® TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XX	December 1979	£t. 6
OB ZAKLJUČKU LETA
v________________________;
Lep običaj je, da človek ob zaključku leta seže v roke svojim sorodnikom, prijateljem in znancem in jim želi srečo v novem letu. V uri mirne sprostitve in spokojnosti mu spomin preleti minuli čas, ocenjujoč ali mu je usoda naklonjena in ali je bil pri svojem delu uspešen.
Se bolj kot posameznik mora delovni kolektiv opraviti pregled svojega dela v preteklem obdobju, saj ima delo vsakega kolektiva posebno težo in družbeno odgovornost. Treba je trezno ocenjevati dosežene uspehe in analizirati težave, ki so objektivno ovirale dosego večjega uspeha ter lastne napake in pomanjkljivosti, katerih odprava je eden od pogojev za doseganje boljših rezultatov.
Ko ocenjujemo naše proizvodne in poslovne rezultate v letošnjem letu, lahko ugotovimo naslednje: proizvodnja je bila letos po količinskem obsegu sicer nekoliko manjša kot prejšnja leta, zato pa na višji kakovostni ravni, t.j. tehnološko zahtevnejša, pestrejša in rokovno točnejša. Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil v prvih devetih mesecih leta ustvarjen v višini 102,5 % in sicer proizvodnja preje 92,4 % in proizvodnja tkanin 105,9%. Tehnična kakovost izdelkov se je od lani popravila za približno 1 %, v bistvu enaka pa je ostala v povprečju delovne organizacije delovno proizvodna storilnost. Vsekakor pa je bil v proizvodnji opažen povečan posluh za tržno prilagajanje. Pri tehnološkem procesu so nastopale nekatere motnje, katerim je treba posvetiti posebno pozornost in jih čim hitreje učinkovito odpraviti. Opaziti je odmikanje od potrebne kakovosti izdelkov nekaterih nosilnih programov kot n.pr. programa vojaških dobav, skupine izdelkov iz umetnih vlaken in pretežni del izbora za nadaljno predelavo. Na vsak način je treba zagotoviti primerno tehnološko kakovostno zanesljivost izbora, ki odločilno pogojuje trdno, tekočo in donosno prodajo.
Sicer pa je prodaja z boljšo tržno pripravo, s pestrejšim, sodobnejšim in zanimivejšim izborom tkanin količinsko in vrednostno dokaj ugodno pre-
segla povprečno raven predhodnih let. Potek prodaje na domačem tržišču se je razvijal prilično zadovoljivo. Izvoz je bil v celoti vzeto približno enak lanskemu, pri čemer je bil izvoz na konvertibilno področje večji od lanskega, izvoz v dežele v razvoju pa celo podvojen.
Oskrba z reprodukcijskim materialom je letos pričela postajati manj urejena in zanesljiva, tako iz domačih virov, kot iz uvoza. Vse težje je posamezne materiale dobiti na domačem trgu, uvoz repro-materiala pa je vedno bolj podvržen novim sistemskim omejitvam in povečanim administrativnim zadržkom. Premik k večjemu oskrbovanju z domačimi surovinami je zaradi njihovega močnega nihanja v kakovosti in uporabnosti povzročal hude težave v sami proizvodnji, kakor tudi pri prodaji.
Kot je razvidno iz poslovnega poročila za prvih 9 mesecev letošnjega leta, je bil dosežen ugodnejši finančni rezultat kot v preteklem letu, čeprav sta bili višina in delitev dohodka pogojeni z znatno povečanim pritiskom občih obremenitev in tržnih razmer. Ta ugotovitev kaže na to, da se delovna organizacija postopoma premika k solidnejšemu in trdnejšemu gospodarjenju. Izboljšana je bila vrsta pokazateljev gospodarske uspešnosti, popravila pa se je tudi hitrost obračanja obratnih sredstev in stopnja osnovne finančne likvidnosti. Ustvarjeni finančni rezultat in njegova delitev sta v letošnjem letu ugodnejša kot v preteklem letu. V prvih devetih mesecih leta je celotni prihodek pokril poleg za dobro sedmino višjih skupnih materialnih stroškov in za četrtino večjih prispevkov in obveznosti iz dohodka kot v prejšnjem letu, še povečane osebne dohodke ter končno tudi 71 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka za kritje stanovanjskih prispevkov (11 milijonov dinarjev) in za začasno oblikovanje skladov (60 milijonov dinarjev). Osebni dohodki delavcev so znašali 5.992 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delovnem času in so bili za blizu 29 % višji kot v prvih 9 mesecih
prejšnjega leta. Pri tem je poudariti, da je delovna organizacija izpolnjevala resolucij-sko načelo, naj se rast osebnih dohodkov in skupne porabe giblje v okvirih rasti dohodka.
V okviru skupnega finančnega rezultata so tudi vse temeljne organizacije zaključile vsaka zase svoje poslovanje s pozitivnim obračunom.
Ti uspehi so bili doseženi kot rezultat kolektivnega dela vseh delavcev, ki so pri opravljanju svojih del in nalog po-
kazali dobršno mero prizadevnosti in marljivosti.
Sorazmerno zadovoljivi dosežki pa nas nikakor ne smejo uspavati in je treba naše možnosti za vnaprej presojati stvarno in trezno. Takšno presojo narekujejo na eni strani naša še nerešena notranja vprašanja okrog nadaljnega napredka v proizvodnji in poslovanju in na drugi strani vse bolj zaostrovani splošni pogoji
(Nadaljevanje na 2. strani)
OB ZAKLJUČKU LETA
Srečanje upokojencev
Tekstilindusa
(Nadaljevanje s 1. strani)
za gospodarjenje in pridobivanje dohodka. Potrošnja energetskih virov postaja n.pr. vse pomembnejša zadeva, tako zaradi nastajajočega pomanjkanja istih, kakor tudi zaradi vrtoglavega naraščanja njihovih cen. Zaradi tega bo treba učinkovitemu varčevanju zlasti na tem področju posvetiti posebno skrb. Tudi tehnološke motnje, ki ogrožajo nujno potrebno kakovostno zanesljivost izdelkov, kaže čimprej uspešno odpraviti. Še nadalje moramo zboljševati delovno in tehnološko disciplino, da zagotovimo stabilizacijo vseh temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote ter delavcem takšen osebni dohodek, da bo usklajen s prejemki v drugih panogah gospodarstva in primeren teži-ni dela v tekstilni industriji. V tej smeri bi morale temeljne organizacije takoj v začetku leta 1980 sprejeti ustrezne akcijske programe.
Ko usmerjamo pogled v prihodnje obdobje, je omeniti, da proizvodni plan za leto 1980 v skladu s postavkami sedanjega srednjeročnega plana ne predvideva bistvenih premikov glede količinskega obsega proizvodnje, pač pa strukturne spremembe. V teku je postopek za sprejem ustreznih samoupravnih splošnih aktov na naslednje srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Po temeljnih organizacijah so bile že obravnavane smernice ter elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Naša delovna organizacija si mora v prihodnjem srednjeročnem razdobju bistveno zboljšati in utrditi svoj gospodarski položaj, da si zagotovi nemoteno delovanje na obstoječem prostoru, kar je tesno povezano tudi s socialno varnostjo zaposlenih delavcev. Pot za dosego tega cilja se kaže predvsem v izpolnitvi naslednjih najvažnejših nalog:
—	doseči večjo prožnost pri prilagajanju tržnim zahtevam, ki se spreminjajo bodisi zaradi sezonskih menjav ali modnih tokov.
—	zboljšati izbor izdelkov z usmeritvijo na zahtevnejše tkanine modnega značaja in opustitvijo množinske, po donosnosti manj zanimive proizvodnje,
—	usposobiti proizvodnjo za dosledno izpolnjevanje pogodbenih rokov,
—	zboljšati kakovost izdelkov.
—	povečati proizvodnost.
