URADNI VESTNIK O K B A J A LJUBLJANA
Ljubljana, 21. julija 1964
LETO XI., ŠTEV 46
OBČINA
LJUBLJANA-
CENTER
408
Skupščina občine Ljubljana-Center je na osnovi 16. in 120. člena statuta občine Ljubljana-Center na predlog sveta za socialno politiko občinske skupščine sprejela na seji Občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne “25. junija 1964 naslednji
ODLOK
O DltUŽBFNI MATERIALNI POMOČI
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V skrbi za socialno varnost človeka in družine in še posebej za občane, ki so zaradi mladoletnosti, bolezni, invalidnosti, ostarelosti, onemoglosti in drugih vzrokov potrebni družbene materialne pomoči, zagotavlja družbeno materialno pomoč občinska skupščina.
Sredstva za to so zagotovljena v skladu za socialno varstvo in v skladu za zdravstveno varstvo ter v drugih skladih občinske skupščine.
2.	člen
Oblike družbene pomoči, ki se s tem odlokom urejajo so:
1.	denarne pomoči,
2.	plačevanje rejnin, zavodskega varstva in varstva otrok,
3.	hišna postrežba, nega bolnikov na domu in plačevanje stroškov zdravljenja, zdravstvenih storitev in zdravstvenih pripomočkov.
3.	člen -
Pravico do prejemanja družbene Pomoči in varstva imajo občani, ki 80 nezmožni za delo ali zmanjšano sposobni za pridobitno delo, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ®li za poklicno usposabljanje (šolale) ter so brez zavezancev, ki bi hjogli in bi bili po zakonu, oporoki al‘ Pogodbi dolžni za njih skrbeti.
Pravice do družbene materialne Pomoči imajo tudi občani, ki so za-r®di bolezni, smrti svojcev ali drugih vzrokov v izjemni stiski ter jim je Potrebna začasna ali enkratna pomoč.
Izjemoma lahko dobijo pomoč tudi druge osebe, prehodniki, če v Easu. ko se nahajajo na območju ob-“me, zabredejo v take težave, da je Pomoč nujna.
4.	člen
Upravičenci ali njihovi zakoniti •ostopniki, ki imajo lastne nepremič-hine večje vrednosti, lahko dobijo Pomoč tudi tako, da pristanejo no ■('mlj iškoknj ižno zavarovanje izplake pomoči.
II.	DENARNE POMOČI
5.	člen
n ,7°hame pomoči se občanom do-^Jjujejo v primerih, če njihovega jooialnoga problema ni mogoče re-U z drugimi učinkovitejšimi ukrepi.
Denarne pomoči so:
a)	stalne
b)	začasne
c)	enkratne.
6.	člen
Pravico do stalne družbene pomoči imajo ob pogoju iz 3. člena občani občine Ljubljana-Center v naslednjih primerih:
1.	če so invalidi, ostareli, onemogli ali bolni ter kot taki za pridobitno delo nesposobni;
2.	če nimajo lastnih sredstev preživljanje in si jih zaradi družinskih ali drugih razmer ne morejo pridobiti in ni pričakovati, da bodo v doglednem času nastopile v njihovem socialnem položaju bistvene spremembe.
7.	člen
Nesposobni za delo v smislu tega odloka se smatrajo:
a)	osebe, katerim je več kot leto dni nad 75 % zmanjšana sposobnost za pridobitno delo,
b)	osebe mlajše od 15 let ali starejše od 65 let.
Nesposobnost za delo pod a) ocenjuje invalidska komisija I. stopnje po predpisih o socialnem zavarovanju.
8.	člen
Zaradi potrebnega družbenega interesa za zdravo rast in razvoj otrok imajo otroci in šolska mladina pravico do družbene denarne pomoči ob pogojih iz 3. člena za preživljanje, šolanje in poklicno usposabljanje, če njihovi roditelji nimajo dovolj sredstev za preživljanje ali izobraževanje otrok.
9.	člen
Stalna družbena pomoč se dodeljuje upravičencem glede na stopnjo materialne ogroženosti do 15.000 dinarjev mesečno. V izjemnih primerih se lahko dodeli še poseben dodatek za vzdrževanje družinskega člana ali za tujo pomoč v znesku do 10.000 dinarjev mesečno.
Ce se življenjski stroški bistveno spremenijo, se določi odstotek zvišanja oziroma znižanja višine stalne družbene pomoči v letnem družbenem planu občine.
10.	člen
Začasna denarna pomoč se dodeli občanom, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti ali drugih razlogov prišli v začasne socialne težave in se predvideva, da se bo ogroženost v krajšem času odpravila.	V
Začasna denarna pomoč se lahko dodeli največ za dobo 6 mesecev. Izjemoma se lahko enkrat podaljša še za enako dobo.
