gorki. Ko je zagledal stra?
r.ike, je skočil z voi-a ter pričel j 11 """v'^ J	■
bežati. Stražniki so. videč, da se'	vsakeka uradnika, jo v Kanado. Tam potSeejo me-
na njihov kl*e ne ustavi, ustreli-!"« katerega so zadeli. seTeda pod M o. kjer so skrili tovor zganja, li za iijim in ca ubili. Tas bi hil.! pogojem, dn so se sestali z njim | Ta tovor nalože te,- se zopet na-dfl bi naši ljudje že vendar on- ra mestu, kjer so lahko streljali |Pote lla Tne-1°-	PoeakaJ° te/
krat opustili taka nevarna potar ter upali, da bodo lahko ušli brezi1110 :n	Prometa na cesti.
1- -	' Nato se prične dirka na ziv-
ljenje in smrt in pri tem pride do spopadov s carinskimi uradniki in orožniki. Če ni drugače, za puste tihotapci avtomobil ter se razprše ni vse strani in vse iskanje ponoči je brezuspešno.
(*eprav si carinski uradniki na »-se mogoče načine prizadevajo
_____ ,	iztrebiti to 'do, ne bodo vendar
i	i • -__jv. .'strelien dne oktobra od ne-	i-r.;^*;.; mfti,>
laiisKeira vojika. ki 'e padel ko* , -1	. .	•nfedar mogli izcis.ni meje. uo-
- .	v	-ii ke<ra oroaaika v bližini Gouver- . i ..	vi-«-,,,..
žrtev večnega sovražnika, bar-j	.	w	. .	.1 ler ue t>o uaia z\e/na \ laaa \e<
1»; p jn "*	ko ^ -KUiial Prltl skozi s ljudi na razpolago za zastraže-
tovor«T?n žganja. Hunt je bil u- n j4. me> To splošno mnenje.
Po naših uornh leži se vse pol	ravno v trenutku, ko^ je k;. p,.PVia(iuje tukaj. Nekateri pa
no munieije. Ra kraljestva hod
M rajo s Ta ro železo. K«-r plačuje-i rPaziti- da Je ,otil straTl tiho" jo p* prece.i ugodnih cenah, jim !	ki so v svojem srcu bo-
dovažajo ljudje ve'iko materija- ■ -'»»Ijivci ter se boje revolverja v bi. Ponekod je tega materijala /.«■ iroki poguaanega ikioža. zmanjkalo. 1 ži pa še vse polno j Kljub temu pa vezi še vedno itm-Ieij«». Ker je. kakor rečeno. , *sako noč tovor za tovorom žga-
Vso tatvino j.' izdit bivši šofer POUČNE liNJIGK. Ger imel
nadporočnika Gerberja. ki je pri- ■
ilužgar,
....	j .Angleško-iJoveiiakl Bes««liijak —
?nal. da je imel njegov gospod j Dr F j Keru
za vse izvoznico. Nekaj oseb Ne«iiški abcnlnik
bilo že aretivanili. Vse za plen je- 'Nemško angleški toImrX
no blacro se vrne btogradskemu Pi'avilo do-tejnosti ...........
mu te ju. Preiskava se nadaljuje. Slovensko-nemški .lerar —
5.00 '35 .60 -i0

.so
.60
Od sv. Lucije.
(Janeži«; il;irtol.»	<1.80
Angleščina brez učitelja.........
• Cirilica. Navodilo za čitr.nje iu J piKauje srbšč-uje v cirilici .-,.. -SO __luekletou. Spifal Anton B Jegl^C ^0,
,	,.	, , ctospodinstvo — Purgaj. I'rak-
Eden najbdj zagrizenih kolo- tu,na kuji.a ^ 0a5e gosl>odi.
Ivorskih uradov na Primorskem! nje.r;rdo wzanr. ♦ ..........Poresc ia španskega življenja
49 IG. zr. Ne v Ameriki, Po resati'liih tlozo^hnt.....................
G. zv. Gozdarjev sin povest ...................
7. zr.: Prihajac. Zanimiva vest .......................
t>. zv.: Brenc-flj : Ifiko sem se jaz likal, 1. zvezek	1.00
10.	zv.: lirencelj: Kako sem se ja* likal. 2. zvezek	1.00
11.	zv.: Breoce! j: lvako sem se
fnz likal. zvezek	1.00
14.	ar.: Hren cel j: ljubljanske slike. (Po-lolte ijuoljanskega mesta) .........................
15.	zr.: P. Coloiiia : Juan Mlseria.
.75
brezdvomno oni pri Sy. Luciji ^Hitri računar. Priročne velikosti. Povsod SO nalepljen! !ist: z na-(Knjiga o lepem vedenju Crbanus, pisi: "Kdor ima kako opravilo! <Trdl' vezano) .............. 3 00
. u
T5
\ K«»zani so plesali. M>d pie-1 ka^n1' som je prišli med vojaki in do-i X teku zadnjega meseca pa so maeini do prepira. Konec je bil. 1 :00stal!.	nianj predrzni
d« so vojaki Streljali in ubili e- iUl<il "J,h ^eVl10 se je skreil°-negn svojih ljudi.'nekega finan-1 I>omneva se- (3a je trtbn
čnega stražnika. Goriški fašisti i va,l1 to. stra,hM-. kl. Sc -ie P°-iavi1
„ i	i..* u 'Hied njimi, ko je bil eden iz nph
n Te«rionarji «o izaaii letake, si .	;
. . - • • i- • , •	I števila, neki Wilbur Hunt iz —
katerimi pozivij«to sc<»ie	elane. i _ ,
•j , i '__i	' A atertovvna. znan tiliotape<-. u-
du nr udelez;jo pogreba	itali-. ^
Mladeničem, A nt. B. Jeglič
I. zvezek....................60
II. zvezek ....................60
Nasveti zz hišo in iom. Kor «tua
knjiga za vsako hišo ........ 1.00
. j>f)_ Pravila xa oliko. I)r. J. Dostojen 'Varčna kuharica, za slabe io dobre ease .......................
ran ipzi se vs»« poj • ^......... • .............. . .» . kt previaau v 1 lika i. ^.eKaieri j
Razni pod jetniki iz I nameril svoj revolver na orožni- i ,.elo nmeIija. da bi mogle lijo po deželi in na '	<*neg« ?isa naprej je bilo » T_Yezne 4-.ete obvladati položaj.
s kolodvorskim urfldom. je dolžan govorit i laško!'* Ako se zahteva listek z edino pravilno slo-, vensko označbo namembne posta je. ne pozni tega kraja stajno uslužbenstvo. j>a bodisi t«» jn va bližnja postaja Podmelee a-'
li Podbrdo. Pripetil se > pred |RAZNE POVESTI IN ROMANI, par dnevi slučaj, da sta dva <!«•-!