V ta namen je treba izvesti
določene naložbe za zamenjavo nekaterih strojev in naprav, ki so gospodarsko popolnoma zastareli in v precejšnji meri
tudi fizično iztrošeni. Pri tem je ključnega pomena za celotno delovno organizacijo nabava novega parnega kotla.
Z nabavo nove opreme je treba vsaj delno posodobiti tehnološki proces ter istočasno prostorsko združiti oba proizvodna obrata plemenitilnice. S tem se ustvarijo na najbolj gospodaren način ustrezne rezervne zmogljivosti na po-mebnejših stopnjah proizvodnje, ki omogočajo večjo prožnost v izboru izdelkov glede na vrsto surovin in način obdelave. Vzporedno z naložbami v osnovna sredstva bo potrebna tudi organizacijska prilagoditev novim zahtevam.
S predvidenimi naložbami in ostalimi ukrepi bodo v prihodnjem petletnem obdobju dosežene zlasti naslednje spremembe in poslovni učinki:
—	zmanjšanje količinskega -obsega proizvodnje za približno četrtino, kar pomeni prehod z dosedanje množinske in manj donosne na zahtevnejšo in bolj kakovostno proizvodnjo, ki bo po svojem izboru v manjših serijah bolj raznolika in bolj prilagojena modnim tokovom in tržnim zahtevam,
—	zmanjšanje števila zaposlenih za dohro petino z naravnim odlivom in omejitvijo zaposlovanja, torej brez pritiskov in zapletov; to ustreza splošnim težnjam zaposlovanja v okolišu bodisi v obliki manjšega dotoka delavcev iz drugih področij bodisi v obliki zavestnega usmerjanja v bolj pomembne dejavnosti,
—	povečanje proizvodnosti, izražene z dohodkom na delavca, za približno tri četrtine in sredstev za akumulacijo na več kot dvojno višino.
—	poboljšanje učinka zunanjetrgovinske menjave.
Utemeljeno je prepričanje, da bomo s temi ukrepi ustvarili tolikšen dohodek, da bo možno povečanje osebnih dohodkov na povprečno raven okolja, kar zagotavlja delavcem primerno socialno varnost.
Dosedanji dosežki in razmeroma uspešno premagovanje težav opravičuje prepričanje, da bomo z vztrajnim, vestnim in marljivim skupnim delom uspešno izpolnili tudi naloge, ki stoje pred nami.
V soboto, 15. decembra je priredila sindikalna organizacija srečanje upokojencev Tekstilindusa. Letošnje srečanje naših upokojencev je bilo prirejeno malo prej kot prejšnja leta, pa tudi v nekoliko drugačni obliki. Že vsa leta so namreč mnogi izražali željo, da bi se srečali z upokojenci iz istega obrata in to smo letos tudi organizirali, kar nam prejšnja leta zaradi prostorske stiske ni bilo mogoče.
Upokojence smo povabili v treh skupinah in sicer ob 7., 10. in 13. uri. Sprejeli in pogostili smo jih v jedilnici tkalnice obrata I. Vsako skupino je posebej pozdravil predsednik sindikalne organizacije Peter Jekovec, ki je v kratkem pozdravnem govoru obenem tudi seznanil naše bivše sodelavce s stanjem, uspehi in načrti naše delovne organizacije. Med drugim je dejal naslednje:
»Imam prijetno dolžnost, da vas v imenu naših družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov prav lepo pozdravim in izrečem prisrčno dobrodošlico. Dobro se zavedamo, da se delovni človek, ki je tolikšen del svojega življenja prebil v nekem delov-
nem kolektivu, rad vrača v to delovno sredino in da ga zanima, kakšne uspehe dosega.
Vi ste naši delovni organizaciji dali velik doprinos. Večinoma ste iz generacij, ki so nosile breme vojnih let, ko so se vsi naši narodi enotni dvignili v težak in krvav boj proti okupatorju, ki nas je hotel zbrisati s tega lepega koščka zemlje; v boj za likvidacijo kapitalističnega izkoriščanja in za izgradnjo nove, pravičnejše družbene ureditve v novi Jugoslaviji. Mnogi od vas ste aktivno sodelovali v tej narodnoosvobodilni borbi. Večina vas je iz generacije, ki je nosila vse breme povojne obnove, ko so bili potrebni veliki napori in ko so bila nujna mnoga odrekanja. Tekstilna industrija je nosila velik delež pri obnovi porušene domovine in dajala za to velika sredstva, kar priznavajo merodajni družbeni dejavniki. Žal doslej ni bilo objektivnih možnosti, da bi dobila ustrezno materialno priznanje oz. povračilo. Ravno to pa je bil tudi vzrok, da naša delovna organizacija, ni zmogla tistega tempa oz. obsega modernizacije, kot bi bila z ozirom na iztrošenost strojne opreme po-
treba. To pa je zopet imelo za posledico, da je kot ostala tekstilna industrija tudi naša delovna organizacija zaostajala v razvoju za drugimi industrijskimi panogami, ki so uživale večjo pozornost družbe. Tako žal tudi osebni dohodki niso bili taki, da bi bili v pravilnem sorazmerju z dohodki delavcev drugih delovnih organizacij in predvsem ne taki, kot bi morali biti z ozirom na težino dela.
Ko govorim o teh problemih moram posebej poudariti velik doprinos, ki ste ga z dolgoletnim in vestnim delom prispevali k razvoju naše delovne organizacije. Še posebej moram izreči priznanje vsem tistim, zlasti pa še ženam, ki so opravljali naporno delo v nočni izmeni. Z vami, ki ste odhajali v zasluženi pokoj v preteklih letih je odhajala generacija zares požrtvovalnih, discipliniranih in prizadevnih delavcev. Vaši prizadevnosti in požrtvovalnosti se moramo zahvaliti, da je naša delovna organizacija uspešno prestala težke preizkušnje v preteklem obdobju in dokazala svojo življenjsko moč, tako, da ji na vseh merodajnih mestih priznavajo upravičenost obstoja
in nadaljnjega razvoja ter mesto v naši regiji. Za ta vaš delovni doprinos vam moramo izreči vse priznanje!«
Srečanju upokojencev so prisostvovali tudi predstavniki iz vseh temeljnih organizacij, tako da je bilo nadvse prisrčno in po udeležbi sodeč, dobro sprejeto tudi s strani upokojencev, saj so nasplošno hvalili letošnjo organizacijo. Ob odhodu smo vsakemu upokojencu poklonili tudi novoletni paket in koledar.
Prav je, da taka srečanja postanejo tradicija, saj ne smemo pozabiti naših bivših sodelavcev, ki so enako kot sedaj mi — mnogo prispevali k razvoju in uspehu naše delovne organizacije.
Pogostitev upokojencev je organizirala naša TOZD Prehrana in oddih. Posebej velja pohvaliti izredno prizadevnost naših kuharic, strežajk in tudi vseh ostalih, ki so pri tem sodelovali, saj so mnogo prispevali k temu, da je srečanje tako uspelo in lepo potekalo. Naj ob koncu zaželimo še enkrat vsem našim upokojencem — veliko sreče, predvsem pa zdravja z željo da bi se še večkrat pozdravili na takih srečanjih.
Praznovanje dedka
Letošnje praznovanje dedka Mraza ob novem letu bo v veliki meri posvečeno mednarodnemu letu otroka. Zato bodo prireditve vsebinsko še bolj privlačne in bodo nudile otrokom obilo zabave ter čustvene privlačnosti.
Praznovanje dedka Mraza bo organizirano in bo potekalo od 24. do 30. decembra po šolah, vrtcih in krajevnih skupnostih.
