OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXXIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 24,1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 102 Delegatje iz Slovenije v Clevelandu! Včeraj popoldne so dospeli v Cleveland trije odlični gostje iz Slovenije — Tone Seliškar, Drago Šega in dr. Pranja Boje Bidovec. Prišli so iz New Yorka z letalom. Zvečer smo imeli priliko, da se z vsemi tremi seznanimo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Poročilo o treh gostih iz Slovenije, ki smo ga prejeli iz New Yorka, smo objavili včeraj. Danes objavljamo članek, ki nam ga je poslal glavni tajnik SANSa Mirko Kuhel. Medtem pa našim gostom kličemo: DOBRODOŠLI V NAŠI SLOVENSKI METROPOLI! DELEGACIJA OSVOBODILNE FRONTE Na KONVENCIJI SANSa V petek 19. maja so se izkrcali v New Yorku z ladje "lie Prance" trije odlični Slovenci, katere je poslala na poset Sansove konvencije Osvobodilna fronta Slovenije. Sansova kon-^'Gncija, kot je znano, se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., Cleveland, Ohio, 27. in 28. maja. Prišli so Tone Seliškar, Drago Šega ter dr. branja Bojc-Bidovec. Tone Seliškar nam je poznan zadnjih 30 let po svojih pes-in povestih, ki so bile objavljene v Družinskem koledarju, ^fosveti, Proletarcu, Enako-^^avnosti in drugih slovenskih ^'stih in revijah. Narodno-osvo-Wilne borbe se je aktivno ude- kar je deloma opisal povesti "Tovariši." Poleg pisa-^^Ijstva se bavi veliko tudi z organiziranim delavstvom Slove-ter je eden glavnih funkci-^tiarjev Enotnih sindikatov. Šte-3enio ga lahko, da zastopa slo-^®nske delavce in rudarje. ^^'ago Šega je novo ime za ^%eriške Slovence, toda v Slo-^ejiiji je poznan kot odličen knji-^vnik. Znan je zlasti po svojih y^^'itikah in esejih. V kratkem bo '"'glav-Film dokončal "Visoško ^oniko." Scenarij za ta film je ^^pisal Drago Šega po romanu Jana Tavčarja. Tudi Šega je aktiven partizan ter sodelo-pri slovenskem tisku in kul-^^no-prosvetnem delu. Franja Bojc-Bidovec je ®"^Hčna slovenska zdravnica in Od januarja 1944 bila uprav- partizanske bolnice "Fra- pri Cerknem nad Goriškem. fizore o ti bolnici smo videli v 'Iftiu svoji zemlji." Ta bol- se nahaja v divji grapi, kjer hrabri partizani—da v var- fiRi skrbijo in zdravijo svoje ^^Jtežje ranjene tovariše—kljub ^^likanskim težavam in ogrom- požrtvovalnostjo izkopali /^go hudourniku, ki drvi po Stfl skalah v dolino. Za pre- bolnikov so v skale vkle-' stopnišča in preko nevarnih Pre ^ila Padov postavili lesene pre-•2ni mostove. Prva baraka je ^ gotova decembra 1943 in ^^^jela prvih sedem ranjencev, ^ Januarju 1944 pa je prevzela ^P^avo dr. Franja Bojčeva. itn je dobila partizansko ® "Franja." Med skalovjem in prepadi so ljudje pod težki-pogoji gradili nadaljne bara-bunkerje ter po ozkih, nevar ^ih hrveh prenašali ranjence. do fot v "Franjo" je bila po hu- Aprila 1944 so Nemci h to zavetišče in ga na- ^ Po dveurnem streljanju in w ^bardiranju je zdravnica 1( J Bojčeva v črni noči obis-Sosedne vasi ter naprosila ljudi, da so ranjence aku: if&li. Prenašali so jih vso noč do šestih zjutraj. Dr. Franja je s svojimi bolničarkami evakuirala 28 ranjencev, ki se sami premikati niso mogli. Odnehala ni, dokler niso bili vsi v varnih rokah—šest kilometrov stran. Nemci so na vse načine skušali bolnišnico zavzeti. Prišli so do vznožja grape, kjer pada hudournik 10 metrov v tolmun. In to je bilo vse. Dr. Franja je vršila svojo zdravniško in upravni-ško nalogo vse do konca osvoboditve v maju 1945. Te dobe svojega življenja ne bo^ nikoli pozabila, kakor tudi drugi zdravniki, bolničarsko osebje ter ranjenci. Omenjeni trije gostje bodo na Sanspvi konvenciji oba dni ter nastopijo na bogatem programu, ki bo oddan v dvorani Slovenskega delavskega doma v nedeljo 28. maja ob 4. uri popoldne. Po konvenciji obiščejo tudi druge večje slovenske naselbine, da se seznanijo z življenjem slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Ameriki ter da jim povedo o življenju v Sloveniji. Vsem trem gostom kličemo: Dobrodošli! Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa. General Motors je odobrila sporazum za $100 penzije DETROIT, 23. maja —Predstavniki General Motors korpo-lacije in CIO unije United Auto Workers so danes pristali na sporazum, na osnovi katerega bodo delavci dobili $100 mesečne penzije in 4 cente na uro povi-šice. Penzije so predvidevane za delavce stare nad 65 let in s 25 let dela. Predsednik UAW unije Walter Reuther je izjavil, da sporazum, ki bo v veljavi za dobo petih let, predstavlja "najbolj pomemben razvoj v delavskih odnošajih, odkar so bile organizirane industrije za masno produkcijo." Kar se povišice plače tiče, bo zvišana na povprečno $1.70 na uro. General Motors korporacijo je nedavno v Clevelandu napadel predsednik CIO Philip Murray, ki je rekel, da je korporaci-ja lani imela blizu $700,000,000 čistega dobička, kar pomeni na vsakega delavca