Višina začasne denarne pomoči je enaka višini iz 9. člena tega'odloka.	/
11.	člen
Pravico do enkratne denarne pomoči imajo občani:
—	ki so zaradi elementarnih nesreč ali drugega izjemnega stanja zašli v take težave, da jim je taka I>omoč potrebna in se predvideva, da bo taka pomoč učinkovita;
—	občani z zelo nizkim osebnim dohodkom za - nabavo ozimnice in kurjave; ta enkratna pomoč se pra-
viloma dodeljuje v mesecu novembru;
— enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi drugim osebam, ki niso občani občine Ljubljana-Center, če so v času njihovega zadrževanja na območju občine Ljubljana-Center zašli v take gmotne težave, da jim je pomoč nujno potrebna.
Višina enkratne pomoči je odvisna od presoje primera in praviloma •ne presega 25.000 dinarjev.
12.	člen
Družbena denarna pomoč se praviloma nakaže po denarni nakaznici na ime upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. V primerih, ko se sklepa ali zve, da koristnik ne bo denarne pomoči koristno uporabil, se lahko odredi izplačevanje drugi osebi, ki bo skrbela, da se pomoč namensko uporabi. V upravičenih primerih se lahko denarna pomoč nakaže ustrezni gospodarski organizaciji, ki izda za protivrednost upravičencu potrebno blago.
V izjemnih in nujnih primerih se enkratne pomoči izplačajo v gotovini.
III.	PLAČEVANJE REJNIN
IN ZAVODSKEGA VARSTVA TER VARSTVA OTROK
13.	člen
Pravico do plačila rejnine in oskrbnine v zavodih imajo mladoletni občani brez roditeljev in brez lastnih dohodkov ter tisti otroci, ki so bili roditeljem odvzeti, pa njihovi roditelji nimajo lastnih sredstev za plačevanje rejnine ali oskrbnine.
Pravico do delnega plačila rejnine ali oskrbnine v 'zavodih imajo otroci, katerih starši ali zakoniti zastopniki nimajo dovolj lastnih sredstev za plačevanje celotne rejnine ali oskrbnine, če so bili mladoletniki poslani v rejo ali v zavodsko varstvo s sklepom (odločbo) Centra za socialno delo občine Ljubljana-Center.
Višino prispevka 'm način plačevanja rejnine ali oskrbnine, ki so ga dolžni prispevati starši ali drugi zakoniti zastopniki prizadetih mladoletnih otrok, se določi s pogodbo, v primerih, ko je otrok roditeljem ivzet pa s posebno odločbo.
14.	člen
Pravico do plačila oskrbnine v socialnih zavodih imajo odrasli občani, če nimajo premoženja ali lastnih dohodkov in so zaradi starosti ali onemoglosti za stalno pridobitno nesposobni.
Pravico do delnega plačila oskrbnine v socialnih zavodih imajo odrasli občani, ki imajo lastne dohodke (pokojnine, invalidnine, rento), pa ne dosegajo zneska polne oskrbnine v zavodu.
Za svoje dnevne potrebščine si smejo oskrbovanci pridržati tolikšen del dohodkov, kot ga določajo pravilniki posameznih zavodov, vendar ne več kot 15 % od vseh dohodkov.
15.	člen
šolski in predšolski mladini, ki je po ugotovitvah zdravstvene službe potrebna obmorskega ali višinskega okrevanja v času šolskih počitnic, je zagotovljeno delno ali v celoti brez-
plačno oskrbovanje v določenih bazah za počitniško letovanje ali zi-movanje, če roditelji nimajo sredstev ali pravice do brezplačne ali delno brezplačne oskrbe po drugih predpisih.
16.	člen
Šolski in predšolski mladini, ki je potrebna celodnevnega varstva v šolskih ali vzgojno varstvenih zavodih, je zagotovljeno delno ali celotno kritje stroškov prehrane, če roditelji nimajo dovolj sredstev za kritje teh izdatkov.
Ob pogojih iz prejšnjega odstavka se lahko dajejo pomoči tudi za kritje dnevnih letovanj šolskih in predšolskih otrok v času šolskih počitnic.
IV.	HIŠNA POSTREŽBA, NEGA BOLNIKOV NA DOMU
IN PLAČEVANJE STROŠKOV ZDRAVLJENJA, ZDRAVSTVENIH STORITEV IN ZDRAVSTVENIH PRIPOMOČKOV
17.	člen
Pravico do denarne pomoči za postrežbo in nego bolnih na domu imajo občani:
—	če so začasno ali stalno nesposobni skrbeti za svojo telesno higieno ali higieno stanovanja in nimajo svojcev ali zakonitih zastopnikov, ki bi mogli in bi bili dolžni zanje skrbeti;
—	če je po ugotovitvah zdravstvene ali socialne službe zanje primerneje bivanje v svojem stanovanju, kot je oskrbovanje v socialno-zdravstvenih ali socialnih zavodih.