Koordinacijski odbor za praznovanje dedka Mraza, pa se je letos še posebej posvetil okrasitvi mesta Kranja, kjer bo na Titovem trgu postavljena srednjeveška pravljična vas. Obstoječi objekti okoli te vasi bodo barvno osvetljeni v podobi srednjeveškega mesta,
v katerem bo postavljen lutkovni oder, kjer bodo otroci spremljali ozvočene lutkovne predstave. V pravljični vasi bodo tudi nastopali junaki iz pravljic, in bodo narisani ob stojnicah, ki bodo imele značilno obliko hišic iz piškotov, Pehtine in Kekčeve hišice. V sklopu vasi bo tudi platno, na katerem se bodo ves čas predvajale risanke.
Vsak dan bo pravljično vas obiskoval dedek Mraz s spremstvom. Okoli te vasice bo postavljenih 60 večjih smrek, ki bodo živo pisano razsvetljene, tako da bo čar srednjeveške vasice še večji. Prostor pred gledališčem bo okrašen tako, da bo motiviral otroke za predstave v samem gledališču.
22. december - dan JLA
Letos, 22. decembra proslavlja naša armada skupaj z vsemi narodi naše socialistične domovine svoj osemintrideseti rojstni dan. Ta dan v letu 1941 pomeni za malo mesto Rudo veliko prelomnico v zgodovinski revoluciji naših narodov.
Od junijskih dni 1941, ko se je po vsej naši zasedeni deželi začel upor, do decembra ni minilo niti 6 mesecev in že se je v srcu zasedene Evrope rodila prva redna edinica borcev NOV, prva proletarska brigada.
Plamenico julijskih uporov, so dvignili komunisti Jugoslavije in so jo kasneje nosili partizanski odredi, ki so v svoje vrste sprejeli vse, ki so bili pripravljeni boriti se za svobodo in obstoj.
Tega dne je vodja jugoslovanske revolucije tovariš Tito dejal postrojenim partizanom: »Vi ste jedro naše bodoče armade, vi ste naša prva redna enota!«
To je bila prelomnica v NOV, dan, ko smo iz nižje stopnje vojne organizacije prešli na višjo stopnjo. Sedaj so bili že tudi dani pogoji za nadaljnji razvoj in napredek naše armade in narodnoosvobodilnega boja ter za končno zmago.
V	Rudu rojena Prva proletarska brigada je šla na svojo zgodovinsko pot. Za njo se je rodila druga, tretja, četrta peta in mnoge druge proletarske in udarne brigade, iz katerih so nastale vojne organizacije na višji stopnji, t. j. divizije, korpusi, ki so prerasli v jugoslovansko vojno armado.
V	nepolnih štirih letih je naša armada zrasla v močno
Mraza
V istih vsebinah, bodo okrašene tudi izložbe na Titovem trgu in bodo prikazovale prizore iz pravljic.
Ogledi predstav v kinu, gledališču in srednjeveške pravljične vasice bodo potekali organizirano po krajevnih skupnostih, vrtcih in šolah z avtobusnimi prevozi. Promet skozi mesto Kranj pa bo v tem času zaprt.
Programi bodo objavljeni v »Glasu« in s plakati, ki bodo izobešeni na vidnih mestih.
Želimo, da bi letošnje praznovanje dedka Mraza zares potekalo v duhu leta otroka, v zadovoljstvo vseh delovnih ljudi in občanov, predvsem pa v zadovoljstvo naših najljubših otrok.
P. P.
organizirano vojno silo, ki je štela okoli 800.000 oboroženih, izkušenih borcev.
Organizirati redno armado v okupirani deželi s številčno in tehnično premočnim okupatorjem, je pomenilo za mnoge doma in zunaj meja nekaj nemogočega. To je bilo za naše čase pravi čudež. Štiriletni boj, iz katerega je izšla naša armada kot zmagovalka, je dokazal, da lahko premaga še tako mali narod v boju za svo-svobodo in za obstoj še tako močnega sovražnika.
Osemintrideset let po naši revoluciji pa je naša armada nosilka miru in neodvisnosti, naše socialistične dežele. V njej se izobražujejo mlade generacije, v njej se krepi tovarištvo, ki je bilo ponos narodnoosvobodilnega boja naših narodov.
Nadaljnji razvoj naše socialistične družbe je omogočil, da je naša armada danes moderno opremljena in oborožena. Danes je sposobna odbiti vsakega napadalca s katerekoli strani.
Z razvojem socialističnega družbenega samoupravljanja so dani pogoji,, da naše obrambne sposobnosti še bolj okrepimo in to s splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. To pomeni, da bi v morebitni obrambi dežele skupaj z našo armado sodelovalo vse prebivalstvo. V tem času po osvoboditvi je v delovnih ljudeh naše države zrasla zavest in spoznanje, da smo sami ustvarjalci te družbe, subjekti, ki ustvarjajo in odločajo, nato pa sprejete odločitve tudi izvršujejo. To dejstvo je delovne ljudi pripeljalo do spoznanja, da je obramba dežele del njihovega odločanja, njihova lastna skrb. Ta zamisel je danes sestavni in neodtujljivi del naše samoupravne družbe.
Razvija se v času mirne izgradnje socialistične skupnosti, v času ko smo ekonomsko bogatejši, ko je samoupravljanje močno razvilo družbeno zavest, odgovornost in pripravljenost, da za vsako ceno branimo revolucionarne pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in samoupravne družbe.
Negotov mednarodni položaj, ki so ga ustvarile velike sile s svojo igro, pomanjkanje volje in želje, da se spori, zaradi katerih prihaja do oboroženih spopadov, rešujejo na miren način, vse bolj kaže na to, da ne moremo biti mirni. In prav ta mednarodni položaj vedno znova opozarja, da moramo biti čuječi in naj skupaj z našo armado krepimo našo obrambno moč.
r
-\
v.
TOZD V LETU 1979
-----------------------
TOZD Predilnica
Ko ob zaključku leta delamo obračun našega dela, bi za iztekajoče leto lahko rekli, da je bilo kar nekam prekratko, oziroma, da je prehitro minilo. Zakaj tako? Z ozirom na doseženo količino bi potrebovali vsaj še nekaj dni, da bi dosegli predvideno proizvodnjo. Po podatkih bomo ob koncu leta dosegli proizvodni plan (operativni) le s 94,1 %. Ce ta rezultat gledamo zgolj kot številčni podatek, z njim ne moremo biti zadovoljni, toda če ob tem analiziramo stanje in okoliščine, ki so na rezultat vplivale, pa dobimo popolnoma drugačno sliko.
Za leto 1979 lahko rečemo, da je bilo zelo dinamično, ker je bilo celotno leto v znamenju nenehnega prilagajanja željam oziroma potrebam po raznovrstni in precej razvejani paleti številk. Tako smo tekom leta zamenjali kar 98 raznih mešanic, kar je gotovo zahtevalo svoj davek in ta je znan. Če ob tem podatku povzamemo še menjave na posameznih prstančnih strojih, kjer se poleg menjave pri mešanicah izvajajo še menjave ob spremembah operativnega plana, pa pridemo do številke 629, kar pomeni z drugo besedo — da se dnevno stalno menjavata po 2,5 prstančna stroja.
K temu je levji delež prispevala prav gotovo predelava
domačega staničnega vlakna, kjer smo se tekom celega leta ukvarjali s problemom zagotovitve ustrezne homogenosti v sestavi mešanice, kar je navkljub vsem prigovorom in ugotovitvi, da je to dolžan zagotoviti proizvajalec oz. dobavitelj — ostalo le na nivoju tega, kar lahko napravimo sami ob naših razpoložljivih pogojih. Z drugo besedo: vse reklamacije so izzvenele v prazno, rešitev moramo sami najti, ker nas v nasprotnem primeru (prav nič ne silijo, da kupujemo te surovine).
Približno isto velja tudi za domači poliester, kjer imajo prav tako na kupe izgovorov in prav nič bojazni za plasma, saj imajo domači proizvajalci možnosti dobre prodaje poliestra na tuje (s 30,5 % premijo — isto kot za proizvajalce staničnih vlaken).