- ,	i , i i- . .	j 'Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvet in sa«l.
zelana zahtevala le.tek za Poti- (
. , .....	,	Hci mestnega stKluika itd. ..
hrdo. I radnik ga .uma ni hote> Jurčič, a. zv: Sosedov Rin. Sin
dati. ker nist.i za m.br-no ceno bol kmetskega cesarja itd.........
tela izreči laške spaki-dranke za Jos. Jurčič, 6. zv.: i>i»kuir Zobt-r, imenovano postajo. Ker ni bilo | roman. — Tugoraer, rragetUja karabinjerjev blizu, je uradnik 'ieal laškega i'manearja. ki
SrUMAVOVE POITISTI.
I
|bre sliki — Ksavei MeSko......
IIud« bm&io. Ni vse zlato, kar se
..n t | . . . ... ol	... . 1 se sveti itd...................
le !lWJ	Slovencu preprn al. da lPatriiU VGX^t im irske junaške do-
danes ne obstojajo v Italiji dni-j t**............................
ga imena kot laška. Seveda ni J'od svobcdaim solncem. *g*>lovtu-
tudi on kljub škripanju z zobmi \ ska povest, 1. zv.............
od svobodnim <?obicem, zgodovin-
zv.: Maron, krfcinski deeek iz
Bibanoa*« ....................
3. zv.: Marijina fttrot^a. povest Is
•65| kavkaSklh eora ..............
( 4. zv.: Praški Judek. povest, 11.
, natis ........................
1 R. zv. : 1 indijske povesti......
' '->. iv.: Kraljičin nečak. Zgoilovln-sk^. povest i/. .7aj>on:»kega .... 110. sv. :Zvesii sin, povest iz -'ade
* i Akbarja Velikega ............
in- ■ 11. zv.: R<1e<"-9 in bela vrtnica. p»v
12. zr.: Rorrjsk.i brata. Črtica la
mi« join »v v Kt>re.1l............
zv.: Eoj in zma^a, p«»vest iz
. , . . ! ničesar oprav I. Da sta se mogla I ou	'
HUnka proti zvezi z madžarskimi ] (.a odfM1,h:li z vlakoill; sta kon
klerikalci.
Vodja slovaških klerikalcev po . sliinec 11 lin k a je v svojem govn-
Irugega železa zmanjkalo. raz-j »'ji« v južno smer preko kanad-j rJJ v pr(»£0vu izjavil, da n«' more \e«.el bi uid. s kakšno ut.-tne i^reljuje s««,l.-n mladina munieijo ske meje. kljub vsej ^uječnosti | i.iti sr„diŠee slovaških katolikov Ij.tvijo dedi« i k neguje Cagulino I tako da se čujejo včasih detona: ! konštablerjev in ca-inskih urad-j^. pri hudini^tanskife škofih in ve pravzaprav. . . Ali v*s	j ei je. da se hiSe tresejo. Mncgo. nikov.	v Varšavi, ampak edinole v
«;njig« belj.
Motil b. vas tek: imam ma.
išal
i no vpraša je! je neka.
treni
nje. le. . .
Uradnik ni prepisovati.
Boldirjevu se j«* zmračil obraz ill obupno se ;e ozrl I»o čečkajoči druščini.
— Tu pisarijo in pisarijo. — si je mislil vzdihujoč. — Naj vse skupaj vrag vzame! — Stopil je «nl m i z« sredi sobe: brez u:id<
motiti?	i krat je mun;c:ja zložona v nepo- • Mnogo je »lišat: «• prepoveda-
Toti.i uradnik, zatopljen v svo- ; , ,.dni bližini stanovališč" m i. ! m' trgovini žganjem ker se iz-. misli, je v-tal. se popraskal h . nikako Čudo. «ve se pripetijo ištevilne aretacije, katere je I »m<>leu in si 11 pil k omari, da j hude nesreče.	ipripisovati sorazmerni lahkoti, s
nekaj j»otš«e K«» se j«- čez minut' i	• katero se raz*trije take tovore v
\rnil k mi/i. .i«' r.opet pc»grabil A sak zlo«-iri. ki se zgodi v naši primeri s ^ežkočami. na katere na njej je le>.a! drugi ru- deželi, trr- ra rov; Š f5ovencev. j nalete cariniki uradniki, če ho-
I Znana je afera Laha Bona. Za ra - ' če jo zaslediti tihotapce heroina. 1. za kratek 'd: njegovega »krunjenja mrličev i «.pijn. kokaina in dtugih omam y pogorel rojanski Narodni doniiliiviU sredstev. Tihotapstvo s te-ila «» «:urih maščevalnih akcijah mi omamljivimi sredstvi je veli-»r »o rim o. Ko je Podpornik 1 kansko. Kcko obsežna je toza-n.iznanil tatvino. k<» so nni tato-: devna trgovina, ne vedo niti oni. \i odne-di mnogo denarja in ob Katerim je poverjena naloga iz-bdvc. orožnikom, so orožniki ta- vedenja carinskih postav na me-i:oj pripr nnili: — T*>da v te.l I ji. Oni. ki l^znajo razmere na I :ši stanuje; » Slovenci. — češ: mejni črti. izjavljajo, da tihotap oni s.. ukradli. V Korani so v stvo z omamljivimi sredstvi hit-pretepu vojaki sami ubili svoje-) ro raste in da bo stala dežela v in obsta' U-rn tovariša. Fašisti označajo ko.1 i kratkem pred resnim proble-je pove-j morilca ''svojega \včnega sovraJ? | mom. če se ne bo kai ukrenilo sil roke. Vratar, ki je zopet pri-jt 'ka '. Ni izključeno, da bodo zo-1 proti temu. >1 mimo s svojimi «"-ašami. je brž- P*-1 izzvali r-presalije nad nedol-1 Mnogi oni. ki so i z prva vozili I one opazil onemogel izraz nje-:žnimi. fs»»daj poročajo listi, da j«'j cele tovore žganja preko mJejp novega obličja, pristopil je čisto J lil v Standreiu napaden neki de-' ter naprej v južni smeri v mesta
Pragi. Skupno delovanje z mad žurskimi klerikalci j«- nemogoče, ker so vsi sovražniki Slovakov, j ač pa je mr.£.'oče sodelovanje s slovaškimi komunisti in agrarci.
