VLADKO in FRAN ROJEC: Prstan čarobna pravljična dvodejanjka s petjem. Osebe:Simon, ribič;Minka, njegova hčerka; M a r k o, berač; Pik, kralj škratov; Niko, Riko, škrata; Materin duh; an- gela; škratje. DRUGO DEJANJE. Gozd. Ob straneh več skal in nekaj gostih grmov. V ozadju precejjvelik kamen, iz-klesan kattoi kak. stol. Pred njtm ravna tratica, ob njej na obeh sttaneh in*spreda) v polkiogu sKdaje vellki kamtoi, namenjeni zs sedeže škratoot. Nci. Skozi drevje sije od desne luna. Prvl prizor. V s i š k r a t j e razen R i k a. Skratje (zapojo takoj, ko se začne dvlgati zagrinjalo): Ura polnoč Kakor suh6 jc ravnokar proč; srebr6 in zlatč u-]uhuhu, vse se iskri krasno ie tu! nam pred očmi! Luna smehlja Zdaj je na5 čas, dol se nam z neba zapojmo na glas: izmed dreves krasno je tu, *j«»- v gozd čezinčez. u-juhuhu! P i k (sedi na kamenitem stolu. Na glavi iraa pokrivalo s krono, v roki žezlo, za pasom samokres. Ko utihne petie, vpraša s strogim glasom);^^ Ali ste zbrani že vsi? N i k o (sedeč v ospredju z obvezanim kolenotn, se dviprie s težavo s sedeža): Ne, milostljivi kralj! Riko se še ni vmil. 65 Pik : Kod se tako dolgo poteplje ta neugnani rogovilež? Sinoči Je že precej pozno prinesel v našo zakladnico denarnico z denarjern, ki jo je vzel ubogemu ribiču. Komaj mi je utegnil povedati zgodbo tega de-ianja in o tmdu, ki ga je imel na potu s polomljenim nerodnežem Nikom, že je zopet odhitel po svojih potih. Gotovo ima na sledi kako novo pre-drzno delo. No, da vidimo! Niko (pokaže na desno): Glej ga, že prihaja! Teče, kakor bi mu gorelo pod nogami. Drugl prlzor. Škratje, Riko. R i k o (priteče od desne): U-juhuhu! (Prekucne se čez glavo, nato pa se opravičuje). Pardon, gospoda, pardon! Oprostite mi! (Proti Piku). Klanjam se, ponižno klanjam, veličanstvo! Pik: No, kaj pa je tebi danes, da zopet noriš? Ali si pijan, ali se tl meša v možganih? Riko: Pijan, milostljivi kralj, zares pijan velikega veselja, ker se mi je novo imenitno delo tako lepo posrečilo! Pik:Kai se ti je posrečilo? Riko: Olej, mogočni naš gospod, prinesel sem ti čudodelni prstan, ki človeku nakloni tako srečo, kakršno sl sam želi. (Vzame prstan iz žepa In ga izroči kralju). S k r a t j e (se začudijo): A-a! — To je pa nekaj posebnega! P i k (sprejme prstan in ga ogleduje): Kje si dobil to čudovito stvar? Riko: Ko sem sinoči rešil kruljavega Nika iz ribičeve koče pred nebeško svetlobo in ga zavlekel na varen kraj zunaj v grmovju, sem se vrnil h koči in se splazil za svetlobo zopet v kočo skozi zunania kuhinjska vrata. Počenil sem na tla in opazoval skozi druga steklena kuhinjska vrata, kaj se godi v sobi. Videl sem prečudne reči. Pl k: Morda kako nebeško prikazen? Riko: Da, tri nebeške prikazni! Pred ribičevo hčerjo je stal duh njcne pokojne matere v nebeški svetlobi, a na vsaki strani je stal en an-gel. Materin duh i& hčeri ta prstan in jo pouči, kako lastnost ima in.kako naj ga rabi. Nazadnje ji še priporoči, nai skrbno pazi na prstan, da ga ne izgubi, in jo tudi posvari pred našim zalezovanjem. PI k: Aha, to pa ni dobro za nas! Riko: NI dobro, in vednar se jaz nisem ustrašil tega