Z nadaljevanjem takega odnosa do domačih kupcev je kaj malo upanja na boljše rezultate.
V letošnjem letu je vstopilo 63 novih delavcev in prav toliko jih je tudi izstopilo, kar je približno na isti ravni, kot leto poprej. Nivo fluktuacije torej ostaja enak kot prejšnje leto in zadeva tudi ista delovna mesta (predpredenje, previjanje, snemanje). Pri izostankih lahko rečemo, da smo
dosegli izboljšanje v vzrokih boleznin, povečanje pa pri porodniškem dopustu in rednem dopustu. Znižanje »sta-leža« je vsekakor ugodno vplivalo, ker smo »vzdržali« lahko z manj delavci.
Leto 1979 je minilo tudi v znamenju priprav na novo srednjeročno	obodobje
1981 — 85, za kar smo že izdelali ustrezne programe. Le-te smo imeli tudi v javni razpravi, ko smo sprejemali smernice in elemente.
Naše orientacije v povečanju produktivnosti in izboljšanje kvalitete so vsekakor v redu, delati in prizadevati si moramo, da bomo vse načrtovano tudi realizirali.
Že naloge za prihodnje leto so uvod v to obdobje in dobro bi bilo, da se čim več akcij začne že v prihodnjem letu — predvsem tistih, ki bodo prinesle največje učinke.
S tem bi moje misli zaključili in bi izkoristili to priložnost, da vsem sodelavcem, tako v TOZD Predilnica, kakor vsem v ostalih delih naše delovne organizacije — želim srečno in uspeha polno novo leto 1980. Svoje želje, kakor tudi želje vseh nas, pa pošiljamo tudi našim upokojencem, katerim želimo zdravja in vedrega razpoloženja v letu 1980 na pretek — pa tudi kaj časa za obisk v podjetju, kjer ste vedno dobrodošli.
TOZD Tkalnica
Ponovno je prišel čas, da se pripravimo na zaključek poslovnega leta, ki je bilo letos z gospodarskega in družbenopolitičnega vidika zelo razgibano. Poleg rednega dela so se mimo nas zvrstili pomembni dogodki. Naj omenimo vsaj najvažnejšega: v skladu z zakonskimi določili je kolektiv tkalnice pripravil in sprejel svoj lastni razvojni načrt, ki ga namerava realizirati v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Upamo, da bomo tudi to pot — kot vedno — vložili maksimalne napore, da bi uresničili postavljene cilje in
obenem ustvarili tudi boljše delovne in življenjske pogoje za vse zaposlene.
Proizvodni dosežki
Kljub vse večji razdrobljenosti proizvodnje in ob zahtevnejši tržni kakovosti je obema delovnima enotama uspelo, da bosta svoje načrte ne le dosegli, ampak celo presegli. Tako lahko pričakujemo, da bo proizvodni program v tekočih metrih dosežen 101 %, v votkovih pa 102 %. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je v istih okvirjih gibala produktivnost dela, tehnična kakovost in rokovno izvrševanje dispozicij oz. asortimenta.
Poslovni dosežki
Pričakovani finančni rezultat bo letos bistveno boljši od lanskega. Tako se bosta dohodek in čisti dohodek za delavca povečala za cca 40%. Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom za ca 50 % ter čisti osebni dohodek za ca 28 %. Najbolj pomemben kazalec poslovanja pa je ugotovitev, da je bila predlagana delitev dohodka v skladu z resolucij-skimi načeli.
Kadri
Sedanja in bodoča usmeritev temeljne organizacije bo brez dvoma odvisna od razpoložljivega sposobnega strokovnega kadra, katerega pa že danes primanjkuje. Odkrito moramo povedati, da zaradi velike fluktuacije že danes občutimo problem zasedenosti kapacitet z ustreznimi kadri. Ni samo problem v tem, da je prišlo obdobje menjave generacije, ampak je največje zlo v tem, ker mladina nima pravega posluha za tekstilne po-
TOZD V LETU 1979
^--------------------------
Letošnji upokojeni sodelavci TOZD Tkalnica
klice in tako se iz leta v leto vedno bolj kadrovsko siromašimo. Kljub temu, da se je delo v tekstilni industriji močno avtomatiziralo, še vedno ugotavljamo pri večini tekstilnih delavk, zlasti pri starejših, veliko utrujenost, ki je posledica dolgoletnega, napornega proizvodnega dela. Zato bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju vložiti čim več sredstev za izboljšanje delovnih pogojev in zaslužkov, kajti le na ta način bomo uspeli zagotoviti ustrezno stalnost in socialno varnost delavcev.
Investicije
V	pogledu investicijske dejavnosti moramo povedati, da v preteklem obdobju, pa tudi letos, ni imela nekega večjega obsega. S sprejetjem srednjeročnega plana razvoja TOZD Tkalnica pa se bo ta dejavnost močno okrepila. Nadomestiti bo treba vsaj del zastarele nizkoproduktivne tehnološke opreme; prav tako bomo morali s skupnimi vlaganji obnoviti energetske naprave, brez katerih podjetje ne more obstajati.
V	letih 1981 — 85 je predvideno, da bi v TOZD Tkalnici investirali ca 15 starih milijard dinarjev. V okviru teh sredstev naj bi nabavili 124 visokopro-duktivnih statev v vrednosti 12,6 starih milijard, ki bi nadomestili 568 tehnološko in ekonomsko zastaranih Kovo statev. Ostali del sredstev 2,4 milijarde dinarjev pa naj bi investirali v pripravljalno opremo. Zanimiva je tudi ta odločitev, da bosta ostali obe tkalnici na obstoječih lokacijah. Ta odločitev naj bi še enkrat potrdila potrebo po tehnološki specializaciji, ki jo zahteva tržišče.
Samoupravljanje
Na tem področju beležimo v letu 1979 izredno aktivno dejavnost. Že v začetku leta so samoupravni organi sprejeli program dela za pripravo srednjeročnega plana za obdobje 1981—85. V njem so opredelili vse potrebne aktivnosti in obseg nalog, ki jih je treba izvršiti v določenih rokih. Sedaj, ko smo že na pragu novega leta, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so bile vse naloge uspešno izvršene.
Ocena priprav na srednjeročni plan razvoja TOZD Tkalnica ne temelji samo na sprejetih dokumentih, ki opredeljujejo zasnovo ciljev, temveč bazira predvsem na odločni pripravljenosti celotnega kolektiva, da si zgradi čimbolj gotovo in varno prihodnost. Zato ni potrebno posebej poudarjati, da je sleherni delavec ob sprejemanju smernic in elementov srednjeročnega plana videl v njih tudi svoj lastni cilj, ki naj bi mu zagotovil boljši kos kruha.
Ko izhajamo iz ocene dosedanjega razvoja TOZD Tkalnice, lahko mirno trdimo, da bo tudi bodoči razvoj še bolj utrjeval gospodarski in samoupravni položaj naše te-jneljne organizacije, ki je z ostalimi TOZD povezana v čvrsto celoto delovne organizacije Tekstilindus.
Na koncu želimo vsem delavcem v TOZD Tkalnica, Predilnica, Plemenitilniea, Prehrana in oddih ter DS SS, kakor tudi upokojencem srečno, zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 1980.
Primožič Stane Nikolič Luka Belančič Jure
24. novembra so se v obratu II zbrali vsi delavci TOZD Tkalnice, ki so tekom letošnjega leta odšli v pokoj. Sindikalna organizacija jim je enako kot že vrsto let, tudi tokrat priredila prijetno pogostitev in prisrčno slovo, obenem pa so vsem poklonili tudi lepa spominska darila.