okrog $1,700. DRŽAVLJAN SVETUJE, NAJ SE DEŽELA PREDA SOVJETOM WASHINGTON, 23. maja. — Predsednik Truman je danes razkril, da mu je neki državljan poslal dopisnico, s katero mu svetuje, naj se Zedinjene države nredajo Sovjetski zvezi, ker da je "boljše izgubiti svobodo, kot pa življenje." Trump,n je neimenovanemu državljanu odgovoril, da je takšen nasvet prav nasprotno od znanega reka Patrick Henrya, ki se glasi: "Dajte mi svobodo, ali pa mi dajte smrt." V svojem govoru je navzoče opozoril, da bi morali gledati, da ne bo preveč takšnih državljanov, ki svetujejo kapitulacijo pred Rusijo. SOVJETSKI PREMIJER STALIN JE BAJE V MOSKVI SPODBUDIL LIA, NAJ NADALJUJE Z DELOM ZA MIR LONDON, 23. maja—Diplomatični krogi verujejo, da je sovjetski ministrski predsednik Stalin spodbudil glavnega tajnika organizacije Združenih narodov Trygve Lia, naj nadaljuje s svojimi napori, da se svetu zagotovi trajni mir. Lie je dospel v London, kjer bo imel konferenco z angleškimi voditelji o 20-letnem mirovnem programu, katerega je predlagal še predno je odpotoval v Moskvo na pogovore s Stalinom in ostalimi sovjetskimi voditelji. Ta program predvideva sestanek voditeljev štirih velikih sil, glavni cilj pa bil, da se konča tekočo mrzlo vojno med zapadom in vzhodom. V Parizu se je glavni tajnik sestal s francoskim premijer-jem Bidaultom. Po' sestankih v Londonu pa bo odpotoval v New York, kjer bo pripravil svoj končni mirovni načrt, za tem pa imel še eden sestanek s predsednikom Trumanom v Washingtonu. Diplomatični krogi verujejo, da ima Lie konkretne predloge Stalina za bodoči sestanek velike četvorice. To domnevo utemeljujejo na izjavah Lia, ki je rekel, da ni razočaran s svojimi pogovori s Stalinom in na dej- Policija v Berlinu se pripravlja za mladinske parade BERLIN, 23. maja — Policija vzhodnega sektorja Berlina je danes opozorila Voditelje nem ške komunistične mladine, da bo prišlo do nemirov in krvolitja, če bodo skušali ob priliki svojih parad prihodnjo nedeljo vdreti v zapadne sektorje mesta. Zapadna nemška policija in zavezniške oblasti so že zadnji teden zagrozile, da bo poskus vdora v zapadni Berlin preprečen s silo. V zapadnem Berlinu je pripravljenih 13,000 nemških policajev, ki so oboroženi s puškami in solznimi bombanii. Poleg njih pa je v pripravljenosti tudi 8,000 vojakov treh zapadnih sil, ki imajo strojnice in tanke. Pričakuje se, da se bo prihodnjo nedeljo zbralo v vzhodnem Berlinu 500,000 nemških mladeničev in mladenk, ki bodo zahtevali, da se okupacijske sile umaknejo iz Nemčije. Domače vesti Doma iz bolnišnice Mr. Benedict Zdešar se je vrnil iz Woman's bolnišnice na svoj dom na 15508 School Ave., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. Na počitnicah Poznana prodajalka zemljišč Mrs. Vera Sulak iz 195 St. se je podala z Mr. in Mrs. Frank Gross iz E. 113 St. in St. Clair Ave. na enomesečne počitnice v Arizono, zaradi zdravja. Spotoma so se ustavili v New Orleans, želimo jim obilo razvedrila in srečen povratek! Pobiranje asesmenla Jutri zvečer od 6. do 8. ure bodo tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., pobirali asesment v spodnji dvorani. Opozarja se članstvo, da pravočasno poravna svoj društveni asesment in se izogne nepotrebnim neprilikam v slučaju bolezni. stvu, da si po sestankih v Moskvi prizadeva, da bi še enkrat govoril s predstavniki zapadnih sil. Baje Lie namerava predlagati "mirovno zasedanje" Združenih narodov, ki naj bi se še v tekočem poletju vršilo v Ženevi, Švici. Po njegovem mnenju bi se na vsak način moralo zamenjati kitajske nacionalistične delegate s komunističnimi. Tekoče pogovore Trygve Lie s predstavniki zapadnih sil zasledujejo diplomatični krogi z velikim zanimanjem. KAM v NEDELJO? PRIDITE POGLEDAT OPERETO "GOSPODIČNA NITUŠ" katero poda GLASBENA MATICA v NEDELJO, 28. MAJA ob 7. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Krasno petje. Smeh. Izvrsten užitek. Zapadne sile obtožile Sovjetsko zvezo, da na skrivaj ustvarja nemško armado NOBENEGA KOMUNISTA NI V VLADNI SLUŽBI WASHINGTON, 23. maja— Justični tajnik Howard McGrath je danes izjavil, da on ne ve za nobenega komunista, ki bi bil v vladni službi. McGrath je izjavo podal očitno v zvezi z obtožbami senatorja McCarthya, ki trdi, da je samo v Državnem oddelku okrog 57 komunistov in da je visoki svetovalec Owen Lattimore "vodilni sovjetski vohun v Zedinje-nih državah." Justični tajnik je v svojem govoru na letni konferenci o državljanstvu rekel, da FBI ve za vsakega komunista v deželi in da so agentje FBI na delu dan in noc. Medtem pa je v New Yorku bivši komunist in sedanji profesor na katoliški univerzi Louis Budenz izjavil, da ve za 400 "skritih komunistov,' 'ki da delajo v Zedinjenih državah. ČEŠKOSLOVAŠKA IMA NOVO MINISTRSTVO PRAGA, 23. maja. — češkoslovaška vlada je danes naznanila ustanovitev novega ministrstva za državno varnost. Za ministra je predsednik Gott-wald imenoval poslanca Ladi slava Koprivo. Iz življenja naših ljudi po Ameriki Chicago—Dne 12. maja je v Denverju, Colo., umrl znani Peter Geshel. Živel je v raznih zapadnih državah in bil član SN-PJ. Star je bil 74 let, doma iz Doblič pri Črnomlju, Dolenjsko in se ga "oldtimerji" dobro spominjajo. Zapušča ženo in dva sina . La Salle, 111.