svarila. Vide! setn, kako sl je dekletce nataknilo dragoceni prstan na prst, in vedel sem, da si ga ne sname tako hitro. Zato sem zapustil kočo in z velikim trudom spravil šepastega Nika domov, kjer sem ga oddal našemu zdravniku, iz- «6 ročil tebi, naše kraljevsko veličanstvo, ribičevo denarnico, potem pa zo-pet odhitel nazaj v začarani ribičev dom. P i k: Kajne, mikal te je prstanl Ri k o: Seveda me je! Sklenil sem, da ga moram dobiti v svoje roke, pa naj me stane še toliko truda in nevarnosti. Pik (pokaže na Rika): Vidite, to je naš pravi junak! Le z vztraj-nostjo in z velikim trudom se morejo doseči taki znameniti uspehi, kakršnega Je dosegel on. 5 k r a t j e (zaploskajo): Dobro, dobro, bratec Riko! Pilc (Riku): Pripoveduj dalje, Riko! Riko: Zopet sem čepel skrit v temnem kotičku ribičeve sobe. De-klica je pri brleči luči pred hišnim oltarčkom dolgo, dolgo ogledovala svoj prstan in si polglasno naštevala najrazličnejše udobnosti in dobrote sveta, ki naj jih prejme z njegovo pomočjo. Okrog polnoči jo vendar premaga spanec, da zadremlie, in ji roka s prstanom zdrkne s kolena. Meni začne utripati srce od nade in strahu. Mislim si: zdai, zdaj je čas! Približam se po mačie njeni roki in začnem prav na rahlo odvijati in snemati prstan. Delo se mi posreči. S prstanom v svoji roki nato urno skočim vun skozi okno in zdaj sem tnkaj, milostljivi naš kralj in vladar! (Prikloni se mu globoko.) P i k (vstane, stopl proti njemu in ga potreplje po rami): Izvrstno si izvršil svojo nalogo. Kaj takega se dozdaj še ni slišalo v naši zgodovini! Škratje (zaploskajo zopet): Izvrstno! Živio, živio, brat Riko! Pik (sede nazaj na svoi sedež): Ta prstan sedaj shranim v našo za-kladnico, in noben človek ga več ne dobi, ti Riko, pa povej, kako na] te odlikujem in nagradim; zakaj vsako odlično delo zaslužl tudi odlično pla-čilo, in jaz te hočem poštetio plačatl. Riko: Ne morem si sam voliti plačila in se s tem sam poviševati. Tvoja modrost, milostljivi kralj, naj sama presodi in mi prisodi, ako sem res kaj zaslužil. P i k: Dobro! Že dlje časa mislim, da si postavim namestnika ali pod-kralja, ki naj bi me nekoliko razbremenil mojih poslov. V moji navzočnosti naj bi mi svetoval, v moji odsotnosti pa me nadomeščal. Zdaj sem prepri-San, da bi bil Riko moj najvrednejši in najsposobnejši namestnik. Riko (se hlini): Ah, milostni kralj! To ie zame preveč, in bojim se, da ne bom kos bodočim nalogam v tej visoki službi! Pik: S svojimi deli si dokazal, da se jaz ne motim. Zato zdaj slo-vesno rečem: Riko ie odslej moi podkralj! Š k t a i e: Zivio, živio, podkrali Riko! m Riko (se prikloni Piku): Najpresrčnejša hvala in poklou tebi, moj kraljevi gospod in zapovednik! Pik (pokaže na svojo fiesno stran): Napravite mu prostor in sedež tu na moji desni strani! (Pokaže na prvega škrata na drugi strani.) Ti tai-nik, pa zapiši njegove zasluge in njegovo imenovanje za podkralja v našo zlato knjigo. (Pokaže na Nika.) A ti, Niko, pojdi na stražo! (Dva škrata skočita v grmovje ter privalita od tam piimeren kamen za Rikov sedež na odkazano mesto, a oni na drugi strani se prikloni kraliu, vzame s tal veliko