V imenu sindikalne organizacije TOZD Tkalnica se je vsem upokojenim delavcem zahvalil za dolgoletno delo, trud in prizadevanje, predsednik Miha Sušnik. Poslovitvi so prisostvovali tudi predstavniki obeh delovnih enot — tkalnice I in tkalnice II. Kot je navada ob takih priložnostih, je v nadaljevanju stekel spontan, prijeten pomenek, ob katerem so se vrstili spomini na prehojena delovna leta, na vesele, pa tudi Žalostne dogodke.
Vsakdo od nas nekje v prihodnosti računa na čas, ko se bo upokojil, in ko pridejo leta
—	ko se počutimo odslužene
—	mar ni lep občutek pozornosti sodelavcev, na katero danes tako radi pozabljamo? Pozornosti v tem smislu, da odhajaš z občutkom, da nisi
pozabljen takoj, ko se izteče zadnji dan delovne dobe?
Vsem upokojenim sodelavcem TOZD Tkalnice želimo še veliko srečnih, predvsem pa zdravih let v zasluženem pokoju.
Upokojeni v letu 1979
1.	Ajdovec Cilka
2.	Cilenšek Hilda J. Cotman Marija
4.	Fende Ana
5.	Frantar Matija
6.	Kenda Rozalija
7.	Krnc Marija
8.	Kodrič Antonija
9.	Kos Marija
10.	Mrak Angela
11.	Pušavec Anton
12.	Polajnar Matilda
18.	Sandulovič Ivanka
14.	Smolej Ivanka
15.	Smole Rozalija
16.	Tavčar Ana
17.	Vreček Alojzija
18.	Vrtačnik Julka
19.	Vrhovnik Pavla
20.	Vehovec Štefka
21.	Zalokar Marija
22.	Zupanc Ivanka
23.	Zupan Pavla
24.	Žnidar Olga
TOZD V LETU 1979
\_________________________y
TOZD Plemenitilnica
Ob izteku leta 1979 je prav, da analitično pregledamo kako smo realizirali zadane naloge v primerjavi z načrtovanimi in kakšni naj bodo ukrepi boljšega gospodarjenja v letu 1980.
Ko razčlenjujemo, primerjamo in ocenjujemo naše poslovne in proizvodne rezultate, lahko v grobem ugotovimo zlasti naslednje značilnosti:
—	naše poslovanje je bilo v letu 1979 bolj stabilno in uspešno
—	proizvodnja je bila letos izvedena na nižjem količinskem razvoju, zato pa na višji kakovostni ravni, to je tehnološko bolj zahtevna, pestrejša, sodobnejša in rokovno točnej-ša.
Našteti momenti so pozitivno vplivali tudi na višjo kakovost prodaje, kot element družbene produktivnosti.
Proizvodni dosežki: načrtovano 24.000.000 tm ocenjena realizacija proizvodnje 24.710.000 tm
Od skupne izdelane količine smo izdelali tudi cca 520.000 m tkanin iz zunanjega nakupa.
Kvaliteta tkanin se je v
letošnjem letu poboljšala v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 1,43 %, to je pripomoglo tudi k boljšemu sortiranju in izvrševanju dis-pozij.
Delovna sila:
Skupaj je vstopilo 66 delavcev Izstopilo je 69 delavcev
Ta podatek kaže na zelo veliko fluktuacijo delovne sile, ki močno vpliva tudi na končno
kvaliteto in kvaliteto čiščenja in vzdrževanja strojev.
Preko celega leta so bile opravljene tudi določene nadure, ki so pripomogle pri realizaciji dispozij na ključnih delovnih mestih, saj proizvodne dispozicije niso bile usklajene z razpoložljivimi kapacitetami.
Vzdrževanje strojnega parka v TOZD Plemenitilnica, s strani VES, je bilo v letošnjem letu bolj organizirano in kvalitetno in je bilo zabeleženih manj zastojnih ur. Težave pri vzdrževanju so v tem, da je strojni park že precej zastarel in potrebuje več vzdrževanja, kot je sicer normalno.
Za naslednje leto, to je 1980, je predvideno, da bi se med letom vzdrževalo čim več strojev tako, da se za remont v kolektivnem dopustu vključijo le tisti stroji, ki obratujejo v treh izmenah.
Iz gospodarskih planov za leto 1980 je razvidno, da se bodo pogoji gospodarjenja v TOZD zelo zaostrili, s ciljem, izboljšati predvsem zunanje trgovinsko plačilno bilanco. Naloge, ki bi omogočile zastavljene cilje gospodarjenja v letu 1980, bi bile sledeče:
—	dosledno in racionalno prilagajanje zahtevam tržišča
—	uvajanje artiklov, ki bodo omogočili uporabo domačih tekstilnih vlaken.
—	uvajanje kemikalij in pomožnih sredstev domače proizvodnje
—	dosledno varčevanje pri energetiki
—	znižanje produktivnosti z ozirom na racionalizacijo dela
— ustvariti pogoje, da bo možna predelava tkanin, ki so disponirane, kajti ugotavlja se velika razlika med fondom surovih tkanin in tkanin, ki so potrebne za dispozicijski plan.
Ta naloga bo izvedljiva s skupno akcijo TOZD Plemenitilnica in TOZD Tkalnica o upoštevanju tržnega planiranja.
Naštete naloge bodo izvedljive s skupnim prizadevanjem vseh zaposlenih s končnim ciljem ustvariti proizvod, ki bo omogočil dohodek, kot ga imajo ostali delavci v občini
Navada je, da ob koncu iztekajočega leta pregledamo, kako smo poslovali in s kakšnimi rezultati zaključujemo poslovno leto. Lani smo beležili večja investicijska vlaganja v adaptacijo kuhinje in nove jedilnice v obratu I in zato je na tem področju vladalo letos zatišje, kljub temu pa je bilo poslovno leto vseeno pestro in razgibano.
V	letu 1979 smo v naši temeljni organizaciji rekonstruirali kurilnico v delavskem domu v Stražišču, kjer smo od kurjenja na trda goriva prešli na kurjenje s kurilnim oljem.
V	počitniškem domu v Novi-gradu smo uredili javno razsvetljavo, uvedli samo nekaj novosti v jedilnici, tako da je bila strežba hrane hitrejša in tudi gostje so bili bolj zadovoljni.
Kljub prizadevanjem, da bi tudi počitniški dom v Bohinju preuredili, tega nismo uspeli,
Kranj, in večjo socialno varnost.
Za dosežene rezultate se vsem zaposlenim zahvaljujemo, predvsem tudi delavkam in delavcem, ki so bili pripravljeni delati tudi v nadurnem in nočnem delu.
Vsem našim delavcem, sodelavcem v ostalih TOZD in DSSS, upokojencem in poslovnim prijateljem, želimo zdravo zdravo veselo in gospodarno NOVO LETO 1980.
tako da imamo dom po sklepu delavskega sveta v zimskem času zaprt, oz. ga bomo odprli samo v primeru, da bo najmanj 10 interesentov za najmanj 5 dni bivanja v domu.
Kočo na Krvavcu smo v letošnjem letu elektrificirali, tako je postala sedaj še privlačnejša točka za naše člane.
Prav tako je možnost smučanja postala še večja, saj je v neposredni bližini speljana nova žičnica.
Zaradi izredno majhnega števila izdanih obrokov, kakor tudi zaradi majhnega prometa v točilnici v poslovalnici III, smo kuhinjo in točilnico v ju-


Vodja TOZD:
Bajželj Jošt dipl. org.
" J 1 ^
NAGRAJEVANJE PO DELU
TOZD Prehrana in oddih
TOZD V LETU 1979
niju zaprli. V mesecu septembru smo ponovno začeli s kuhanjem kosil za osnovno šolo Helene Puharjeve iz Kranja, prizadevamo pa si pridobiti tudi druge goste, predvsem delavce naše delovne organizacije, ki stanujejo v samskem domu, da bi se v večjem številu posluževali naših uslug, za kar smo vsekakor zainteresirani.