—Dne 11. maja se je pripetila avtna nesreča na križišču cest št. 71 in 47, 10 milj južno od Aurore. Frank Krultz je peljal svojo sestro Josephine Počervino, njenega moža Jbse-pha in njeno hči Dorothy na obisk k bratu, ki je v Great Lakesu. Krultza je vrglo iz avta, avto seje nanj zavalil in pričel goreti. Rešili so ga mimoidoči avtomobilisti, ki so dvignili avto z njega. Vsi so bili prepeljani v bolnišnico. Počervinovi so se že vrnili domov, kjer so zdaj pod zdravniško oskrbo, Krultz pa se še nahaja v bolnišnici v kritičnem stanju. Na tistem križišču je bilo lani pet ljudi ubitih. Staunton, III.—Dne 27. aprila j e umrl v bolnišnici v St. Loui-su Martin Biznik, star 60 let, rojen v vasi Jesenice pri Veliki'do-lini, okraj Krško, član SNPJ. V tej naselbini, kjer je živel, zapušča ženo Katie in sina Edwarda ter več daljnih sorodnikov. Detroit—Josephine Zrimec je prejel žalostno vest z Iga pri Ljubljani, da je po enoletni bolezni umrla njegova sestra Apoloni j a Jakopin. Zapušča moža, ki je bil med vojno tri leta na otoku Rabu, sedaj pa je občinski tajnik, dva sina in hčer. En sin je bil pri partizanih v Gubčevi brigadi in večkrat odlikovan. V Ameriki zapušča tri brate, dva v Detroitu in enega v Clevelandu, v Lorainu, O., pa sestro. . Sygan, Pa.—Dne 11. maja je umrl Andrew Zerman, star 82 let, rodom Slovak, član SNPJ od združenja SSPZ. V Ameriko je prišel leta 1896 in delal ves čas kot premogar v zapadni Penn-sylvaniji. Zapušča ženo, dva sina in štiri hčere. Chicago—Ko sta se znani "old-timer" Viktor Zupančič in njegova žena vračala s farme in se prifurala do Cicero avenue in Cermak Road seje nekdo s svo jo karo zaletel s strani v njun avto in ga dokaj poškodoval. Toda kar je slabše, je pri tem Mrs. Zupančič dobila precej težke poškodbe. Ima par zlomljenih reber in druge poškodbe. Pred par tedni je bil pa Viktor poškodovan pri delu v tovarni, kjer mu je roko izpahnilo v rami. Springfield, 111.—Frances Ra-spet je šla 1. maja z letalom v stari kraj na obisk k svoji materi. Šla je v Poljansko dolino, v vas Hotavlje, pošta Gorenja vas nad Škof j o Loko. Eveleth, Minn. — Tukaj je naglo umrla Ana Resman, rojena Musič. Zapušča moža in več otrok. Bila je ožja sorodni-ca glavne odbornice SNPJ Ur šule Ambrozich. — Umrla je tudi Agnes Znidarsich, članica SNPJ, rodom iz Zagreba. Zapušča moža in dva otroka, je dostojen pogreb. Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary se zdravi Martin Šuštar iz Virginije, član SNPJ in HBZ. WASHINGTON, 23. maja—Zapadne sile so danes s posameznimi protestnimi notami obtožile Sovjetsko zvezo, da v vzhodni Nemčiji pod krinko policijskih sil gradi navo nemško armado. V notah, ki so jih Zedinjene države, Anglija in Francija istočasno poslale sovjetski vladi, je poudarjeno, da je nemška policija v vzhodni Nemčiji oborožena z vojaškim orožjem, kar krši sporazum štirih sil proti militarizaciji Nemčije. V ameriški noti je med ostalim rečeno, da graditev nemške armade predstavlja nadaljno akcijo, s katero so Sovjeti "uničili zaupanje sveta v njihovo iskrenost in miroljubne namene." Ameriška nota priporoča sovjetski vladi, naj takoj razpusti nemške vojaške sile v vzhodni Nemčiji in tako v "neki meri obnovi mednarodno zaupanje v njeno privrženost stvari miru." Na osnovi obtožb v ameriški noti policijska sila v vzhodni Nemčiji šteje 50,000 mož, ki so oboroženi s strojnicami, protiletalskimi topovi in tanki. V zaključku note so omenjeni Jaltski, Potsdamski in ostali sporazumi, na katere je pristala Sovjetska zveza, ko so vse štiri velike sile še vedno sodelovale pri naporih, da se prepreči ponovno militaiizacijo Nemčije. Vsebina angleške note je podobna ameriški, francoska nota pa ne vsebuje tako ostrih izrazov, ampak le opozarja na dejstvo, da ima "nemška policija v vzhodni Nemčiji izrazit vojaški značaj." MOGOTEC WALL STREETA PREDLAGA ZDRUŽITEV ZED. DRŽAV IN KANADE NEW YORK, 23. maja. — Urednik za finančna vprašanja glasila wallstreetskih mogotcev George E. Shea Jr. je danes v članku, ki je bil objavljen v ma-gazinu Look, sprožil idejo, naj se Združene države in Kanada združita v enotno državo. Po mnenju predstavnika Wall Streeta bi takšna združitev bila potrebna iz ekonomskih in vojaških vzrokov. Predvsem poudarja, da ima Kanada bogate naravne vire, kateri Zedinje-nim državam primanjkujejo. Kar se pa tiče vojaških vzrokov, Shea meni, da ne bo nikoli enotnosti med obema državama, če y)do obstojale posamezno. nro PRAVI, DA SE RESNICA O JUGOSLAVIJI NAGLO SIRI BEOGRAD, 22. maja—Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je