-----221------
Gospodarske novice.
* Ljekovi proti govedjoj kugi (zdravila proti goveji kugi) — pod tem naslovom beremo v „Gosp. Listu" Zagrebškem sredstva, ki jih priporoča neki gosp. Ton-kres kot preservativa proti tej pošasti. Mi se čudimo, še bolj pa milujemo, da spoštovani „Gosp. List" jemlje take stvari v svoj list, ki nemarnosti gospodarjev še veČo potuho dajejo. Naši dragi sosedje na Hrvaškem, v Slavoniji in vojaški Granici morali bi vendar že do dobrega prepričani biti, da je njihova dežela vsa polna goveje kuge in da pošast že nad 7 mesecev traja zato, ker ne pobijejo hipoma vse bolne in sumljive živine, ampak jo večidel živo puščajo, dokler pogine. Res je sicer, da sem ter tje ktero govedo preboli, al med tem je kužna iskra padla zopet v druge hleve in^zato ni konca ni kraja Turške kuge na Hrvaškem. Cez 7 mesecev imajo to pošast že v tro-jedni kraljevini in še zmirom imajo jo raztreseno na več krajih!! Na Ogerskem je tudi zel6 huda bila; al že davno je je konec. Naj bi bila V a-kanoviČeva vlada enkrat resen račun naredila, prepričala bi se bila, da bi dežela mnogo več dobička imela, ko bi bili, kakor pri nas, iz prvega začetka hipoma vsa bolna in sumljiva goveda pobili, kakor da so kugo zatrosili iz 10 krajev v 50, kjer je povsod mnogo goved počepalo. In Če bi grozovita kuga že ostala v lastni deželi, kaj drugim deželam za to mar? — al kuga njihova preti z večno nevarnostjo drugim deželam in jim naklada velikanske stroške zarad zaprtije, ter zadržuje vso trgovino itd. — to, to je hudo!
Zato živo poprosimo si. vredništvo Zagrebškega „Gosp. Lista", naj ono krepko povzdigne glas, da se vpelje tudi v Translaj tanij i zakon od 29. junija 1868. leta, v kterem je edini ,,ljek proti govedjoj kugi" in naj opusti vse nasvete „Oekonomie-Verwalterjev", kateri nikakega pojma nimajo o Turški kugi, če tudi se zovejo Ton k res ali kakor koli, in bivajo v Lajpcigu ali koder koli! Naj bi Zagrebška vlada vsaj si tudi to v srce vzela, da je nečastno za njo, ako skozi 7 mesecev ne more vkrotiti kuge. Ali jo mar hoče permanentno imeti na Hrvaškem in im6 Turške kuge prekrstiti v Hrvaško?! Ce se jej ne smilijo domači gospodarji, naj se jej vsaj smilijo gospodarji sosednih nedolžnih dežel.
* Konje striči je zdravju koristno — pod tem naslovom je prišla ravnokar knjižica s podobami na svetlo od živinozdravnika Avg. Ziindel-na v Strassburgu. Pisatelj začne svoje razlaganje s tem, da pravi, da so nekteri hudo zoper to, da se konj striže, češ, da je to proti naravi, da je škodljivo; drugi pa in ž njimi tudi pisatelj trdijo, da konja striči ga dela močnega, ga varuje mnozih bolezni in tudi ozdravi nektere bolezni Kaj tacega trditi, je res čudno, če tudi se tajiti ne dd, da konj pozimi bolj dolgo dlako dobi, pa jo spomladi zgubi; pisatelj vendar sam pravi, da je koristno le za take konje, ki so za nagli tek kakor poŠtarski in fia-karski konji, ali ki so za težko vožnjo, — za druge ne. Zlasti se prileze takim konjem, ki pozimi dobijo dolgo dlako in se zato radi potijo; če pa se konj zel6 poti, zgublja s tem moč, pa se tudi lahko prehladi. Tudi se striženi konji lože dobro štrigljajo in snažni držijo; tudi nadušljivim konjem, konjem z oteklimi nogami tekne. Pisatelj priporoča tudi zboljšane škarje, ki veljajo 8—10 gold. in s kterimi se celi konj v 4 do 6 urah ostriže. — Če tudi pisatelj prav temeljito obde-ljuje svoj predmet in je zel6 zavzet za to, da se gori imenovani konji strižejo, vendar konje striči ne bode menda nikoli v navado prišlo.