V	preteklem letu smo se predvsem trudili, da bi z dobro organizacijo dosegli čim boljše uspehe, popestrili izbor naše ponudbe ter z racionalnimi nakupi znižali stroške poslovanja. Prav tako se bomo še naprej trudili, da bi z boljšo organiziranostjo dela zmanjšali oz. odpravili število opravljenih nadur, kar bomo skušali doseči z uvedbo premakljivega delovnega časa.
V	letu 1980 nameravamo predvsem adaptirati oz. na novo opremiti kuhinjo, jedilnico in točilnico v obratu II, tako da bodo tudi gostje v obratu II solidneje postreženi, prav tako pa bo delavcem naše TOZD omogočeno lažje delo.
Vsem članom delovne organizacije Tekstilindus želim srečno in uspehov polno novo leto 1980! Mohor Marinka

2f\
TOZD PR6HBANA (N ODDIH
Nova vrsta gasilcev
Znano nam je, da se je tekom letošnjega leta izvajala nasplošno povečana aktivnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, med drugim tudi v naši delovni organizaciji. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je skupaj s štabom civilne zaščite uvedel vrsto akcij za izboljšanje obrambnih priprav — bodisi za primere
vojne nevarnosti, kot tudi za zaščito ljudi in imovine v primerih elementarnih nesreč, kamor spadajo tudi požari.
Na podlagi dolgoletnih izkušenj vemo, da le-ti ogrožajo našo delovno organizacijo na vsakem koraku, ne glede na čas in kraj. Surovine, proizvodnjo tkanin in pomožni material, ki ga uporabljamo, najbolj ogroža ogenj in prav zato
so pri nas še kako potrebni in nujni preventivno požarni ukrepi. Na možnost požara moramo biti stalno pripravljeni, bodisi v pogledu tehničnih sredstev, še bolj pa z usposobljenimi pripadniki prostovoljnega gasilskega društva in pripadniki civilne zaščite, da bomo sposobni zavarovati ljudi in premoženje.
Prav ti razlogi so narekovali potrebo po organizaciji tečaja za gasilce, kjer naj bi kandidati pridobili teoretično in praktično znanje za izvajanje
gasilske službe. Tako smo pristopili k pripravam in koncem septembra se je začel 80-urni tečaj za gasilce. Od .'19 kandidatov je koncem novembra uspešno zaključilo tečaj z izpitom 32 kandidatov. Z veseljem lahko ugotovimo, da je bil tečaj uspešen, slušatelji so redno hodili na predavanja, bodisi da je šlo za teoretični ali praktični pouk. Pridobljeno znanje jim bo vsekakor s pridom koristilo, seveda pa bo potrebno, da svoje znanje v (Nadaljevanje na 8. strani)
Nova vrsta gasilcev
(Nadaljevanje s 7. strani)
nadaljevanju tudi obnavljajo in dopolnjujejo. Tečaj so uspešno zaključili:
Martin Bergant	plemenitilnica I
Valentin Sušnik	VESI
J ože Čebašek	plemenitilnica I
Ivan Bolka	plemenitilnica I
Vinko Luskovec	Plemenitilnica I
Franc Škrab	plemenitilnica I
Drago Roženbergar	predilnica
Anton Oselj	tkalnica I
Marjan Zakotnik	tkalnica I
Edo Hafnar	tkalnica II
Franc Jaklič	plemenitilnica II
Alojz Vovko	tkalnica I
Franc Burgar	tkalnica I
Slavko Redžič	DS Skupne službe
Svetislav Jovanovič	plemenitilnica I
Janez Koražija	tkalnica I
Miha Mulej	predilnica
Janez Gros	prehrana in oddih
Jože Pavlin	plemenitilnica I
Franc Čebašek	plemenitilnica I
Janez Jekovec	tkalnica II
Stane Komovc	plemenitilnica I
Anton Sušnik	plemenitilnica II
Jaka Šimnovec	tkalnica II
Milica Ananieva	tkalnica II
Bora Stanič	tkalnica II
Stojan Radanovič	tkalnica II
Miroslav Milojevič	tkalnica II
Marija Česen	DS Skupne službe
Radoslav Mirezič	VES II
Ljubica Ninič	tkalnica II
Veljka Dragojevič	tkalnica II
Pred praznikom republike je bila v sejni sobi delavskega sveta kratka svečanost, na kateri so bila tečajnikom podeljena spričevala o uspešno zaključenem tečaju. Poveljnik štaba CZ Jenko Polde je v kratkih besedah poudaril namen in pomembnost tečaja in se ob koncu zahvalil vsem tečajnikom za prizadevanje ob osvajanju potrebnega znanja, ter jim čestital ob uspešno zaključnem izpitu z željo, da bi jim pridobljeno znanje koristno služilo, prav tako pa se je zahvalil tudi vsem predavateljem. Nato je Jože Kastelic v imenu oddelka za ljudsko obrambo SO Kranj in občinskega štaba CZ podelil izkaznice »pripadnika CZ« vsem tistim, ki so tečaj obiskovali po liniji CZ, poveljnik industrijskega gasilskega društva
Franc Hribar pa spričevala o »izprašanem gasilcu« vsem ostalim, ki so obiskovali tečaj s strani industrijskega gasilskega društva Tekstilindus.
Slavnostni seji DS na rob
V počastitev dneva republike je bila 28. decembra sklicana slavnostna seja delavskega sveta. Poleg članov so bili na sejo povabljeni tudi številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Učenci osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča so izvedli pester kulturni program, na katerem je nastopal pevski zbor, recitatorji, harmonikar, itd.
In zakaj tak naslov? Preko 120 delavcev je bilo povabljenih na sejo, prišlo pa jih je le 20. Kje je bilo ostalih 100? Tem stotim delavcem ni bilo možno »žrtvovati« tistih nekaj minut njihovega dragocenega časa, da bi s svojo prisotnostjo počastili naš največji praznik. Kje je vaša zavest tovariši? In kljub temu vam je več kot štirideset otroških src na proslavi toplo in iskreno zapelo pesem o svobodi, o srečni republiki.
Uspešno dokončali študij ob delu
Čimžar Štefan
Letos jeseni so trije delavci iz TOZD Plemenitilnica — obrat I uspešno zaključili študij ob delu na večerni srednji tehnični tekstilni šoli — kemijski odsek. To so bili: Smrekar Tone, Čimžar Stefan in Hilčer Pavel. K doseženemu uspehu jim iskreno čestitamo.
Želeli so, da v našem časopisu objavimo naslednjo njihovo zahvalo:
Delovni organizaciji Tekstilindus Kranj se najlepše zahvaljujemo, da nam je omogočila študij ob delu s tem, da so nam bili povrnjeni stroški šolnine, za odobren izredni plačani študijski dopust in nasploh za vse razumevanje med potekom študija ob delu.
Tone Smrekar
Čepijo od leve proti desni: Brezar, Sedlarevič Dragiša, Jovanovič in Mijatovič. Stojijo: Radojevič, Radosavljevič, Marič, Sedlarevič Jovan in vodja nogometne sekcije Kalan
------------------------------—	N
13. letne športne Igre ObSS Kranj
Odlična uvrstitev nogometašev in košarkarjev Tekstilindusa
v____________________________________J
V	jesenskih mesecih so delavci ZTKO občine Kranj organizirali v okviru 13. letnih športnih iger vrsto tekmovanj, katerih se je udeležilo tudi veliko število naših delavcev.
Tekmovanja so potekala v balinanju, šahu, nogometu, košarki, rokometu, odbojki, streljanju in plavanju. V programu je tudi še ena disciplina
—	tokrat prvič na letnih igrah
—	vlečenje vrvi, vendar tekmovanje še ni bilo izvedeno.