danes ob priliki proslave osme obletnice jugoslovanske zračne sile izjavil, da se je resnica o Jugoslaviji naglo razširila po vseh delih^ sveta in da bo Jugoslavija v tekoči borbi zmagala. Tito je po inšpekciji zračnih sil rekel letalcem, da je njihov glavni cilj, da branijo deželo in omogočijo jugoslovanskemu ljudstvu, da s svojim vsakodnevnim delom dokažejo, da "ustvarjamo socializem, da nismo kapitalistična dežela, da nimamo namenov, da bi se priključili kakršnemu koli kapitalističnemu taboru, da želimo našemu ljudstvu boljše življenje in da hočemo, naj se prizna naše pravice." "Vi nimate nobenih drugih nalog, z izjemo, da ščitite našo deželo, da ščitite njeno neodvisnost, da ščitite njeno miroljubno delo in izgradnjo boljše in srečnejše bodočnosti za naše ljudstvo," je izjavil Tito. "Vi nikoli ne boste poslani v druge države, da ogrožate njihovo neodvisnost ali pa služite agresivnim ciljem. "Danes je čezdalje več progresivnih ljudi, ki s simpatijami gledajo na nas in našo deželo. Obiskujejo našo deželo in sami vidijo, da mi nismo prestopili v imperialistični tabor. Kar vidijo v naši deželi, je najbolj prepriče valen argument, ki prepričujejo progresivne ljudi sveta, da je naša dežela bila nepravično obre kovana in da kar je bilo o nas slabega govorjenja, ni resnica." Tito je v nadaljevanju poudaril, da bo Jugoslavija zmaga la v tekoči borbi, ki ni nič lažja od narodno-osvobodilne vojne. V zvezi s tem je dejal: "Naša borba se očitno ne bo končala v bližnji bodočnosti Trajala bo dolgo, ker bodo ob- stojali ljudje, ki bodo želeli svojim ciljem podrediti naše ideale. Toda mi smo komunisti in moramo reči 'ne,' kjer je potrebno, da se reč^ 'ne.' Mi ne smemo molčati vsled nekakšnih višjih ciljev. Sovjetska zveza opravičuje danes svoje napade na nas z nekakšnimi višjimi cilji. Ce ta višji cilj sestoji v temu, da se našo ljudstvo podredi, da bi moralo ubogati le Moskvo, potem je to zelo dobro znan in preizkušen cilj, katerega mi ne potrebujemo. Naš najvišji cilj je, da izvršimo našo socialistično izgradnjo in zboljšamo življenjski standar našega delovnega ljudstva. Naš cilj je, da odpravimo izkoriščanje človeka po človeku." Kar se tiče zračnih sil in njene naloge, je Tito rekel: "Res je za obžalovati, da le po nekaj letih vojne moramo govoriti o oboroževanju. Na žalost to moramo storiti in ker se že nahajamo v takšnem položaju, moramo vprašanju pristopiti resno, ne da bi se ustrašili težav ali pa dejstva, da smo mala država. Čeprav smo številčno majhni, bo naša armada v vojni velika zaradi svojega duha in zavesti in kot takšna bo nepremagljiva. Z vero, da nam nobena sila ne bo mogla preprečiti izvršitev naših nalog in izgraditve nove socialistične dežele, mi gremo naprej in ustvarjamo deželo, ki bo služila kot vzgled ostalim ljudstvom." STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 24. maja 1950. it ENAKOPRAVNOST n Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Tecr—(Za eno leto) __ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$8.50 - 5.00 _ 3.00 Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek 1 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. NARODNO OSVOBODILNA VOJNA V KOLONIJAH II. VOJNA IN KOLONIALNE REVOLUCIJE Sedanji val kolonialnih revolucij v tihooceanskem področju se začenja z vojno, ki jo je sprožila Japonska proti evropskemu in ameriškemu imperializmu. Kjer koli so Japonci premagali evropske vojaške sile, se je malone ob istem času začela oborožena borba za osvoboditev. Bilo pa bi napačno misliti, da so kolonialne revolucije posledica napadalne vojne japonskega imperializma, čeprav so se Japonci izdajali za osvoboditelje "barvastih" kolonialnih narodov izpod belih imperialistov. Japonske vojaške sile so razbile vojaško upravo "belih" imperialistov na Filipinih, v Indokitajski, Burmi, Mala j i in Indoneziji in s tem začasno osvobodile kolonialne narode izpod njihovih starih zatiralcev. Toda Japonska je takoj upostavila svojo lastno kolonialno upravo nad "osvobojenim" kolonialnim prebivalstvom. Malone od prvega dne japonske okupacije so nastala v vseh kolonijah odporniška gibanja. Japonska ni mogla preslepiti kolonialnih narodov. Njena brezobzirna in brutalna vloga v Koreji in na Kitajskem je bila še predobro znana. Obseg, v katerem je ljudstvo vsaki koloniji organiziralo in izvedlo odpor proti japonski okupaciji, je v glavnem opredelilo tudi uspeh njegovega odpora proti vrnitvi starih kolonialnih gospodarjev. Pravo svobodo in neodvisnost si je treba priboriti v oboroženi borbi s sovražnikom. Neodvisnost, ki jo je imperializem "svojevoljno" dal svojim kolonijam, kakor se je zgodilo s Filipini, Indonezijo, Burmo in Indijo, je Aažna neodvisnost, ki pomeni samo novo obliko kolonialne uprave z vsemi njenimi strašnimi posledicami. Upori in vstaje v kolonijah so prav tako stare, kakor je star sam kolonialni sistem. Kolonialni narodi so