Atnnna .......................
34. zv.: Pri^s huronske^a sla-v?\rja, i>o\^est i- igodovlne k»-
nailske ......................
. zv.: Angelj sužnjev — Brazilska r« »ve.-t ..................
w	L25'1*5 zV':	Povest ......
.33' I
.30
1.25 i3"
. Povesti slovenskemu 'jedstvu v
čno zahtevni:! listek do Hudejuz- ■ p^k ic zabe-va. Kalan ......
J17. zt : Prvič med Indljtftd ali jj-l vožnja r Nikarajmo ..........
t c.
Komariea, invest pol jede!-'Sisto e Šesto, invest iz. Abnscev
Naznanja se prih -d ske«a ministra v Gorico/Hoče si jflike w povesti, K.saver
v |8uident naj bo. — Naš vsakdanji kmh ........................
.60 .30
IS. zv.: Preganjanje indijskih misijonarjev ...................
ogledati dela. ki s«» s- izvršila v j d« želi v pol i'«lelskei.i ozirn. in pomagati, d t se uresničijo even-, nielne incijative s strani doma-j čili j)olj«'deleev. <f. minister, akn prihajate z resno voljo, res podpirati naše poljedelstvo. o«^lejte i vs«> deželo in videli boste in
V**?k«» .sr	: Miads mornarja, po rest
"""" i
35>
.25
Jtr,
JU .30
sa
.39 JtO
.30
JI .30
.10
.SO .M
SPISI ZA MLADINO. Bcb u mlad- zob. pesmico......
O slovarki avtonomiji ni iz-ovo-1 ^^ kakf> Bujno potrebna
l iieu k njemu in <a liho vprašal: — No. kako tde opravili? Ali ste jK>izve<lovali ?
—	Vprašal sera g«>, a on noče z menoj goyoritL
—	Dajte mu vendar tri rublje. _ je zasepv'tal vratar.*
—	Dva sem mu že dal.
—	Potem mu dajte še enega! Boldirjev s«> je vrnil k mizi In
lavee. ko se je zvečer vračal do kjer so vedno našli kupce. l>ri-iriov. T^iški listi s posebno* našla- i pravi jene plačati pretirane fne.
ro opustili sedaj t:t posel. zro-k» so bili različni. Nekateri p bili aretirani t« r so izgubili p-i>gum potem ko so prišli enkrat ali
do poudarjajo, da so planili raz bojniki po delavcu, ko jim je ta na vprašanja, kdo da je. izjavil, da je Lah. Orožniki so nato zapr-| !i nekatere naše ljudi in jih iz-j dvakrat pred zvezno sodišče. —
pustili šele, ko je uapadenec izjavil. da niso identični z napa-jdalei. Nikomur ne pade na um.
i>oložil na (»dprto knjigo nov ru- da med nami ni nikakega izvržka
Lclj.
Vradnik je zopet knjigo pritegnil k sebi in obrnd list. Zdajci je pogledal kakor slučajno na Boldirjeva. Noa mu je zasijal, zardel in se skrivil v smehu.
— Ah. kaj želite» — je vpra SaL
človeške družbe, toda v mestu rorjroli pritepencev ir kraljestva, ki nimajo nikakega poštenega — opravila. Ako bi hotela policija prijeti vse t" sumljive elemente, ki ne morej odokazati nikakega opravila v mestu ir. jih pognati v njihovo domovino, bi si svoje
Bad bi nek*j iBraiftl x ioUjiaU..
Kjer se jim jc naložilo globe. — !)Vugi. ki .^o se uspešno izognili aretaciji, so spravili skupaj lepo okroglo svotico ter opustili nevarni posei in se rajši posvetili kakemu drugemu, ki je manj nevaren. St^iilni pionirji tihotapstva z žganimi pijačami so bili pognani iz posla vsled neumornega nastopa Black Horse kon-štablerjev. ki so bili noe in dan na delu izza preteklega septem-bra, k<> §e je tu nastanijo, da
ril niti besediee.
Italija proti Češkoslovaški.
'i/ Era Xnova" govori o me-gi.lomanijah Ceškosb.Taške. ki so so morale glede Avstrije takoj u-makniti. ko je nastopila taka velesila kakor je Italija. Tržaški bst izvaja, da si je hotela Češkoslovaška podjarmiti Avstrijo, a zadnji trenotek. k i je Beneševo i posredovan j * že skoraj uspelo.
| je posejrel vmes I>ella T«>rretta in potisnil Oelioslovake na stran., 3eneš je moral odstopiti od posredovanja. dasi je bil prav j-adi tega imenovan za ministrskega predsednika. Tako nepremišljeno napada tVhoslivake ta časopis. o katerem je znano, da ima tesne zveze x vladnimf možmi v Trstu. Po eni strani kaže velik tvnd. da bi so ohranili trgovski odnošaji med Italijo in Češkoslo-\aško. po drugi pa jim tržaški list kaže vso svojo mržnjo ter jih :ako naravnost odiranja od Trsta Krivci za propadanje Trsta so v
slej za ]K)Ijedelstvo ni .•il«; takorekoč nič.
fto-
Če imate kile poskušajte te brezplačno.
Prilagodi se vsaki kili, stari ali novi, veliki ali mali. in vi ste na poti, katera je tisočere prepričala.
V dokaz se pošilja zastonj.
Vaak. kdor ima. kito. možki. ženska ali otrok, naj Diše takoj W. S. Rice.