Medtem, ko za igre z žogo ugotavljamo, da še kar lahko sestavimo ekipe, na žalost ni tako v plavanju. Za tekmovanje se ni prijavil niti en tekmovalec, kaj šele, da bi lahko sestavili ekipo. Ker je med nami sigurno precej takih, ki bi želeli nastopiti tudi v plavanju, vendar zanje ne vemo, naprošam vse, ki imajo to željo, da se javijo kateremu od članov komisije za šport in rekreacijo in nam na ta način omogočijo, da pridemo do ustreznih podatkov.
Kot je uvodoma omenjeno, so nas najbolj prijetno presenetili nogometaši naše prve ekipe. Brez konkurence so bili praktično skozi celo tekmovanje, kar pove tudi razmerje v golih 41:3 v njihovo korist.
V	kvalifikacijski skupini so dve tekmi dobili brez borbe in to proti ekipama Instituta Golnik in SO Kranj. Ekipo KOP Kranj so premagali kljub odličnemu posredovanju njihovega vratarja z rezultatom 6:0. Največjo razliko v golih
(Nadaljevanje na 10. strani)
Lado Rupar že drugič prejema prehodni pokal	Mili Brezar prejema pokal za ekipno 1. mesto strelk
Najboljši strelec Radosavljevič
ODLIČNA UVRSTITEV NOGOMETAŠEV IN KOŠARKARJEV TEKSTILINDUSA
(Nadaljevanje z 9. strani)
pa jim je prinesla naša druga ekipa TEKSTI LI NDUS B, saj je bil rezultat kar 11:1. Povedati moramo, da so za ekipo B igrali naši »VETERANI«, saj je bila njihova povprečna starost preko 35 let. Poleg tega so se na izredno neugodnem, mokrem igrišču v copatah in z marsikaterim odvečnim kilogramom za pasom zelo težko gibali in tako niso mogli biti kos hitrim in uigranim igralcem prve ekipe.
Povem naj še, da je naša B ekipa v ostalih srečanjih pokazala solidno igro, saj je premagala ekipo SO Kranj 4:2, z ekipo KOP Kranj pa nesrečno izgubila s 3:2 po dosojenem kazenskem strelu.
V polfinalno skupino so se uvrstile ekipe Tekstilindus I, IBI, Iskra C in Sava B. Tudi tu naši igralci niso imeli prave
konkurence in gladko premagali vse po vrsti; IBI s 5:1, Iskro C s 6:1 in Savo B s 3:0. V finale se je poleg naše ekipe uvrstila še ekipa ISKRA A.
Ekipa ISKRE je bila velik favorit, saj je v njihovi ekipi nastopala cela vrsta znanih igralcev. S pametno obrambno igro so naši igralci umirili nasprotnike, počasi prevzeli iniciativo in proti koncu polčasa povedli z golom Dragiše Sedla-reviča.
Kmalu po začetku drugega polčasa je po lepi akciji celega napada naš najboljši strelec Radosavljevič povedel naše z 2:0. Ekipa ISKRE je pritisnila z vso močjo, vendar čvrsta obramba ni popustila, Radosavljevič pa je iz hitrega nasprotnega napada dosegel še
3.	gol. To je igralce ISKRE popolnoma zmedlo, kar je nekaj minut pred koncem izkoristil Jovan Sedlarevič in dosegel končni rezultat 4:0.
Za našo prvo ekipo so igrali: vratar Radojevič, obrambna vrsta Brezar, Mijatovič in Jo-
vanovič ter napadalna vrsta Marič, Radosavljevič, Sedlarevič Dragiša in Sedlarevič Jovan. Najboljši strelci v naši ekipi so bili: Radosavljevič z 18, Marič s 7 in Sedlarevič D. s 5 goli.
Zelo zadovoljni smo lahko tudi z uvrstitvijo naših košarkarjev, saj so glede na to, da se srečujejo le nekajkrat na leto, pokazali zelo dobro igro.
V predtekmovanju so premagali ekipi Gradbinca in Domplana in izgubili s pomočjo sodnikov srečanje z ekipo SAVE, vendar so se kljub temu uvrstili v finale, kjer so igrali z ekipama IKOS-a in ISKRE. Ekipo Ikosa so premagali, z ISKRO pa izgubili in tako zasedli odlično 2. mesto. Igrali so: Skubic, Kordič, Drinovec, Sedlarevič J, Tomažič, Delavec in Čubrilovič.
Vidnejši uspeh so dosegli tudi balinarji, ki so ekipno
osvojili 3. mesto, medtem ko je bila najboljša dvojica osma. Za ekipo balinarjev so nastopili Škrab Franc, Ramovš Anton, Lebar Matija, Zakojič Jože, Lukačič Avgust, Zorman Štefan.
Med dobre rezultate lahko štejemo tudi 5. mesto naših strelk in moški rokomet. Strelke v postavi Brezar Mili, Zager Valerija in Slabe Bojana v zadnjih letih dosegajo zelo vidne uspehe.
Pri ostalih panogah uvrstitve niso bile tako vidne, vendar smo kljub temu lahko zadovoljni z doseženimi rezultati, še bolj pa smo veseli tega, da smo uspeli k sodelovanju pritegnili kar precej obsežen krog naših delavk in delavcev, ki tako s kolikor toliko rednimi obiski športnih objektov skrbijo za svoje zdravje.
L. Rupar
Športno tekmovanje v počastitev 50 let IBI
V	zadnjih dneh oktobra so športni delavci delovne organizacije IBI Kranj pripravili v počastitev svoje 50-letnice šprtna tekmovanja v šahu, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in košarki.
Ta srečanja so nadaljevanje že tradicionalnih srečanj med delavci BPT iz Tržiča in Tekstilindusa, ki smo ga lani v počastitev naše 50-letnice razširili še na delovni organizaciji IBI in Predilnico Škofja Loka.
V	lanskih srečanjih smo osvojili prehodni pokal s prednostjo 30 točk, medtem ko je bila letos ta prednost še večja, saj je pripadlo prvo mesto našim športnikom, kar v šestih od osmih panog.
Zmagali smo v šahu, košarki, kegljanju ženske in moški, streljanju ženske in namizni tenis ženske.
Tretji mesti sta osvojili le moški ekipi v streljanju in namiznem tenisu, kjer so slavili tekmovalci iz IBI-ja oz. Škofje Loke.
V spominu nam bo vsem ostala razglasitev rezultatov v delovni organizaciji IBI. Od prijetne dobrodošlice, ki nam je bila izrečena takoj ob prihodu s strani predsednika sindikata, od zanimive predstavitve podjetja v besedi in kasneje ob ogledu tovarne, do same razglasitve rezultatov s podelitvijo izredno lepih pokalov in pogostitve.
Mislim, da sem dolžan v imenu naših športnikov izreči najlepšo zahvalo vsem tovarišicam in tovarišem iz DO IBI Kranj, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tega srečanja.
L. Rupar
Vinko Cvirn prejema pokal za 1. mesto v kegljanju
Deset zapovedi uspešnemu prodajalcu
Zakaj bi deset dobro preizkušenih načel o uspešnem načinu prodaje, ki jih tu navajamo, ne posredovali vsem, ki kaj prodajajo? Ti principi so povzeti po pregledu najpomembnejših prodajalcev, ki ga je sestavil John P. Steinbrikc od firme Dartnell Sales and Marketing Service.
1.	BODITE JEDRNATI! Nihče ne želi mnenja drugih, ki bi o vas mislili, da vaš čas ni dragocen.
2.	KUPCU SUGERIRAJTE ŽELJO! Dokažite mu, kako vaš proizvod lahko pomaga pri prihranku časa in denarja!
3.	PRODAJAJTE Z OČMI! Poslužujte se demonstracij in primerov! Ne omejite se samo na razgovor!
4.	DRŽITE DANO BESEDO! Če obljubite dobavo v določenem času ali kako drugo posebno uslugo, bodite prepričani, da boste to vašo obljubo lahko tudi izpolnili! Ogled je že sam po sebi prednost.