častno izpolnili staro tradicijo vseh zatiranih razredov in narodov s tem, da so se neštetokrat z orožjem v rokah uprli pod-jarmljanju. Toda njihovi prejšnji upori so bili spontani, brez ustreznega vodstva in programa. Sedanje kolonialne revolucije se odigravajo v splošnem okviru svetovne socialistične revolucije. V kolonialnih deželah se je razvil politično zrel proletariat, ki je zgradil svoje komunistične partije z marksistično-leninisti-čnim programom. Sedanji kolonialni narodi so proučevali in v glavnem prevzeli bogate izkušnje kitajske revolucije, ki je predvsem kolonialna revolucija. Celo delno proučevanje posameznih kolonialnih revolucij bo pokazalo velik vpliv kitajske revolucije. Povsod bomo naleteli na kitajski tip široke narodnoosvobodilne fronte, ki zajema vse proti-imperialistične in protifevdalistične razrede. V vsaki koloniji vključuje resnični narodnoosvobodilni program zahtevo po temeljiti agrarni reformi in po ljudski demokraciji. V oboroženih osvobodilnih bojih se na široko uporabljajo izkušnje kitajskih komunističnih armad, kakršne so pač okoliščine in kakor zahtevajo posamezne situacije. LJUDSKA REPUBLIKA VIETNAM Ljudska republika Vietnam (dežela Juga) je bila razglašena 18. avgusta 1945 po uspešni oboroženi vstaji proti japonskim okupacijskim armadam, ki je bila organizirana pod vodstvom komunističnega veterana Hoči Mina. Hoči Min je bil izvoljen za predsednika prve koalicijske vlade, v kateri so bile zastopane vse demokratične sile, in na tem visokem položaju je še sedaj. Vietnam še ni dokončno osvobojen. Francoske imperialistične čete imajo še vedno v rokah mesti Sajkon in Hanoj, železnice in del pokrajine Košin, v kateri uspeva riž; to je 10% celotnega ozemlja Vietnama. 150,000 z ameriškim orožjem oboroženih francoskih vojakov je v defen živi že od leta 1945, ko njihova izdajalska ofenziva z angleškimi, japonskimi in kuomintangovskimi enotami ni mogla razbiti vietnamske ljudske vojske. Ljudska »vojska in gverilske enote na okupiranem ozemlju se kar naprej vojskujejo proti sovražniku, da bi ga naposled potisnile nazaj in vrgle v morje. Vse bivšo francosko premoženje na osvobojenem ozemlju je bilo zaplenjeno in nacionalizirano. Zemljo so| razdelili med ljudstvo, oblast je prevzela demokratična I vlada, nepismenost se je zmanjšala od 90 na 15% in razvijati se je začelo novo, srečnejše življenje. Vse ljudstvo je oboroženo in sistematično se pripravljajo na dan, ko bodo zadnje imperialistične sile pregnane iz dežele. Francoska vojaška uprava ima dejansko že zdaj oblast samo podnevi. 5Z Dne 14. decembra je skozi žabjo vas privozil s svojim majhnim avtom Jaka Šlajpah, šofer pri uradu za' informacije. On je bivši Mokronovčan in njegov brat je bil ustreljen kot j talec istočasno, kot moj bratra-i nec France Kodrič. Vračal se je iz Kostanjevice. Prosil sem ga, če bi me potegnil na Gorenjsko. "Z veseljem," je odgovoril, nato pa pristavil, da ko prideva v Ljubljano, bo najprvo moral dobiti dovoljenje od svojega ravnatelja, da me pelje naprej, kajti vsa vozila so pod strogo kontrolo. Šofer je dobil dovoljenje in odpeljala sva se v vas Naklo, na rojstni dom glavne odborni-ce SNPJ Mary Prasnikarjeve. Mary, katera je bila vsaj do povratka iz stare domovine, moja dobra prijateljica, me je nekajkrat povabila, naj jo pridem obiskat. Ko sem bil nekje v Srbiji, je obiskala mojega očeta, ko pa sem prvič prišel v Ljubljano, me je poklicala po telefonu, toda nisem vedel, kdo me je klical. Jugoslovanski telefon ima vsled preobrenitve če-stokrat motnje. Spraševal sem, kdo me kliče, toda zastopil sem samo to, "če bom šel na Golnik in da se bova videla v hotelu Slonu." Niti slutil nisem, da je Mary v Sloveniji, saj je prav pred mojim odhodom v Jugoslavijo naznanila v Prosveti, da se je podala v bolnišnico. Poslal sem ji celo razglednico iz Jugoslavije. Čez nekaj dni po tem telefonskem razgovoru mi je Kuhel povedal, da je Mary v Sloveniji. In tako sem ugotovil, da je morala biti Mary na telefonu. In ko sem končno dospel domov, mi jQ oče povedal, da je bila pri nas in bila precej nezadovoljna. Na to sem prejel njeno pismo, v katerem me je povabila na Gorenjsko. Končno se mi je nudila prilika in sem se odpeljal na Gorenjsko. Bilo je krasno jutro. Kamniške planine so se kot zlato svetile v kristalno čisti jas-nini, tam naprej Karavanke in Julijske Alpe. Res krasen svet, pravi raj! Ako bi čez noč prenesli Gorenjsko v državo Illinois, jo bi bogataši kaj hitro "zafencali" zase. Že smo bili v Kranju, kateri je zelo narastel v prebivalstvu, kajti v mestu se je razvila velika industrija. S tovarišem Šlaj-pahom sva kmalu nato dospela v veliko in lepo vas Naklo, katera je znana, da ima precej bogatih kmetov v starokraj-skem smislu besede. Nekdo mi je pravil, da je ta vas pred vojno zalagala velik del Ljubljane z mlekom, sedaj pa ne za- UREDNIKOVA POŠTA laga niti Kranja. Če je to resnica