KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 72 (5)
INDUSTRLSKE SVOJINE
IZDAN 1 JUNA 1937.
PATENTNI SPIS ST. 13316
Ing. Biginelli Greste, Clermont-Ferrand, Francija.
Postopek za izdelovanje kovinskih posod ali kovinskih stročnic.
Prijava z dne 26. marca 1936.	Velja od 1. decembra 1936.
Naznačena prvenstvena pravica z dne 23. maja 1935. (Francija).
Znani so različni postopki za izdelovanje kovinskih posod, zlasti stročnic za patrone, pri katerih pa večina zahteva večje število zaporednih delovnih operacij, vmes pa ponovno segrevanje, vsled česar so pri takih postopkih potrebne obširne mehanične priprave, kakor tudi peči za žarenje. V ostalem se ti postopki praktično uporabljajo samo pri izdelovanju posod ali stročnic iz medi.
Nadalje je bil predlagan postopek, pri katerem se dobi poseda potom manjšega števila zaporednih delovnih operacij brez vmesnega ponovnega segrevanja. Ta postopek izhaja od vlečenega cevnega komada in obstoja v tem, da se ta cevni komad raztegne v enem delu njegove dolžine, da dobi telo posode odgovarjajočo obliko, nakar se neraztegnjeni del cevi zapre potom vrteče se matrice, katera v zvezi z gibljivim tolkalom učinkuje tako, da se pod kombiniranim učinkom segretja, katero se istočasno povzroči vsled trenja vrteče se matrice in vsled po tolkalu povzročenega tlaka, kovina stisne v masivno dno prikladne oblike.
Izum se nanaša na izboljšan postopek za izdelovanje kovinskih posod ali kovinskih stročnic, pri katerem istotako izhajamo od vlečenega cevnega komada in v smislu katerega se oblikuje dno te posode v bistvu s tem, da se kovina na koncu cevi stiska med fiksnim protitolkalom in gibljivim tolkalom, pri čemer je cev na onem mestu, kjer naj se dobi -dno, obdana od fiksne kurilne matrice, katera je oskrbo-vana od neodvisnega kurilnega izvora, tako da se vsled toplote, katera sa dovaja
vsled prevajanja od te matrice in katera se prišteje k segretju, ki izvira od tlaka, povzročenega od tolkala, obnaša stiskalni materijal kot plastičen	materi-
ja! in tvori masivno dno, ki dobi točno obliko prostora med kurilno matrico, fiksnim protitolkalom in gibljivim tolkalom.
Dovajanje toplote potom prevajanja skozi kurilno matrico se vrši prednostno s pomočjo kovinske mase, ki je v direktnem dotiku s trnom, kateri obdaja cevni del, ki naj se oblikuje, tako da se napravi segretje bolj enakomerno.
V slučaju, kjer naj ima telo posode različne debeline stene, se more poprej izvesti še postopek vlečenja, s katerim se telesu posode podeli potrebni profil.
S pomočjo izboljšanega postopka se morejo izdelovati posode in zlasti stročnice za patrone iz vseh kovin, n. pr. medi, aluminija in celo jekla, in to z majhnim številom delovnih operacij na enostaven način in pod posebno ugodnimi ekonomskimi pogoji. '
Načrt predočuje kot primer eno pripravo za izvedbo postopka v slučaju izdelovanja stročnice za patrone. Sl. 1 kaže položaj priprave pred oblikovanjem dna stročnice, sl. 2 pa kaže položaj koncem te delovne operacije.
Prva delovna operacija obstoja v postopku vlečenja za izdelanje telesa po sode, ako naj ima to telo različno močne stene.
Uporabljani cevni komad je vlečena, brezšivna cilindrična cev. Pri prvi delovni operaciji se ta cev, katera je držana v
Din. 20.—
matrici in je na koncu zavarovana po odbojniku, podvrže najprej učinkovanju notranjega tolkala, nato se v enem delu dolžine vleče bodisi s tem, da se skozi potiskajo jeklene krogle s polagoma rastočim premerom, bodisi s tem, da učinkuje no tranje tolkalo z ojačitvami rastočega primera. S to prvo delovno operacijo se oblikuje telo posode, katero po tem vlečenju poseduje točno dimenzije telesa stročnice, ki naj se dobi, in željene debeline sten.
Namen druge delovne operacije je zapiranje telesa stročnice na njegovem koncu, t- j. tvoritev dna stročnice. Ta delovna operacija se vrši na zadnjem delu cevi, ki ni bil oblikovan s prvo delovno operacijo.