5.	NIKDAR NE KRITIZIRAJTE KONKURENCE! Raje se omejite na izrazite prednosti vašega proizvoda!
6.	DELAJTE SI BELEŽKE! Nekateri ocenjujejo spomin kot »stvar, na katero pozabljamo« — zato se ne zanašajte nase!
7.	NE PREPIRAJTE SE! Prodaja zahteva dobro voljo in ta le redko ostane po prepiru.
8.	PROBLEME KUPCA OCENITE DO POTANKOSTI! Strnite vaše prodajne argumente v točno in razumljivo obliko!
9.	BODITE NAVDUŠENI! To je lahko nalezljivo. Imejte zaupanje v vaš proizvod!
10. BODITE ISKRENI! Zanimajte se resnično za težave kupca! Bodite prepričani, da boste našli način, kako pomagati — njemu in sebi!
Iskrice
Nihče ni toliko bister, da bi spoznal vse zlo, ki ga povzroča.
Upanje, najsi je še tako goljufivo, služi vsaj temu, da nas vodi do konca življenja po prijetni poti.
Če se upiramo strastem, ni to znak naše moči, temveč njihove šibkosti.
Duh je vedno igrača srca. Duh ne more dolgo igrati vloge srca.
Muhavost človeške nravi je še bolj čudaška kakor muhavost sreče.
Velike duše niso te, ki imajo manj strasti in več čednosti kot preproste duše, marveč tiste, ki kujejo velike načrte.
Za majhne napake je v časopisih vedno dovolj prostora, zato pa ga za velike vedno zmanjka.
Laže je spoznati človeštvo, kakor človeka.
Zaljubljencem ni nikdar dolgočasno, ker govore vedno le o sebi.
* * *
Pri nas je tako, da so neumni tisti, ki zvonijo pred točo, medtem ko so pametni tisti, ki zvonijo po njej.
* * *
Resnično olikan je tisti, ki si ničesar ne domišlja.
* * *
Bolje ljubiti in izgubiti, kakor nikdar ljubiti in nič izgubiti.
* * *
Tudi zloba spočenja velike talente.
* * * Darovom sreče daje pravo ceno le naša nrav.
Šale
Mlada bolha pride pozno domov.
»Kje si bila tako dolgo?«, se jezi mama bolha.
»Na Bethovnovi cesti sem skočila na napačnega psa!«
Lenuh reče svojemu prijatelju: »Pred eno uro sem dobil neverjetno željo po delu!«
— »In kaj si naredil?«
»Vsedel sem se v kot in počakal, da me je minilo!«
Mati in hči gledata stari film. Kot je bila takrat navada, se je končal film s poljubom za srečni konec. Hčerka strese glavo: »Smešno mama, vaši filmi so se tam končali, kjer se naši šele začenjajo!«
Gost natakarju: »Prosim, ali vi lahko kaj boljšega servirate kot las v juhi?«
Natakar: »Lahko, nasprotni slučaj, juho v laseh!«
Popravek
V zadnji številki Tekstilca je nastala neljuba pomota in sicer so na prvi strani zamenjani podnapisi slik. Pravilno bi moralo biti: pod sliko levo spodaj: »OE prediini stroji firme Rieter M 1/1«, desno zgoraj pa: »Rieterjev stroj za odpiranje bal (Unifloc)«.
Avtorju se opravičujem za nastalo napako.
Urednica
Vsem sodelavkam in sodelavcem v kemičnem laboratoriju, razvojnemu sektorju, vzdrževalno energetski službi v obratu II ter sindikalni organizaciji delovne skupnosti skupnih služb se zahvaljujem za darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v pokoj in me bodo vedno spominjala na dolgoletno sodelovanje.
Vsem skupaj želim še mnogo delovnih uspehov in vas lepo pozdravljam.
Pavla Rupar
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem lepim poslovilnim besedam in sindikalni organizaciji za poklonjeno darilo. Posebej pa se zahvaljujem za darilo in lepo preživete skupne ure sodelavkam in sodelavcem čistilnice obrata II. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri delu in srečno novo leto.
Štefka Vehovec
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem v VES I lepo zahvaljujem za vso izkazano pozornost in poklonjena darila, enaka zahvala velja tudi sindikalni organizaciji DS Skupnih služb.
Stane Kavčič
Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem iz tkalnice obrata I za izrečeno sožalje in denar, ki so mi ga poklonili za cvetje.
Ivanka Pavlin
Zahvale
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem kadrovskega sektorja, sindikalni organizaciji, organizaciji ZB in industrijskemu gasilskemu društvu za lepa poklonjena darila in vso izkazano pozornost. Vsem skupaj želim še mnogo uspehov in pri delu in veliko sreče v novem letu.
Ivan Alič
☆☆☆
Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem kadrovskega sektorja in OO sindikata DS Skupnih služb za poklonjena darila. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnem delu.
Helena Francelj,
por. Vučkovič
Ob upokojitvi se lepo zahvaljujem sindikalni organizaciji DS Skupne službe za poklonjeno spominsko darilo.
Slavko Sajevic
☆☆☆
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz obeh čistilnic blaga v obratu II se ob odhodu v pokoj zahvaljujem za lepa darila in šopke. Zahvaljujem pa se tudi sindikalni organizaciji za lepo spominsko drilo.
Vsemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnem delu.
Ana Fende
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem čistilnice blaga, (obrat II) kakor tudi OO sindikata za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin na podjetje.
Obenem želim vsem skupaj srečno in uspešno novo leto 1980, ter veliko delovnih zmag.
Rozka Kenda
☆☆☆
Vsem sodelavkam in sodelavcem plemenitilnice I se lepo zahvaljujem za lepo poklonjeno darilo, ki so mi ga izročili ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še veliko zadovoljstva in uspehov pri delu.
Metka Špišič
☆☆☆
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sindikatu predilnice za poklonjena darila, ki me bodo spominjala na leta preživeta med vami.
Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnem delu.
Tončka Razinger
☆☆☆
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vem sodelavcem v kadrovskem sektorju in OO sindikata Skupnih služb za lepa poklonjena darila, ki me bodo spominjala na leta, ki smo jih preživeli skupaj ob delu. Vsemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnem delu.
Anton Režek
Ob smrti dragega brata
JANKOTA PODLIPNIKA
se lepo zahvaljujem sodelavcem adjustirnega oddelka za poklonjeni denar za venec.
Kati Čevriz
Ob nenadni smrti mojega očeta
ALEŠA KEPICA
se zahvaljujem sodelavcem tkalnice I za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ivan Kepic
Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem previjalnice II za denarno pomoč in izražena sožalja. Vsem še enkrat lepa hvala.
Štefka Tadič
Težko je slovo od očeta, a ti je lažje, ko vidiš, da s teboj sočustvujejo sodelavci, ki nesebično darujejo za venec, ti v tako velikem številu izrečejo sožalje in ga pospremijo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem v tkalnici I, ki ste mi kakorkoli pomagali. Vaš sodelavec
Lado Smolej
Ob boleči in mnogo prerani izgubi mojega moža in očeta
ZOREC IVANA se iskreno zahvaljujem sode-delavcem DS skupnih služb, posebno nabavnemu oddelku in elektro delavnici I, za darovano cvetje, izraze sožalja in za spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala najožjim sodelavcem nabavnega oddelka za vsestransko pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih.
Gizela in sin Milan
Ob smrti moje mame
MARJANE ROZMAN
se lepo zahvaljujem sodelavcem tkalnice II za denarno pomoč in izraze sožalja.
Jenko Ivanka
(	“ N
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in 'tdbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Brane Skubic -predsednik, Sonja JeSnik -namestnik predsednika in Slani: Marija Varacha, Pavla Pera-noviS, Žvokelj Milan, Marjca Kreft in Niko SraboSan. Tisk:
GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72
POŠTNINA PLAČANA V CO-TOV1NI
v____________________________/