T^A Slain Street, Adams. N. Y. za. pro-
sto poekuSnjo te pa čudovitega pomirju-
joCegk sredstva. Samo denite na kilo. pa se bodo mi&ce začele krčiti. Skrčijo se tako da se odprtina, naravnim potom zapre. Ni vam treba nobenega nosilca več. nobeneca pasu ali priprave. Xe zamudite pisati po to prosto poskuinjo. Tudi Ce vam Ji tla ne nagaja, zakaj bi Imeli vse svoje življenje nosilca? Zakaj bi trpeli to nadlogo? Majhna in nedolžna kila lahko privede imitja. Zakaj bi se izpostavljali tej nevarnosti ter prišli na operacijsko mizo? Velika množica možicih in žensk se dnevno bliža temu riziku ravno vsledte«a. ker Jih ne ovirajo pri delu ir. hoji. Pičite takoj po to proeto
Vesele povesil: Za možem, — V pasti V- je šla. — Pravda 'me<l
brstoma .....................
VojnimTr ali pogaostvo in krst,
povest .......................
Zvonar jeva bdi. Zanimiva povest
Iz Uežele ....................
eter Zgaca ............ ....
Doli c orožjem ................
Knjig« družbe Siv. Mohorja
Duhovni boj (304 str.l ......
Mesija (1. zr.i ..............
Mesija (2. zv. 1 ..............
Podobe tz narave ............
Svetlot«a i:i senca ..........
Slov. vererni^e, r«ove«tl wr. kratek fas ..................
Trojka ......................
Zgodovina slov. naroda zv.) JfrodovLna slnr. naroda (6. zv.) Mladim srcem (2. zv.)
Spi-ial K. MeSko Knjiga za Sahkamiselne ijudi.
Spisal I. Cankar..............
Pet tedn«,v v zrakoplovu ........2.0C Zemljevid Rtcj« ..............
Amerika in Amerikanei ..........5.001 Velika stenska btspa ..........
Dve šal o igri, "arlijeva ženitev, Zt.oljefM^: New Vrrrk. Illinoh, To-
..10
JS5 I	Dedek je pravil, cravljlcc ....	
		
	M0L1TVEMKI.	
	Rajski glasovi:	
50	v platno vezano ............	.. .90
	v kost vezaso .............	.. 1.70
	v nsnje vezano ............	.. 1.80
.n	Sveta ura:	.. 1.90
	v p?.itno Teza no ............	
^	Marija varbinja:	
	r n>nje vezano ............	.. 1.80
	Pot v nebesa:	
.50	zlata obreza, platno ve/^no	.. .no
M	On neue Testament .....___	.. .23
3d	i	
M		
M	: ZEMLJEVIDI.	
	■ Združenih držav ..............	.. M
1.75	1 Kranjske dežela ..............	.. .It
i.3t
Trije Ženini .................. J65
JTLDSKA KNJIŽICA — POVESTTL
..	_	poekuSnjo. ker je v resnici čudovita
ojrromneiu stevriu V Trstu sa- Atvar. ter je pomagala ozdraviti kile. kl
so bile tako velike kot dre možki pesti.
;nem.
VNETJU MEHURJA
arfyfar^-M)
VawijUsepooafdb
Poskušajte In pišite takoj. služeC se spodnjega kupona.
Zaitoni za kilo.
W. S. Rice. Inc.
270 A Main St.. Adams. X. T PoPljite ml popolnoma brezpla/^o ca poskusno zdravljenje vzoroc Beifa pomirjujočega sredstva za kilo.
.me ..................................
Xaslov .............................
Draiava .............................
1.	zv. Znamenje štirih. Potest de tektnu Sherlock Holmes ....
2.	zv. Darovana Zgodovinska po-povect ie- dobe slovanskih apostolov. ........................
3.	zv.: Jernai Zmagovač, povest. — Med Plazovi, tirolska povest.
4.	zr. Malo i!vljevje, povest ....
5.	sv.: laflnja kmečka vojska, zgodovinska povest .. .*.......
.»0
.69
.6« .ei
.75
lorado, Kansas, Metana, Minnesota, Wyoming, West Tlrdnia
fn Alaska — vsaki po........ .25
Pennsljvauia ................. .59
Razglednice:
Newyorske s cvetlicami, bumo-ristične, božične, no\ o letne ti velikonočne, po komada St.. dueat po .................... 3flc.
Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ................ 25e.
Opomba:
Naročilom je priložiti denar, bodisi t gotovini, money order all poitoe znamke po 1 ali 2 cerna. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosta.
SIcveniG Publishing Do., 82 Cortlandt St., i New York "1

mtmi
Vdova
Spisal E. Ga borimo.
Prevedel u "Glas Naroda" O. P. Francoski detektivski roman.
62
(Nadaljevanje.)
/
—	Mogoče, — je odvrnil zdravnik ter se pri tem pozorno ozrl V svojega prijatelja. — Zakaj pa me vprašuješ to?
—	O, dragi Hcrve, ena beseda iz ust madame Gerdy, — le ena
beseda bi mi toliko koris\ib'!
_ Kaj, v tvoji zadevi? Dobro. Obljubiti ti ne morem ničesar,
kajti toliko prilik je za tebe kot proti tebi. Bodi vedno na mestu. <~e se ji bo vrnila paiuet. s:- bo zgodilo to le za par trenutkov. Sedaj pa moram iti, - je dostavil zdravnik. — Imam še tri obiske.
Noel je sledil svojemu prijatelju. Na koncu stopnjic ga je vprašal:
—	Kedaj se vrneš t
_ Zvečer, ob devetih. Za enkrat me ni treba. Vse je odvisno od usmiljenke. Onr je pravi biser. Jaz jo dobro poznam.
—	Ali si ti pri ved 1.1 semkaj to usmiljenko?
—	Da. s tvojim privoljenjem. Ali ti mogoče ne ugajal
—	Zakaj! Hočem le reči...
—	Ali si mogo'e proti temu. da sem ti urivedel v-hišo usmi-ijenko iz reda svetega Vinccnca Favlanskega T
—	Moj dragi Ilerve —
_ Dobro, jaz soglašam popolnoma s teboj ter vem, da so te
ženske nevarne. Če bi imel jaz starega strica, kojega dedič bi bil, bi ne privedel take ženske v njegovo hišo. Tem dobrim ženskam se poveri včasih čudne na'oge. l'a kaj je treba bati se tebi X Če ne pride v pošte v denar, so te usmiljenke najboljše strežnice na svetu. Upam, da boš imel eno pri sebi, ko boš ležal na svoji smrtni postelji. Sedaj pa z Bogom!