ali ne, ne vem, kajti nisem imel priliko, da bi stvar ugotovil. Vprašal sem za Cankarjevo hišo. Pokazali so mi lepo in veliko hišo. Takoj sem vedel, da v njej žive dobro situirani kmetje. Pozvonil sem na električni zvonec. Nobenega glasu. Napotil sem se k drugemu koncu hiše, kjer je popravljalnica za čevlje. Mož mi je povedal, da sem zvonil na prva vrata, nakar sem šel nazaj in še enkrat pritisnil na zvonec. Tedaj pa so se z bliskovitq hitrostjo odprla vrata in proti meni se je zakadil močan mož. Hitro sem odskočil in se močno prestrašil. Toda prestrašil se nisem samo jaz, pač pa prav tako gospodar Cankar, brat Mary Prasnikarjeve. Šofer Jaka je že mislil, da bo treba poseči vmes in je pritekel k vratim. Toda zadevo je gospodar Cankar hitro pojasnil. Bil je pod vtisom, da zopet nagajivo zvoni neki frkolin in že je mislil, da mu je prišel v roke, a mesto frkolina bi jih jaz kmalu dobil po glavi. Vsa stvar se je končala z velikim smehom, toda jaz sem trenotno pomislil, kaj bi bilo, če bi tisti nagaji-vec prišel v roke trenotno jeznemu možu. Mary nisem našel doma, ker je bila nekje na Gorenjskem, a domači so mi povedali, da bo gotovo prišla domov s prvim vlakom. Cankarjevi so bili veseli mojega obiska in Voznika in mene pogostili s pristno slovansko gostoljubnostjo. Bilo je okrog desete ure zjutraj in gospodinja je naju pogostila z gu-lažem in potico, gospodar pa z žganjem. Sicer pa naj tu pristavim, da so "Amerikanca" vljudno sprejeli v vsaki hiši. V hišo je prišlo nekaj sosedov in razgovarjali smo se o tem in onem, posebno pa o razmerah na kmetih. Splošno mnenje je prevladovalo, da bi mo rale oblasti, lepše postopati s kmeti. Pogovor je nanesel na mlade ljudi in Cankarjeva žena se je zelo pohvalila s starejšim sinom, kateri je zelo izvrsten delavec oziroma strokovnjak v neki tovarni v Kranju in ga je vodstvo nagradilo z nagrado v znesku 20,000 dinarjev! Povedala je tudi, da bi ga rade dru ge tovarne, a vodstvo tovarne, kjer sedaj dela (mislim, da v tovarni za izdelovanje filmskih projektorjev), ga hoče imeti zase. Mati je tudi povedala, da je bil sin v nemški vojni in potem ujet v Sovjetski Rusiji, zato se je ob vrnitvi bal, da ga ne bodo marali, vendar pa je dobil takoj delo in sedaj ga imajo zete radi. Razumljivo, da sem vprašal. zakaj je bil v nemški vojni. Od govor je bil: "Če ne bi šel, bi nas krvoločni Nemci pobili." In res so nemške beštije pobile mnogo Gorenjcev. Prišel je domov mlajši sin Cankarjeve družine. Mlad, visok in lepo napravljen mladenič. Popolnoma nič podoben kmečkemu sinu! On je prav prišel od vojakov. V razgovoru z njim sem prišel do zaključka. da je tudi inteligenten, prav tako starejši brat, katerega sem srečal pozneje. Mary me je pozneje vprašala, kaj mislim o njunih nečakih. Odgovoril sem, da sta oba "fejst" in inteligentna fanta. Mlajši sin, šofer Jaka in jaz smo se nato odpeljali na postajo, toda Mary se ni vrnila, nakar smo se odpeljali v Žiganjo vas k sorodnikom znane Čika-žanke Katke Horvatinove, za katere mi je Katka izročila majhno darilo. (Dalje prihodnjič) Ponoči so partizani gospodarji tudi na okupiranem ozemlju, kjer polagajo mine, razstreljujejo mostove in razbijajo železnice. Dobro zastraženi vlaki vozijo samo podnevi, in sicer 6 milj na uro. Lokomotiva potiska pred seboj tri motorne vagone, da je ne bi partizanske mine pognale v zrak. Izračunali so, da stane ta vojna Francijo milijon dolarjev dnevno. Nobenega dvoma ni, da so francoskemu imperialističnemu vladanju v Vietnamu dnevi šteti. Vietnam, znan pred vojno kot francoska Indokitajska, se razprostira južno od Kitajske. To je bogata tropična dežela z dragocenimi rudami in kmetijskimi pridelki. Prebi valcev šteje 25 milijonov in od teh jih je 22 milijonov na osvobojenem ozemlju. Celih 80 let je bila Indokitajska francoska kolonija. Ko je začela Japonska svojo osvajalno vojno v Južnem Pacifiku, je francoski vojaški guverner, admiral Decou, pred koncem leta 1940 sklenil sporazum, po katerem naj bi japonska vojska mirno okupirala Indo: kitajsko. Ljudstvo Indokitajske pa je takoj ustanovilo široko Ligo enotne fronte neodvisnosti za odpor proti japonski vojski in proti Francozom. Tako je ustanovilo Viet Min koalicijo vseh naprednih političnih strank in množičnih organizacij pod vodstvom Komunistične partije, potem pa prve partizanske skupine pod vodstvom znanega komunističnega voditelja Tran Van Gaua. Oboroženi boji proti japonskim in francoskim enotam so se nadaljevali skozi vso vojno, tja do velike ljudske vstaje v avgustu 1945. (Dalje prihodnjič) Odlični gostje na SANSovi priredbi Zopet bodo veliki dnevi za našo slovensko metropolo. Konvencija SANSa bo tu in ž njo zunanji gostje in konvenčne priredbe. Kot je bilo že naznanjeno, se prične konvencija v soboto 27. maja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. V soboto zvečer se vrši ravno tam, v spodnji dvorani, domač družaben