Priprava, namenjena za izvedbo te delovne operacije, je vležajena med dvema glavama dvojno-delujoče stiskalnice in obstoja v bistvu iz tolkala 1, katero je premakljivo v vodilu 2, čvrsto zvezanem s stojalom 3 stiskalnice; nadalje iz trna 4, ki je premakljiv v vodilu 5, katero je isto tako čvrsto zvezano s stojalom 3 in tvori s svojim sprednjim koncem 6 kurilno matrico; slednjič iz protitolkala 7, katero je vodeno v notranjosti trna 4, in iz neke kurilne priprave. Kurilni izvor kurilne priprave je razporejen v obročastem prostoru 8, ki obdaja kovinsko maso 9 istotako o-bročaste oblike, katere notranje cilindrična ploskev je v dotiku z zunanjim delom kurilne matrice 6, da se zasigura prenos toplote. Kurilni organ je potom izo-brnega omota 10 varovan pred toplotnimi izgubami in obstoja bodisi iz električnega upora ali krožnega sistema vročih plinov-ali kakšnega drugega prikladnega sistema.
Način delovanja je naslednji:
Ko je trn 4 obenem s protitolkalom 7 potegnjen iz vodila 5, se dovede cevni komad v trn in se potisne na protitolkalo. Prvi gib stiskalnice potisne enoto, ki je tvorjena od protitolkala, trna in cevi, v vodilo 6, dokler se ne doseže položaj glasom sl. 1, pri čemer je omenjena enota čvrsto držana v tej legi. Cevni komad zavzema torej položaj, označen z 11.
Pri drugem gibu stiskalnice se premakne tolkalo 1 v vodilu 2 in dospe v položaj glasom sl. 2. Kovina cevnega dela, segajoča čez trn 4, se pri tem stisne in tvori masivno dno 12, katerega oblika odgovarja prostoru med protitolkalom 7, tolkalom 1 in matrico 6. Med to delovno o-peracijo se toplota kurilnega organa, katera še poveča segretje, ki nastane vsled stiskalnega učinkovanja tolkala, prenaša vsled prevajanja od kovinske mase 9 na
kurilno matrico 6, s čimer se olajša stiskanje kovine, ki je namenjena za tvoritev dna. Materijal se pri tem obnaša kot kakšen plastičen materijal in tvori svitek, kateri se proti sredini ojačuje in se tamkaj sklene, pri čemer se materijal sam s se-bo zvari in dobi v zaporni coni polno molekularno kohezijo. Kovina se na ta način popolnoma modelira med tolkalom in protitolkalom, tako da dobi točno obliko dna stročnice (sl. 2).
Izvlečenje stročnice se izvrši potem, ko je bil trn 4 s protitolkalom 7 doveden izven vprijema z vodilom 5.
Postopek se more uporabljati za stročnice in posode vseh vrst, n. pr. za stročnice za patrone, steklenice za plin i t. d. Izvesti se more z vsemi kovinami, n. pr. medjo, aluminijevimi zlitinami, jek, lom i. t. d.
Posoda se more naknadno podvreči dokončni obdelavi, katera obstoja v bistvu v obdelavi dna, da se odstrani odvečen materijal in eventualna rebra.
Ako gre za izdelovanje kovinskih posod, katerih telo ne izkazuje razlik glede debeline stene, tedaj je seveda prva delovna operacija nepotrebna. Postopek je potem omejen samo na zgoraj opisano drugo delovno operacijo.
Patentne zahteve:
1.	) Postopek za izdelovanje kovinskih posod iz vlečenega kovinskega cevnega komada, označen s tem, da se cevni komad drži v trnu med fiksnim protitolkalom in gibljivim tolkalom, katero stisne kovino na enem koncu cevi, in da je ta del cevi obdan od kurilne matrice, ki je kurjena na prikladen način, tako da se vsled toplote, katera se vsled prevajanja prenaša od te matrice, obnaša stiskana kovina kot nek plastičen materijal in zapre cev potom tvoritve masivnega dna, katero točno zavzame obliko prostora, ki koncem dviga gibljivega tolkala obstoja med kurilno matrico, fiksnim protitolkalom in gibljivim tolkalom.
2.	) Postopek po zahtevi 1), označen s tem, da učinkuje kurilna matrica na kovino cevi potom prevajanja toplote ob vmesni vključitvi kovinske mase, katera je v direktnem dotiku z onim delom trna, ki obdaja konec cevi pred tvoritvijo dna.
3.	) Postopek po zahtevah 1) in 2), o-značen s tem, da se pred zapiranjem in tvoritvijo dna vrši postopek vlečenja, v svrho, da se telesu posode, ki naj se oblikuje, podelijo potrebne debeline sten, kateri postopek obstoja v tem, da se v notranjost cevi potiska najprej tolkalo, nato
krogle z rastočim premerom ali tolkalo z zaporednimi ojačitvami.
4.) Postopek po zahtevah 1), 2) in 3), označen s tem, da je fiksna kurilna matrica, katera je pred toplotnimi izgubami
smotreno obvarovana potom izolirnega omota, kurjena po električnem uporu, krožnem sistemu vročih plinov ali z drugimi primernimi sredstvi.
Ad pat. br. 13316