Noel je bil v velikih skrbeh, ko se je vrnil v bolniško sobo.
Na pragn ga je že čakala usmiljenka.
—	Gospod, — je rekla.
—	Kaj pa želite, sestra?
—	Gospod, služkinja je priš!a k meni ter me prosila, naj vas vprašam za denar. Or.a ga nima več ter mora jemati pri lekarnarju zdravila na kredit.
—	Oprostite mi, sestra. — je rekel Noel, z nc preveč prijaznim glasom, — oprostite mi, da nisem vedel tega vnaprej. Vidite, nekoliko zmeden sem.
Nato je vzel bankovec va str. frankov ter ga položil na mizo.
—	Hvala, gospod. — je rekla sestra, — zapisovala bom vse izdatke. Gospod, vi gotovo niste mislili na to, da bi nudili ubogi bolnici tolažbo vere. Jar na vašem mestu bi takoj poslala po duhovnika ...
—	Sestra, saj vendar vidite, v kakem stanju se nahaja. Ona je kot irfrtva. Ni se odzvala k'k-eni.
—	To je brez pomena, gospod. — je odvrnila sestra. — Vi bi morali vedno vršiti svojo dolžnost. Ona ni odgovorila vam, a vi Ue veste, če ne bo tudi odgovorna duhovniku Al^ vi ne razumete hib- obredov za umirajoče. Videla sem umirajoče, katerim se je vrnila zavest, da so se lahko izpovedali ter sprejeli sveto obhajilo. Nekateri se boje duhovnika kot oznanjevalea smrti, a to ni resnično. Duhovnik pride, da reži. ne da bi pogubi. Lahko bi navedla številne slučaje, ko so bili umirajoči ljudje ozdravljen* enostavno vsled dotika svetega balzama.
Noel ni poslušalo. Njegov^ misli so bile daleč proč.
—	Vaša draga mati, --- je nadaljevala sestra. — ki vas tako ljubi, bi morala biti deležna tolaži' vere. Ali hočete ogroziti njeno dušo f
Odvetnik j«* že hotel odgovoriti, ko je služabnik objavil nekega gospoda, ki je povedal svoje ime ter hot«;l govoriti z odvet-r.ikom.
-	Takoj pridem — je rekel Noel hitj-o.
—	Kaj ste torej sklenil', gospod? — je vprašala usmiljenka.
—	Storite, kar snu:trate za najboljše.
1'smiljenka se je price'a zahvaljevati, a to je bilo odveč. Odvetnik je že izginil in usmiljenka je kmalu nato slišala njegov glas v sosednji sobi, ki je rekel:
—	Ah. Kleržo, s ko-o *nn nrslil, da vas ne bom videl vee.
Obiskovalec, ki je čakal na odvetnika, je bil dobro znan človek v Hue St. Lazare do okraja Notre Daraj de Lorette.
Kleržo je rekel da ni oderuh v navadnem smislu besede. Imel „e le vee denarja ke* ^ra j^ moge' porabiti in vsled tega ga je posojili svojim pri jate'jem. V povračilo za to uslugo pa je bil pripravljen sprejeti majhne obre.-ti od dvajsetih do tridestih odstotkov.
Izvrstni mož je naravnost uLival ulogo, katero je igral. Njegovo poštenost se j* splošno cenilo in uvaževalo. Nikdar se še ni ill o, da bi dal kakega svojega dolžnika zapreti. Zasledoval pa ga je brez prestanka raakar d-set le*, dokler ni dobil od njega zadnjega centa.
Za svoje klijehte je imel nujrajše mlad', deklice, igralke in . .t rale*1 ter take ljud; ki s*1 lot i je profesije, ki jim u^se le toliko kot zaslužijo, naprir« »'i zdravnike in odvetnike.
Posojal ženskam na njih sedanjo lepoto in tnožkim na njih bodoči zaslužek.
Madarna Julije*« je spravila svojega ljubčeka v stik s stem človekom.
Noel, ki je vede' kako občutljiv je ta človek za majhne usluge, mu je takoj ponudil stol. VpruŠal ga je tudi. kako se počuti, nakar je Kleržo pričel.
—	Saj veste, pi kij stili prišel. Vaše zadolžniee zapadejo da nes in jaz sem v strašnih stiskah za denar. Imam skupno pri vas dva in dvajset tisoč frankov.
—	Kleržo, — je odvrnit Noel. — to ni slaba šala.
—	S«la ? — je rekel oderuh — Jaz se ne šalim.
—	t pain, da s-;. Pred osmimi dnevi sem vam pisa!, da ne bom mela denarja ter vas prosi! za podaljšanje.
—	Spomnim se dobro, da sere dobil pismo.
—	In kaj pravite r.a to?
—	S tem .da nisem odgovoril, tem domneval, da razumete, da ne morem ugoditi vaši prošnji. Upal sem, da boste spravili denar skupaj.
Noel je napravii nestrpno kr.-tnjo.
Jaz ne morem storiti tega, — je rekei. — Napravite, kar hočete. Jae nimam niti centa.
—	Za vraga. Al ne veste, da sem že štirikrat obnovil te obveznice?
—	Jaz vem, da so bile obresti redno in v polnem plačane in sicer tako visoke obresti, da vam ce more biti žal.
Kleržo ni nikdar rad govoril o obrestih, katere je pobiral.
ffrkel je, da j«; to preveč poniževalno zanj.
—	Jaz m* ne pritožiljev ter le pravim, dn jemljete vi stvari preveč lahko z menoj. Jaz zahtevan: svoj denar.
Kongres laških socijalistov v Milanu.
Dne 10 oktobra y: bil otvorjen v Milanu letni kongres italijan-vke fi/cijalistične stranke, ki združuje v sebi tri struje. Pred kongresom se je vršil po mestu slavnostni izprevod z zastavami. Izpre-vod je bil veličastna manifestacija za zedinjenje proletarijata. Udeležilo se ga je ogromno delavstva in delavskih zastopnikov iz vse .Italije. Po izrevodu so se na slavnosten način ctvorili novi. moderno opremljeni prostori milanskega socialističnega lista "A van t i
Kongresu samemu je predsedoval socialistični župan milanski FiJipetti. Ob otvoritvi kongresr. jo govoril strankin tajnik pozdravni jrovor, izrekajoč se za edinstvenost stranke, ki šteje danes nad stotisoč redno plačujočih članov Tudi predsednik kongresa in tajnik zbornice dela. Bensi, sta govorila za edinstveno^ proletarijata. Izvajanja govornikov so žela burna pritrjevanja.