večer za splošno javnost s prosto vstopnino. V nedeljo 28. maja ob 4. uri popoldne bo v Slovenskem delavskem domu velika odrska predstava. Glavna atrakcija tega sporeda bo kazanje premičnih slik v barvah iz stare domovine po glavnem tajniku SANSa Mirko G. Kuhelnu, nastop odličnih govornikov in gostov iz stare domovine in nastop domačih pevskih zborov Zarje, Jadrana in Slovana. Vstopnina k programu je nizka, le 75 centov. Če sodimo po jako zanimivem opisu potovanja po rojstni domovini po Milan Medvešku v Prosveti in Enakopravnosti, nas zagotovi, da bodo tudi te slike posebnost in vredne za pogledati. Domovina je radi humanitarnega SANSovega doprinosa, iz hvaležnosti and vse^ lepo sprejela SANSove reprezentan-te Kuhelna in Medveška. V nedeljo bomo sami videli ta topli sprejem, kateri je bil namenjen tudi nam vsem—prispevateljem na altar svojega rodu. Poročano je že bilo, da bo med nami več odličnih gostov iz domovine : Tone Seliškar, Drago Šega in dr. Franja Bevc-Bido-vec. Izmed teh nam je najbolj poznan Tone Seliškar, to pa radi njegovih prispevkov v naše publikacije. Prispeval je v Družinski koledar in Prosvetni Matici, katera je Izdala njegovo povest "Hiša brez oken." Za časa okupacije je bil med partizani in pesnil partizanske pesmi. Zarja je podala na svojih programih sledeče njegove partizanske pesmi: "Pesem slovenskih brigad," "Naša nova zastava" in "Ža lostinka žrtvam." Sedaj bo med nami, za to se osebno seznanimo s pisateljem Seliškarjem in ostalimi gosti. Na programu nastopijo tudi lokalni pevski zbori, kateri skr-be, da ne zamre naša slovenska pesem. Skrbeli bodo tudi sedaj, da se ta dogodek proslavi s pesmijo. SANS je v svoji kratki dobi izvršil veliko plemenitega dela. Menda je ni nobene druge skupine, ki bi se mogla meriti z bolj humanitarnimi čini in doprinosi. Sedaj ob konvenciji ni le revizija tega doprinosa, temveč tudi inšpekcija nove energije za bodoče naloge. Slovenska publika je povabljena na te priredbe! Lco Poljšak. Članstvo društva Soča, št. 26 SDZ je odločilo, da priredi prvi piknik v tej sezoni v nedeljo 28. maja na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne, nakar bo zabava trajala pozno v noč. Dolžnost vsega članstva je, da se vsi svojega piknika udele žite. S tem se tudi pokaže te, da se zares do svojega društva za \'edate. Vljudno je vabljeno na poset tudi ostalo članstvo bratskih društev in cenjeno občinstvo od blizu in daleč. Postrežba bo izborna; za ples bo igral orke,-ster Rudy Simsic. Piknik bo tudi v slučaju slabega vremena. Torej, na svidenje in s pozdravom! Joseph Miklus, tajnik. nerjev, ki zna igrati tako, da vsakega gane k, plesu. Posebna točka med večernim plesom bo pa kontest med najboljšimi plesalci polke. Par, ki bo izbran za najboljša plesalca, bo prejel krasne nagrade. To bo tudi zanimivo za gledati in seveda, vsak lahko prisostvuje kontestu. Za večerni ples smo napravile posebno vstopnino, samo 50 centov in to iz razlo-ba, ker se program prične ob pol štirih in ples pa šele ob osmih. Torej vsi, ki ljubite lepo petje in vsi, ki poznate Ruperto-ve, kakor tudi vsi, ki se želite izkazati prijazne do oseb, ki so dolgo vrsto let delale pri narodnih ustanovih, pridite v nedeljo 28. maja v American Jugoslav Center, to je nov Slovenski dom na Recher Ave. Program se bo pričel ob 3:30 popoldne. Vas prijazno vabi: Odbor S. Ž. Z. Piknik društva Soča. št. 26 SDZ Težko pričakovana sezona piknikov je že med nami in dru štva ter prijatelji narave že odločujejo in prijavljajo, kdaj in kje se bo kaj priredilo, da se kot prijatelji narave snidemo v tej kratki poletni sezoni. V priznanje Rupertovin V nedeljo, 28. maja pride v Cleveland okrog 30 izvrstnih pevk, ki spadajo k pevskemu klubu podružnice št. 2, Chicago, Illinois, da počaste vrlo Slovenko Mrs. Frances Rupert, ki je ■bila do par let nazaj, ena najbolj agilnih delavk in društvenem in kulturnem polju v eu clidski naselbini. Toda Mrs. Rupert je vsled svoje onemoglosti bila primorana zapustiti javno udejstvovanje. Med nami prav gotovo ni osebe, ki ne odobrava idejo, da se tej zaslužni Slovenki izkaže javno priznanje, saj to je edino, kar ji moremo' pomagati, da ji bodo vsaj spomini na svoje prijatelje in nekdanje sotrudnike delali kratek čas v dolgih dnevih med štirimi stenami, ko ji ni mogoče sodelovati izven njenega doma. Ko smo povabile pevke iz Chi-cage, so se takoj odzvale in isto je storil naš priljubljeni moški pevski zbor "Slovan, ki bo sodeloval na programu. V umetnem plesu bo pa nastopila Miss Nadine Sabec, ki je prvovrstna plesalka. Pevski zbor iz Chicage bo podal sledeče pesmi: Zvezina himna, katero je uglasbil naš skladatelj Mr. Ivan Zorman, potem "Odkar odšel sem," ki je tudi Zormanova kompozicija. Dalje "V nedeljo zjutraj", "Bratje Slovenci smo", "Rože je na vrtu plela", "Zagorski zvonovi", "Na morju", "Venček narodnih pesmi" (Ivan Račič), "Romany Life", s solospevom, Sextette