zlato knjigo, si jo položi na kolena, odpre iti piše vanjo.) R i k o (sede ponosno na svoj novi sedež). Niko (se dvigne počasi in zaječO'. Veličanstvo, imej usmilienje z menoj ubogim šepcem in določi drugega za stražo! Pik (resno); Ne ugovariaj moiemu povelju! Jaz že vem, kaj delam. Sam si kriv svoie nesreče, ker si bil tako neroden. Pri nas tnora vsak delati, kar more. Ti nisi zdai več sposobcn za kak drugi posel, kot straž-nik boš pa še lahko čepel tam za grmom na kamenu in gledal okrog po gozdu. Zato odidi! Niko (zastoka): Uh, kako sem nesrečen! (Šepa na desno do grma, tam potegne iz njega sulico, si io zavihti čez ramo in odšenta za grmovje.) Tretil prizor. Kakor prei razen Nika. Plk: ZdaJ pa zarajajte in zapojte, da bo odmevalo daleč okrog po tihem gozdu, pa četudi se splaši vsa nočna zverina in perutnina! Š k r a t j e (razen Rika in tajnika, ki ostaneta na svojih sedežih, za-vrlskaio, narede krog in plesoč zapojo): Krog naredimo, ncge dvignimo in zavrtimo radostno se. Pikr Dobro, dobro rajate, bratci, brez izjeme vsi, nihče ne znal bi boljše kot vil <» Skratje: Stari kot mladl rajamo radi, to nam v navadi davni je že. Pik: Dobro, dobro rajate, poskakuje mi srcd, ko zrem v gibčiKm plesu vaše petč! * Skratje: Kaj bi ne znali škratie mi mali, če nas pohvali sam kralj za to. Pik: Dobro, dobro rajate, prav ponosen sem na vas; a zdaj na delo kliče nas čas! Škratje: Tebi, kralj mili, slušni smo bili in te cenili vedno močn6. Se nadaljevali bi radi, kralj naš, tu svoj raj, ker pa želiš ti, nehaj se zdaj! (Sedejo na svoje sedeže. — Zdaj se oglase ponočne ujede ta zveri. Na levi zauče sova, na desni zaskovika skovir, v ozadju zastoka čuk, v da-ljavi zatuli volk, zalaja Iisica, zabobni jazbec itd. Obenem se zasliši v vi-šavi frfotanje nočnih ptic in okrog po tleh pokanje suhijadi in šianenie listja pod nogami bližajočih se zveri.) R i k o: Tak koncert mi je vselej jako ljub: ljudi plaSi, nas pa osrčuje in vzpodbuja k nočnim poslom! ,¦.,., L . < ¦¦. , . . 1» P i k: Tako je, podkrali Riko! Jaz pa U med tem koncertom prepustim svoje vladarstvo za dana&njo noč, da shranim ta znameniti prstan, a po-tem odidem k počitku. Nadomeščaj me in razdeli ponočne posle podlož-nikom, kakor se tebi zdi najbolj prav! Mene ukaži poklicati samo v slu-čaju, ako pride kaj izrednega. Tu imaš znake svojega dostoianstva in moči! (Vstane, odloži žezlo, krono in pas s samokresom na svoj stol in odide v ozadje.) R i k o (se prikloni za njtoi): Na uslugo sem, klanjam se, veličanstvo! Četrtl prlzor. Kakor prej razen P i k a. R i k o (ponosno stopi pred kraljev sedež in si nadeva tatn ležeče do-stojanstvene znake). S k r a t j e (planejo k njemu, ga obkolijo, silijo vanj in kriče vse-vprek): O, Riko, naš brat, čestitam, čestitam! — Jaz tudi, jaz tudi! — Midva sva si bila vedno dobra prijatelja, bodi mi prijazen in prizanesljiv! — Daj meni vselej kako lažje opravilo! — Nakloni mi dobro službo! — Dal sem ti polovico svojih leSnikov i-n orehov! — Zašil sem ti raztrgane hlače! — Izdrl sem ti trn iz pete! — Pomagal sem ti iz gnojnice! — R i k o (medtem dokonča svojo opravo, sede na stol, jezno