Nasprotno pa stL doživela fiasko neki francoski kojnunist in belgijski komunist Owenstralten, ki sta nastopala proti "socialno -demokratičnemu reformizmu". Fiasko je dožirel sam odposlanec moskovskih komunistov.	_	«
Tajnik Bacci je poročal o delovanju strankinega vodstva od li-vornskega kongresa ter o pogodbi s fašisti, ki je imela ta uspeh, da so se fašistovske organizacije začele cepiti. Poudarjal je dejstvo, da je stranka pri rwvdnjih volitvah zopet odnesla zmago, kar je zahvalit islogi, ki je vladala klj ib strujarstvu v stranki.
Na predlog Cazzamattija se je pričela živahna debata o posameznih važnejših točkah strankinega dela, predvsem o sodelovanju stranke z meščanskimi stranjrami, o njeni notranji politiki, ter o njeni parlamentarni taktiki. Poslanec Alessandri se jc izjavil proti sodelovanju stranke v vladi.
Drugi dan kongresa je govoril poslanec Baratono. Tudi ta se je izjavil zoper sodelovanje stranke v vladi, vendar jo svaril pred ekstremizmom ter poudarjal važnost pobijanja kapitalizma z zadružništvom. Predlagal je, naj se v načelstvo strank«; izvoli malo število najboljših soeialističnih voditeljev, katerim naj bi stal ob strani širši socialistični odbor, sestavljen iz strankinih voditeljev iz vse Italije in iz vseh struj.
Za njim je nastopila nemška komunistinja Klara Zetkin. Govorila je v zelo ostrem tonu *;oper dosedanje vodstvo stranke in pozivala na priključitev k III. internacionali. Toda zborovalci njenega «rovora niso simpatično sprejeli. Ko je nato govoril poslanec Treves, jc bil navdušeno pozdravljen. Njegov govor je izzveneval v vodilni misli, da se mora stranka povrniti k stari taktiki socialne demokra c i je, ki se ravna po zahtevah razvoja in razmer. Rekel je, da se mora najti platforma, na kateri se bo moglo kljub strujarstvu složno v eni stranki delati za dobrobit proletarijata in za socializem. Glede sodelovanja socialistov v vladi pa je izrekel načelo: dokler je socialistično zastopstvo bilo majhno in v veliki manjšini, smo se md-rali parlamenta posluževati kot propagandne tribune, toda. če je naše zastopstvo naraslo na relativno večino, nikakor ne smemo de iati negativne politike, katere pred množico proletarijata potem ni mogoče zagovarjati.
Tretji dan kongresa se je bol" kot prva dva dni manifestirala ideja za združitev proletarijata in edinstvenost stranke. Najprej je govoril poslanec Caz/.amalli (maksimalist). ki je odločno nastopil zoper ekstremistične govornike in za edinstvenost st-anke. Nastopal je sicer zoper vsakršne sodelovanje stranke v vladi, zavzemal pa se je za aktivno parlamentarno delo. Tiuli drugi govornik, poslanec Zipocchi je govoril v istem smislu. Kakšno taktiko pa naj stranka od časa do časa zasleduje v parlamentu, to pa. je rekel naj odloči kongres. Poljski komunist "Walevski je govoril nato za tretjo internaeionalo Ostro je obsojal delovanje strar.ke in menil, !a je treba reformiste in maksimaliste brezobzirno izključiti, četudi bi ostalo v strank: le p;r sto ljudi ekstremistov. Njegov govor je izzval burne prizore in govornik je komajda mogel končati svoj govor.	t
Poslanec Mattenotti nasprotno je govoril za edinost stranke. Tudi za udeležbo v viadi se je izjavil, kadar so razmere take. da je to v trajno korist proletarijatu.
Seratti. direktor MAvantija * se je proglasil za unitarista. — Zastopa edinstvenost stranke in močno je kritiziral postopanje Mo-sdvve napram italijanskim socialistom. Ali naj se socialisti udeležujejo tudi oblasti, o tem po njegovem mnenju, naj odloči celokupna -tranka. "Treba paziti", je rekel, :<da iz socialističnih vrst ne izidejo Briandi. niti Scbeiderr.ani, pa tudi nobeni s krvjo oškropljeni Trockiji in Sinovjevi'".
ADVERTISEMENTS.
FRANKI SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA^ !
Beograd, Celja. Dubrovnik, Kot or, Kranj, Ljibrjana. Maribor. Metkovlč. Sarajevo« Split, Šlbenlk, Zagreb.
NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj.
ITALJJA
Trst. Opatija, Zadar.
IZVRŠUJEMO hitra ta poceni denarna izplačila v Jugoslaviji. KrtiJI, in Kemiki Avstriji.
IZDAJAMO čeke v kronah. Urah ks dolarjih, plačljive aa vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih
PRODAJAMO parob rodne in železniška vono liste na vsa kraje in za tm črta.
IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivne« slatu pri -Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterilngih, ako nI na razpolago ameriikih dolarjev 7
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog hm vstanovili nanovo na foljo mnogih rojakov sirom Amerike, ki m poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico v dolarjih ln jo pošljemo vlagatelja. Za prepis nsdaljnlh vlog ali sa dvig denarja je potrebno, 4m ae nam pošlje v registriranem pieuiu vedno tudi vložno knjižico.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa po New Yotk Bank Draft.
KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v New Torku, se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstva aafte banke v prvem nadstropju brez ozira n to. ako kupite parobrsdni listek pri nas ali ste ga že kupili drugje.
Zajaarcačeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogeji, ki bodo velike koristi sa vse one, ki se že ali se bodo posluževali
Slovenci, prijatelji in posnavalei naše banke ao vljudno na-prošeni, da oposorijo na ta nai oglas svoje znance is Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in Ornegore.	-—
Frank Sakier State Bank
tovj zdravila v z d r 111 j e j o zdravje v d r u z in j h.
Kašelj in prehlad.