iz opere Lucia di Lammermoor", "Sing me the Rosary", "Tam na vrtni gredi", "Ave Marija" (Gounod) ter lepe zbrane pesmi v dvospevu in v kvartetu. Podana bo tudi komična spevoigra: "En dan na deželi", v kateri nastopijo pevke v solo-spevu, dvospevih in ves zbor. Zbor "Slovan" bo pa pel: Vrbsko jezero — Morje — Zvečer in Venček narodnih p^smi. Nastopila bosta tudi dva kvarteta. V prvem bodo peli: Grabner, Zal ar. Požar in Oz-bič. V drugem pa: Rupert, Vi-čič, Maurič in Ogrin. Po programu na odru se bo pa razvila domača zabava in serviialo se bo okusna okrepči-la. Ob osmih se bo pa pričela plesna veselica. V zgornji dvorani bo igral Mickey Ryance orkester in v spodnji pa Grab- PODATKI O SVETOVNI GRADNJI LADIJ 1949 Po podatkih Lloydovega registra je bilo lani spuščenih v morje v vseh državah na svetu 3,132,000 brutto registrskih ton ladij. Tu niso vračunane ladje pod 100 ton. Na veliko Britanijo odpade 1,267,000 ton oziroma 40.5/i, celotne svetovne tonaže nasproti 50.9% v letu 1948. V Zedinjenih državah so spustili v morje 633,000 ton,, na Švedskem 323,000, Holandiji 169,000, Franciji 155,000, Japonski 148,-000 in Italiji 99,000 ton ladij. DOTOK TUJCEV V FRANCIJO Francoski minister za trgovino je izjavil, da je lani prišlo v Francijo 2,800,00 tujcev, ki so potrošili 90 milijonov frankov, od tega 50 milijonov v tujih de-vizijah, za 40 milijonov pa P bilt) v inozemstvu kupljeni^ francoskih frankov. Tujska propaganda se je v Franciji zelo povečala. Za tujce je danes na razpolago 300,000 sob, v kra^' kem pa jih bodo pripravili 220,000. NAFTA V NIZOZEMSKEM Do leta 1946 na Nizozemske^ niso pridobivali nafte. V tem letu pa so odkrili nahajališče na^ te v severnovzhodnem delu zozemske, ne daleč od nemške meje pri Schoonebeeku (v nizi"' leke Ems). V prvem letu je P""" izvodnja dosegla 63,000 ton, slednji dve leti 213,000 oziro# 496,000 ton, lani pa 621,00 ton-Strokovnjaki sodijo, da s® proizvodnja v sedaj doseženen^ obsegu več ali manj ustalila- PROIZVODNJA BOMBAŽA NA KITAJSKEM Po kmetijskem planu za ie^o 1950 se bo površina, zasejan^-bombažem, povečala na Kit^J^ skem za 29 S v primeri z skim letom, proizvodnja boR'''® ža pa za 238,000 ton. Petino vršine bodo posejali s k valite nim semenom, ki zagotavlja sok donos. Da bi izpolnili to logo, razdeljuje ljudska ^1^ gojite!jem bombaža po vsej žavi bombažno seme, zlasti "O še vrste semen. • Po poročilu kmetijskega ^ nistrstva bodo dobili kmetje« nimajo dovolj bombažnega mena, posojila v semenu ljudskih oblasti pred setvijo-bi povečali proizvodnjo bom ža, so uvozili 2,000 ton nega semena z visokim donoso kar bo omogočilo, da se letos povečale površine, zas ne s to kulturo. NAŠLI SO VELIKO ZLATO KEPO Agencija "Exchange ^ graph" poroča iz Melbourna Avstraliji, da so v rudn' , Back-Ward (Weddehern) eliko zlato kepo, ki tehta unč in ki je vredna 1,500 f*-*" šterlingov. 24. maja 1950. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Vladimir Galaktionovič Korolenko: SLEPI DEČEK Nekoč je bil slepi Peterček sam na griču nad reko. Sonce je končalo svoj obhod po nebu, v zraku je bila tišina, ko jo je zdaj pa zdaj pretrgalo oddaljeno mukanje govedi, vračajoče se s paše. Deček je pravkar prenehal piskati na piščalko, legel v travo in se prepustil uspa-vajočemu čaru poletnega veče-fa. Za hip je zadremal, ko ga je nenadoma vzdramil šum lahkih korakov. Nejevolno se je Vzpel na komolec in prisluhnil Koraki so obstali ob vznožju griča. Hoja mu ni bila znana. "Fantič!" je zaslišal nenadoma otroški klic. "Veš li morda, kdo je pravkar tu piskal?" Slepec ni maral, če so ga molili v njegovi samoti. Zato je odgovoril z nič kaj prijaznim glasom: "Jaz ..." Rahel, začuden vzklik je sle-dil njegovemu priznanju, a dekličin glas je takoj pristavil s prostodušno pohvalo: Lepo je bilo!" Slepec je molčal. "Ali ne greste proč?" je vpra-®^1> ki je slišal, da stoji nepo-^cana družabnica še vedno na ^stem mestu. "Čemu me podiš?" je vpraša-deklica s svojim zvonkim, Prostodušnim in začudenim gla-soBa. Zvogi mirnega otroškega gla-so prijetno božali slepčevo ^0. Vendar pa je odgovoril s prejšnjim glasom: "Ne maram, da prihaja sem *dor koli ..." Deklica se je zasmejala. 'No, ta je pa lepa! Ali ste ga slišali! Mar je vsa zemlja tvoja. da moreš zabraniti komur koli. bi po njej hodil?" "Mama je vsem ukazala, da ^ smejo hoditi sem." i< "Mama?" je vprašala zamiš-•l^iio deklica. "Moja mama pa *^1 je dovolila hoditi k reki . ." ^Gček, ki ga je splošna popustljivost njegovih nekoliko raz-^^dila, ni bil vajen takega ^^trajnega nasprotovanja. Rde-^'ca srda mu je zalila obraz; stal je in izpregovoril hitro in ^^burjeno: "Odidite!" ^ Kdo ve, kako bi se bil prizor če bi se ne bil iz gradu i^^^il Joahimov glas, ki je kli- VAS muči NADUHA^ J). nas si lahko nabavite naj-olajšavo za to mučno bole-tij" Zdravilo je jamčeno ali pa do-denar nazaj. MANDEL DRUG CO. i.^odi Mandel, Ph. G., Ph. C.