pogleda po škratih in zavpije): Tiho! Takoj vsi nazaj na svoje prostore in — tnirt Škratje (osupli): V naših vrstah je zrastel! — In zdaj noče več poznati nas! — Sramotal — Riko (razburjen, jim kaže na sedeže): Kaj sem vam ukazal? Mr-cine, ali se ne poberete hitro izpred mene?! (Prime za samokres.) Kdor se drzne le še trenutek obotavljati tukaj, tega podere moi strel takoj na tla! Š k r a t i e (žalostni, s povešenimi glavami odhajajo in sedajo na svoje sedeže): Gorje nam! — Ta nam bo hujši tiran nego tujec! — Res, žalost-nih časov smo dočakali! Riko (dene roko s samokresa): Kaj pa vendar mislite o meni, vi tepci, vi zanikrneži? Ali menite, da sem še vedno vaš prejšnji Riko in da se pojdem zdaj s kraljevo krono na glavi z vami igrat slepe rniši? Jaz sem zdaj vaš podkralj, in nihče me ne sme odslej imenovati drugače! Dovolj dolgo sem se trudil ponoči in podnevi, z glavo, z rokami in nogami, preden sem dosegel to dostojanstvo. Sedaj hočem sam lažje in boljše živeti. Zato sem toliko delal. Za napre) se mi več ne bo treba nlaziti po hlapčevskih poslih, pa tudi ta-Ie (pogladi se po trebuhu) bo imel lepše dni, a na delo bom gonil vas, lenuhi malomarni, kakor psel Škratie (zaječe): Zasužnjeni smo! — Trikrat gorje namr — All smo si to zasluiili za svojo stoletno hkpčevsko zvestobo?! 70 R i k o (slovesno): Da pa ne boste mogli reči, da sem takoi prvi dan svojega povišanja nastopil proti vam z vso strogostjo in brezobzirnostjo, vam dam prosto za danes. Poveselite se svojevoljno, dostojno proslavite ta imenitni zgodovinski dogodek, pri tem pa ne pozabite, kdo sem zdai jaz! Škratje (veseli vstajajo s svojih sedežev, skačejo in vriskajo); Tako ie prav! — Zivio, naš podkralj! — U-juhuhul Peti prizor. Kakor prej In Niko. Niko (preplašen, prišepa od desne skokoma): Pst, pst! Bratci. bežimo, skrijmo se. nekdo prihaja! R i k o: Kdo bi nas mogel motiti tu ob tem nenavadnem času? Niko: Ce setn prav videl in slišal, sta ribičeva hčerka in berač Marko. R i k o: KaJ hočeta od nas? N i k o: Najbrž srečenosnl prstan. R i k o: Tega že ne dobita za nobeno ceno. Torej naj prideta, ne bo-jimo se ju! Ni k o: Marko ima hudo grčevko. R i k o: Jaz pa samokres. Niko: A mi škratje ne smemo streljati na ljudi. R i k o: Resnica. Torej bežimo! S k r a t i e (izginejo. — Luna se skrije za oblak, in iz daljave se zopet zaslišijo nekateri glasovi ponočnih živali.) Šesti prizor. Minka, Marko. O b a (nastoplta od desne spredaj. Minka je zavlta v topleišo nočno obleko, Marko drži v eni roki Jtirioglato visečo prižgano svetilnico, a v drugi roki svoio gorjačo.) Marko (gleda okrog sebe): Prav tukaj-le nekje mora biti tisto vražje gnezdo. Mnogo let je že od tistega časa, ko sem v pozni noči za-blodil v to goščavo in tu naletel na bradate spake, a vendar sem si dobro zapomnil kraj. Tudi takrat so prav tako okrog tulile zverl in se sove uje-dale nad menoj. To je znamenje, da sva na pravi sledi. M i n k a: Jako sem vam hvaležna za ta velikodušni trud. Brez vas bi se ne upala in bi ne vedela kam za prstanom. Zares, kako je dobro in prav, da ravno nocoj prenočnjete pod naJo streho. 