V tem letnem času vlada kaJelj in Drahlad pri odrastlih in pri otrocih. Ce se zanemari, se razvijejo iz njo-ga komplikacije, ki se lahko nevarna. Izegnjte se zlim posledicam prehlada z vzetjem Seven's Cold and 'Grip Tablets (Severjevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 30 centov.— Hitro od pomoč proti kaiiju dobite, če vzamete
S
ever as
Cough Balsam
(Severjev Balzam zoper kašelj). Pomirjuje razdraienost, omehča '^ločevanje, ustavi kašelj, povzroča Izglje čihanje in pomaga priroHi povrniti normalne starce. Ve^je steklenice 50 centov, manje 25c. Pri lekarjih.
W. F. CEDAR	P W SEVERA RAPIDS,	CO. IOWA
		
ČLOVEK, KI JE GOVORIL 50 JEZIKOV
AQOITANIA	1S	nov.		Cherbourg	ORDUNA	«0	dec.	— Kamburg
GOTHLAND	17	nov.	• Genoa		COLOMBO	10	dec.	— Genoa
LA SAVOIE	1»	nov.	— Havr«		LA TOURAINE	10	dec.	— Havre
ZEELAND	ts	new.	—	Cherbourg	SAXONIA	13	dec,	— Cherbourg
»OTOMAC	19	nov.	— Rreman		aquitania	ts	c*ee.	— Cherbourg
RYNDAM	19	nov.	—	Boulogne*	paris	14	dec.	— Havre
canopic	22	nov.		- Genoa	ceu ten.state	15	I'ec.	— Boulogne
MANCHURIA	23	nov.	—	Hamburg	M'NNFKAHDA	15	dec.	— H an-burg
	25	nov.	—	Cherbourg	la savoie	23	dec.	— Havre
ARGENTINA	26	nov.		— Tr*t	ZTELA>ID	14	d^c.	— CHeriturg
<ROCNLAND	26	nov.	--Havre		RYNDAM	24	Cue.	— Boulogne
oropesa	26	nov.	—	Hamburg	ORBITA	24	den.	— Hamburg
panhandle s.	26	nov,	—	Boulogne	panhandle S.	27	dec.	— Boulogne
N. AMSTERDAM	29	nov.	—	Boulijne	adriatic	28	doc.	- - Cherbourg
AMERICA	99	nov.	— Birmen		carmania	31	dec.	— Cherbourg
S.DriATlC	30	nov.	—	Chernov *g	POTOMAC	LI	dec.	— Bretren
MONGOLIA	1	dec.	—	H am u burg LA LORRAINE		31	dee.	— Hrvre
LAPLAND	3	dec.	—	Cherbourg	j olympic	SI	dec.	—- Cherbourg
CARMAN IA	3	dec.	—	Cherbourg	america	3	jan.	—- Bremen
PRES. WILSON	S.	dec		— Tret	1 N. AMSTERDAM	4	Jan.	— Bor'ogne
LA LORRAtNE	3	dec.	— Havre		la touraine	7	Jan.	— Havre
HUDSON	3	dec.	— Bremen		joropesa	7	jan.	— h'amburg
40CRDAM	3	dec.		Boulogne	1 ARGENTINA	tl	Jen.	— Trs*
wRETIC	4	dec,		— Genoa	paris	13	Jin.	— Havre
ARABIC	6	dec		— Genoa	, g.washington	17	Jen.	— Bremen
G. WASH-TON	S	dec.		Bremen	| orduna	21	Jan.	— Hamburg
SAXONIA	S	dec.	—	Hamburg	! saxonia	21	Jan.	— Hamburg
FINLAND	10	dec.	—	cherbou.*3	nooroam	21	Jan.	— Boulogne
PR. MATOIKA	10	d-c-	— Bremen		i pres. wilson	24	ian.	— Trst
OLYMPIC	10	lec.	—	Cherbourg	,la lorraine	28	jan.	— Havre
<*OTTF.rtDAM	10	dec.		Boulogne	' vres. wilson	18	marca — Trst	
Glede cen sa vozne U.stke				In Trse drnpv pojasnili, obrnite se				na tvrdko:
FRANK SAKSER		STATE		BANrf,	82 Cortlandt St			. New York
To je pravi Mezzofanti, rečemo o človeku, ki govori mnogo jezikov. Letos je preteklo 170 let, odkar je umrl v Rimu Mezzofanti. Rodil se v Bologni kjer je bil profesor grškega jezika in orientalskih jezikov. Po 7neje je postal knjižničar v Va tikanu. Odlikoval ee je z veliko učenostjo in imel jc poseben ta lent za jezike. Govoril in popol noma obvladal jih je nie manj kakor 50 in vrh tega Se mnogo dialektov posameznih jezikov Zaradi tega je postal slaven in znan po vsem svetu in je dospel v svoji karijeri do kardinalske časti. Danes takih čudakov ni več Težko je dobiti že človeka ki bi popolnoma obvladal vsaj 10 jezi kov. Mezzofanti jc umrl. Morda bo treba tisoč let, da bo imel svo jega naslednika.
KAKO BUDALE ČUVAJO SPO MENIKE.
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE FARNIKOV
Kedaj približno odpluje jo iz New Yorka.
Na Karlovem trgu v Kasselu v Nemčiji stoji med starimi lipami mramornat spomenik landgra-fa Karla, ki se mu ima mesto zahvaliti za mnogo krasnih stavb, 'vip je posebno lep. delo .znanega kiparja Eggersa. Sedaj je spomenik od deževja že malo poškodovan in bi mogel polagoma popolnoma razpasti, ako ga ne spravijo v kak muzej. O tem so obvestili vlado v Berlinu ,ki je takoj odposlala v Kassel svojega strokovnjaka. Ko se je ta vrnil, je dobilo mesto kmalu nasvet, naj poseka lipe okoli spomenika, da nc bo kapalo z drevja na spomenik. Res prava salomonska razsodba, ki se more poroditi samo v glavi kakega Svaba. Po tem re-< eptu bi se morale s hiš odpraviti strehe, da ne bi ob deževju z njih curljal dež.
FUTTJRISTIČNA PALAČA.
Ruski psatelj Remizov, ki je pobegnil v Reval, pripoveduje, da ruski pisatelji ne morejo tiskati svojih knjig, ampak se morajo zadovoljiti s tem, da jih javno čitajo. Govori tudi o načrtu fu-turistične palače. Izdelal ga je ruski arhitekt Taki in. Palača bi obstajala iz železa in stekla, po vzoru kristalne palače v Londonu. Posebnost palače bi obstojala v tem, da bi mel vsakdo, ki bi stopil v njo. vtis, da se pomika.