Denarna pomoč se lahko da za delno ali za celotno kritje stroškov hišne postrežbe in nege ali samo za posamezna opravila glede na psihofizične in gmotne razmere upravi-
čcnca-	18. člen
Občani, ki niso zdravstveno zavarovani in ne uživajo zdravstvenega varstva po drugih predpisih, imajo pravico do plačila zdravljenja v bolnici, če nimajo lastnega premoženja ali drugih dohodkov, ki bi bili zavezani plačilu davka, ne svojcev ali zakonitih zastopnikov, ki bi mogli in bi bili. dolžni za njih skrbeti.
19.	člen
Otroci od 7. leta starosti dalje, pristojni v občino Ljubljana-Center, imajo pravico do popolnega brezplačnega zdravljenja v vseh zdravstvenih zavodih v breme sklada za zdravstveno varstvo, če ne uživajo zdravstvenega varstva po drugih predpisih.
20.	člen
Občani, ki morajo na osnovi zdravniških predpisov uživati dietal-no hrano in se morajo hraniti v obratih družbene prehrane (dietalna menza) imajo pravico do regresa za razliko višjih stroškov, kot znašajo povprečni stroški za redno prehrano, v breme sklada za zdravstveno varstvo, kolikor nimajo teh pravic po drugih predpisih.
21.	člen
Ostareli občani, ki bi jim po mnenju zdravstvene službe koristila sprememba klime, imajo ob pogojih iz 3. člena pravico do popolnega ali delnega kritja stroškov letovanja v
letoviških krajih, ki so za taka letovanja določeni ob morju ali sredogorju, za dobo le do 14 dni letno, v breme sklada za socialno varstvo in sklada za zdravstveno varstvo.
V.	POSTOPEK IN DRUGE
DOLOČBE V UVELJAVLJANJU
prAvig
22.	člen
Postopek za priznavanje pravic do družbene pomoči po tem odloku sc začne na predlog upravičene stranke ali po uradni dolžnosti.
Ce je dana pobuda za uvedbo postopka po uradni dolžnosti s strani pristojnih organov občinske skupščine, je organ, ki je pristojen za reševanje na prvi stopnji, dolžan v pospešenem postopku izdati odločbo.
Pobudo za uvedbo postopka za priznanje pravic po tem odloku imajo pravico dati tudi organi delovnih organizacij, družbenih služb, organi krajevnih skupnosti in vodstva družbeno-političnih organizacij ter posamezni občani.
23 člen-
Postopek za priznanje pravic do vseh oblik družbene pomoči po tem odloku, razen pravic iz 15. in 16. čl. tega odloka, vodi na prvi stopnji Center za socialno delo občine Ljub-ljana-Center. Postopek se izvaja po določilih zakona o splošnem upravnem postopku in po določbah tega odloka.
Za odločanje o pravicah po tem odloku je pristojna komisija, ki jo sestavlja direktor Centra za socialno delo, socialni delavec centra, ki je vodil postopek in zastopnik, ki ga delegira svet za socialno politiko občinske skupščine oz. svet za zdravstvo, za dajatve iz sklada za zdravstveno varstvo iz vrst strokovnih ali upravnih uslužbencev občinske skupščine. Predsednik in vsi člani komisije imajo namestnike.
24.	člen
V nujnih primerih iz 11. člena tega odloka odloča direktor Centra za socialno delo.
25.	člen
Pred izdajo odločbe, v primerih iz prvega odstavka 11. člena tega odloka, mora Center za socialno delo ugotoviti mnenje komisije za socialna vprašanja krajevne skupnosti. V vseh drugih primerih je mnenje komisije pristojne krajevne skupnosti zaželeno.
26.	člen
Pred izdajo odločbe v primerih iz 17. in 20. člena tega odloka je treba obvezno pribaviti mnenje pristojnega zdravstvenega zavoda.
27.	člen
O predlogih iz 15. in 16. člena tega odloka odloča zavod za počitniška letovanja občine Ljubljana-Center oziroma pristojne šole in vzgojno varstveni zavodi v mejah svojih predračunov in v skladu s pogodbo med zavodom in skladom občinske skupščine, ki financira to dejavnost. Pri odločanju morajo obvezno sodelovati komisije krajevnih skupnosti za varstvo otrok.
O teh predlogih se ne odloča v upravnem postopku.
28.	člen
Zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji Center za socialno delo, je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu odločbe.
Za odločanje na drugi stopnji je pristojen svet za socialno politiko skupščine občine Ljubljana-Center oz. svet za zdravstvo skupščine občine Ljubljana-Center glede na to »11 bremenijo te dajatve sklad za
socialno politiko ali sklad za zdravstveno varstvo.