71 TOLAŽNIK UBOGIH Ma r k o: Vse to naj nam služi v dokazilo, da nas vodi popravih potih višja moč. Minka: In to ie Bog! Marko:Da! Minka: Ceščeno bodi Njegovo ime! Marko: Amen! (Dvigne svetilnico predse in stopi nekaj korakov proti sredi odra. Govori bolj po tihem): Olej, glej, tukaj-le je njihovo zbi-rališče. Ti kameni v krogu jim služijo za sedeže. Zdaj pa kar pogumno stopi semkaj in pokliči škrate, kakor sem te jaz naučil. Nič se ne boj! Jaz bom stal tu za bližnjim grmom s to-le. (Pokaže ji svojo palico.) Ako nio-goče, dobodi prstan izlepa nazaj; ako ne, pa pokliči mene! (Stopi nazaj in se skrije na desni za kulise.) Sedmi prizor. M i n k a, pozneje š k r a t j e. M i n k a (stopi nekoliko boječe v sredino odra in se ozira okrog, s prijaznim glasom deklamujoč): Ej, kje ste, mali tu v vaši družbi možički zali? vam bila v službi. Le skup, le skup Zato sedaj, na raj in hrup! roožički mali, Jaz deva mlada možički zali, bi tudi rada le skup nazaj trenutke vsaj r,a hrup in raj! S k r a t j e (pridejo medtem na oder. Luna zopet posveti izza oblaka. Pik, Riko in tajnik sedejo v prvotnih oblekah na svoje sedeže, drugi pa obstopiio Minko in zaplešejo okrog nje, pojoč): Oj, deklica — oj, gospica, No, pa zapleši in zapoj ti prišla si k nam v vas? nam pesemco sladko, Kaj lepega, prijetnega zakaj mi tukaj smo nocoj ti, devče, znaš za nas? veseli vsi močnč! Minka: Oprostite, moji dobri priiatelički! Jaz sem ubožna in ne-srečna deklica. Taki Uudje pa ae morejo in ne znajo plesati. Tudi jaz ne znam. P i k (si medtem izzivajoče natakne Minkin prstan na prst): Pa znaš morda peti, zakaj ljudje pojo v sreči in nesreči. 73 M i n k a: Da, peti pa znam in pojem najrajša take pesml, kl se prile-gajo moiemu žalostnemu srcu. Pik: Zapoj nam torej svojo najmilejšo pesem, ki jo znaš! Minka (zapoje z milim in tresočim se glasom): Kot v gozdu bleda rožica ka) srečnih mimo gre 1judi, pozabljena, tako • a kdo se spomni njž! živi deklfc — ubožica Pogled solzan v nebo tožeč tam v koči za vasj6. dviguje vzdih ji žal: Po sladki sreči hrepeni »O, Bog, zakai si čut goreč mladostno ji srcč; siroti v srcu vžgal?« t Š k r a t j e (zaploskajo): Dobro, dobro, gospica! Prav lepo znaš peti 1 Pik: Res lepa pesemca je to. Pela si io prav iz srca, in tudi meni je segla v srce. Gotovo opeva tvoje življenje. M i n k a: Da, visoki gospod! Žalostno je moje življenje, a postala bi tudl iaz rada srečna. Bodi mi naklonien in pomagaj mi k sreči! Pik: Cesa si želiš, draga deklica? Minka: Prosim, podari mi prstan, ki ga imaš na prstul Pik: Te želje ti ne morem izpolniti. R i k o: To je gotovo, da ne! Pik: lzvoli si kaj drugega! Minka:1Ne maram ničesar dnigega; a prstan zahtevam! Moj Je. Izmaknil in odnesel ml ga ie nekdo iz tvoje družbe. Riko: Poglej jo, poglej jo, malo predrznico, kai si upa zahtevati od nasl Govori, kakor da bi se je morali bati! Skratje (poskočijo): Pa se je ne bojimo! Hahaha! P i k: Mogoče je res, kar si rekla. Toda prstan je zdaj moj. Pridobil sem si ga na pošten način. Nikdar več se ga ne bo dotaknila človeška roka! M i n k a (ozre se na desno): Marko! Osmi prtzor. KakorprejinMarko. M a r k o (stopi