Vprašanje je samo, ali bodo imeli boljševiki toliko denarja, da zgrade tako luksuzno palačo, doeim na tisoče ljudi umira lakote in ni mogoče tiskati niti najboljših del. Izključeno ni, saj je rdeča Rusija zemlja največjih čudežev.
Eifflcv sin ustreljen.
Te dni je doživel Pariz veliko senzacijo. Vsakdo, kdor si je prišel ogledat v Pariz svetovnozna-ni Eifflov stolp, je gotovo tudi spoznal inženirjevejra sina. Mladi Eiffel je imel ljubico, kateri se je najbrž izneveril, ker ga je te dni ustrelila s samokresom. Policija jo jc aretirala. Dosedaj Še niso znane podrobnosti te lju-bavne afere. Bilo bi vsekakor bolj romantično, da bi ga dama izvabila na Eifflov stolp in potem strmoglivila.
Naznanilo.
Jugoslovanski generalni ko® zulat v New Yorku obvešča vso prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega meseca.
Izza prvega oktobra bo take oziroma pristojbine Bledeče: za prošnje 40 centov;
za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; r.a izda^anj^, podaljšaaie ali ebnevitev potnega lista; za šest mesecev 2 dplarja; za eno leto 4 dolarje • za potno knjižico 1 dolar. OPOMBA.
Pri izdajanju rli obnavljanja potnih listov jo tveba plaČ&ti pristojbino tudi zp čas, ko ni bil potili list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet.
Vsled tega morajo; državam prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih lest mesecev izza pnhoda v Ameriko du danes po dvn dolarja in dva dolarja za bcdc'riX Jest meBec??. Državljan. Jržwe Srbi j« plačajo takso kot Srbi'inci, toda ta ta^sa se jim radnru od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih. pokraj?D, katere danec tvorijo sestavni del kraljevine Slo^eD«»ev, 8r»>ov /h Hrvato7 iaarjo ^l^čsti od 1. januarja 1919 pa do danes in vsakih šest mesecev po dva do larja in dva dolarja za pt-3iodiijih šest mesecev. Cne v^be ki imajo potne liste prejšnje kraljevine Srbije ili iraljevine Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, mo?ajo plačati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih listov, od dneva, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest u^eciv po dvn dolarja in dva dolarja za prihodnjih iest meseeev. Prostovo/jčera se takpa računa od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanju potnega lista mora vsak plačeli razen takce za uda-vanje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum in knjilico. oni državljani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, marajo plačati za potni list: takso za potni lit»t 12 •dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso za vizum 6C certov in takso za knjižico en dolar. Vsega skupsj torej štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil v veljavi d3 konca tega leta. Če kdo želi imeti potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreLa pošiljati za vizum 60 centov.
GOSULICH ČRTA
Direktno potovanj* ▼ Tm-brovnik (CravDsa) iu Trat.
ARGENTINA ........ 26, nov.
PRES. WILSON ...... 3. dee.
Cene ze Trst In Reke se: Pree. Wilson $115 In tS da»fc*. Arjentlt.e In Belvedere »103 In OS davke.
Potom listkov lcdanlb sa m krt -
Je v Jugoslaviji fn BrblJI. RazknSne usodnosti prveera. dru-
gega ln tretjc®» razreda. Potniki tretj**a razreda dobivajo brespIa«*no vino.
PHELPS BROTHERS fc Co.
Pseaenaer Department
2 West Street New York
Kje je ANTON" VOLČIČs Pred nedolgo jc; bil v Franklinu, lil. Prosim £a, da se mi oglasi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da mi ga poroča,. Poročati mu imam več važnih stvari iz starega kraja. — John Topolšek, Box 262, Minonk. 111. (11-12—11)
l«če s-e JAKOB .SKRINJAH, doma iz Semiča 4:J, star 35 let, radi ureditve posestva in prevzet ja velikega premoženja. Nazadnje se je nahajal v Rock Springs, Wyo. Išče ga njegova mati Marija Škrinjar, vas Ka-šča, po»ta Semič, Slovenia, .Jj-froslavia.	(12-14—11)
je sedaj čas poslati svojcem v staro domovino ali jugoslo-:	~ vanske krone, dinarje, ita-
ljanske *lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York

|W£S ®551 EŠ3 !W5jg K55J
I		I I i I			rasa	i i i i	j
DOCTOR LORENZ
eoini sj-ovensko govoreči zdravnik ipecijalist MC&KIH bolezni.
644 Penn Ave Pittsburgh, fa.
Mo)* stroka je sdra?ljenje akotalh la kroniCtlb OoleaJ. Jas sam Se zdravim nad 28 let ter imam ekninje v veeb boleznin ta ker mam slovensko, zato vas morem popolnima rasa meti ln spoznati vafto bolezen, da vas ozdravim ta vrnem ao£ ln sdravje. &kosl 23 let sem prldoVJ posebno skušnjo pri ozdravljenju mofiklh bolezni Zato se morete popolnoma zanesti na mene, ssoja skrb pa je, da ras popolnoma ozdravim. Ne odlagajte, ampak prid! te čim preje.
Je« ozdravim zastrupljeno krt. maeulje In lise »e telesu, bolesnl v o rtu. Is-padanje las. bolečine v kosteh, stare rane. ilv£ne bolezni, oelabelost. tMleanl v mehurju, ledlcah. Jetrah In leloucu. nnenlce. revmattzem. kstar. slats tile. naduha It S.
Uradne ure so: V pondefjek. sredah 1» petkih ed t. sjutrsj do I. popoldne. V torkih, ietrtklh m eobetah od ». ure zjutraj de I. ur) zvečer. Ob nedeifsh ps do ure popoldne.
po poŠti ne zdravim, pridite osebno, ne pozabite (ms in
NASLOV* •
Dr. LORENZ m p«« a™ Pittsburgh, pa.
Nekateri drugI zdravniki rablje tolmače, da vas razumele. Jaz snsm Hrvat« ■ko i« It starega kraje, sate vee tak Je zdrsvlm. ker vas rszui
J