iz svojega skrivališča s svetilnico in grčevko pred Pika): Ako ne gre drugače, se bova pa sedaj še midva kaj pomenila, mo-gočni poglavar škratov! Pik: Kaj hočeš, stari človek, od mene? Marko: Zahtevam, kar je zahtevala ta deklica! Pik: In jaz ti povem, kar sem povedal že njej. Zaman je tvoj trud! 74 M a r k o (postavl svetilnico na tla in pokaže na svoio palico): Ali naj morda izpregovori sedaj še ta-le svoio besedo? P i k: Človek, ne rabi sile! Ali ne veš, da smo mi škratje polduhovi in da nam ne prideš do živega?! Marko (prime palico z obema rokama na tanšem koacu to si jo dvigne čez ramo proti Piku): Bomo videli! R i k o (se pomeša raedtem med škrate, jih odvede za hrbet Marka in jih lam, kazaje jim, pouči, kako naj planejo nanj, ga opraskajo in mu vzemo gorjačo). Škratie (zakriče): Ura! (V tetn hipu skočljo na Rikov migljaj na Marka odzadaj.) M a r k o (se umo zasuče, otrese raz sebe škrate, da daleč okrog po^ padajo po tleh, in maha s palico po njih, kričeč): Kai, kaj? Da bi me take-le muhe? Čakaite, čakajte, jaz vam pokažem, kat vam gre! Š k r a t j e (se umičejo in odskakuiejo spretno, da Marko udari vse-lej po golih tleh. Kažejo mu osle, skačejo semintja in se mu posmehu-jejo): Hahaha! Stari malhar, ali dobro mlatiš po nas? — To nas boli! — U-u-u! R i k o (se pritihotapi k Markovi svetilnici, odskoči z njo in sveti proti Marku): No, naš mili stari prijatelj, ti bom pa posvetil. Gotovo že ne vidiš dobro! Marko: Ti spak peklenski, kaj je pa tebi na poti moia svetitnica? Takoj jo izpusti iz krempljev! (Dvigne gorjačo proti njemu.) Sicer te raz-česnem na dvoje! R i k o: Hahaha! Kar po njem, saj dobro zadeneš! Marko (skoči proti njemu in udari, a zopet po golih tleh). R i k o (se izogne z urnim skokom Markovemu udarcu in dvigne sve-tilnico proti njemu): Ako hočeš imeti svojo leščerbo nazaj, me ujemi! (Obrne se in steče na levo v gozd, kjer izgine.) M a r k o (steče za njim za kulise). Škratie (gledajo, ploskaio m kriče za njima): Dobro, izvrstno! Zivio, naš podkralj! Devetl prlzor. Š k r a t j e brez Rika, Minka, materin duh. Materin duh (obdan z nebeško svetlobo, stopi pred Pika): Čas prizanašanja in potrplienja je minil! Izpolni željo te deklice m ji vmi prstan! Pik: Kdo si ti, da se upaš tako oblastno ukazovati meni — kralju škratov? 75 Materin duh: Božja poslanka sem in v imeau božjem ti rečem še enkrat: Izroči takoi prstan tej deklici in ne drzni se mi več ugovarjati, zakaj ona je odslej pod mojim varstvom! Š k r a t i e (osupnejo in se umičeio). Pik (vrže prstan zaničljivo duhu pred noge in reče jezno): Tu ga imaš! Odslej te nočem več videti in tudi te male potepenke ne! Materin duh (pokaže Minki na prstan na tleh). M i n k a (ga pobere). 3 k r a t i e (izgiiiejo). Desetl prlzor. Minka, materin duh. Materin duh (iztegne roko nad Minkino glavo): Tako, draga tičerka, sedai imaš zopet svoj prstan sreče! Škratje se ne bodo več upali do njega in tud: tebi ne bodo več nagajali. Vrni se domov in uživaj vesele in srečne bodoče dni s svojim dobrim očetotn, pri tem pa ne pozabi na zahvalo nebeškemu Očetu za neizrekljive dobrote, ki ti iih je naklonil!