29.	člen
Center za socialno delo je dolžan izvršiti najmanj enkrat letno revizijo vseh odobrenih denarnih pomoči po 6., 8., 13., 14. in 20. členu tega odloka in ugotoviti, če je taka družbena pomoč še potrebna ali če je mogoče uporabiti druge oblike pomoči.
VI. KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju socialnih podpor, ki ga je sprejel dbLO Ljubljana-Center dne 15/6-1961 pod št. 02/1-5-29/1.
31.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 554-1/64
Datum: 25/6-1964
Predsednik
skupščine občine
Ljubljana-Center
ing. Drago Lipič, 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-VlC-RUDNIK
409
Na podlagi 3. odstavka 12. člena ustavnega zakona o izvedbi ustave SFRJ (Uradni 1. SFRJ št. 14-210/63) in 17. člena zakona o izvedbi ustave SRS (Uradni list SRS Št. 10-91/63) je skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. junija 1964 ter na seji občinskega zbora dne 26. junija 1964 sprejela
ODLOK
o prenosu zadev iz pristojnosti
skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik na njene svete
1.	člen
Iz dosedanje pristojnosti občinske skupščine se v pristojnost ustreznih svetov občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik prenesejo zadeve, ki so bile v dosedanji pristojnosti občinske skupščine.
2.	člen
V pristojnost sveta za splošno upravo in notranje zadeve se prenesejo naslednje zadeve:
1.	Zakon o volilnih imenikih (Uradni list FLRJ št. 58/46, 111/47 in 11/51):
—	imenovanje članov in namestnikov komisije za volilne imenike;
2.	Zakon o imenih in naseljih in označbi trgov in hiš (Uradni list LRS št. 10/48):
—	določanje in spreminjanje imen ulic in trgov (7. člen) za izven-mestna območja občine;
3.	Pravilnik o označevanju impn in naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, štev. 35/59):
—	določanje in spreminjanje imen ulic in trgov (2. odstavek 6. člena) za izven mestna območja občine;
4.	Uredba o uporabi osebnih avtomobilov, ki so družbena lastnina (Uradni list FLRJ št. 28/62):
—	določitev, za katere opravke oziroma dejavnosti in kako se smejo uporabljati avtomobili, ki so last skupščine;
5. Temeljni zakon o volitvah de-lavsMii svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ št. 15/64):
—	določitev drugega dneva volitev, kot ga je določil delavski svet,
—	razpis volitev, če jih ni pravočasno razpisal delavski svet,
—	sprememba števila članov delavskega sveta, če ga delavski svet ni določil pravilno.
3.	člen
V	pristojnost sveta za šolstvo se prenesejo naslednje zadeve:
1.	Zakon o osnovni šoli (Uradni list LRS št. 32/59):
—	sklepanje o predlogu programa za razvoj osnovnih šol (62. člen),
—	odločanje o začasnem prenehanju osnovne šole ali posameznih oddelkov oziroma razredov (69. in 128. člen);
2.	Zakon o organih upravljanja v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list SRS št. 7/64):
—	imenovanje predstavnika, ki sodeluje in odloča o upravljanju šole in v drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (svet, zbor delovne skupnosti) v skladu s statutom (10. in 12. člen).
4.	člen
V	pristojnost sveta za kulturo in prosveto se prenesejo naslednje zadeve:
1. Zakon o organih upravljanja v zavodih (Uradni list SRS št. 8/64):
—	imenovanje predstavnika, ki sodeluje in odloča kot član delavskega sveta;
člana posebnega organa, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki javnosti;
člana posebnega organa, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki delovne skupnosti in predstavniki javnosti — v skladu s statutom (10. člen);
—	imenovanje predstavnika v svet znanstvenega zavoda (13. člen), glede na določilo statuta zavoda v skladu z obstoječimi predpisi in ustanovitvenimi akti.
5.	člen
V	pristojnost sveta za zdravstvo in socialno varstvo se prenesejo naslednje zadeve:
1.	Splošni zakon o organizaciji zdravstvene službe (Uradni list FLRJ št. 45/60, 9/61, 22/62):
—	imenovanje arbitražne komisije (1. odstavek 95. člena);
—	imenovanje določenega števila članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina;
—	imenovanje določenega števila članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila delovna organizacija;
2.	Zakon o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v LRS (Uradni list LRS št. 9/61 in 33/62):
—	imenovanje določenega števila članov sveta zdravstvenega zavoda, ki ga je ustanovila občinska skupščina, delovna ali družbena organi-
zaci5a'	6. člen
V	pristojnost sveta za družbeni pijan in finance se prenesejo naslednje zadeve:
1. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ št. 26/54, 19/55, 19/54, 48/58, 30/62 in 53/62):
—	dajanje kmetijskih zemljišč v
zameno za druga kmetijska zemljišča ali pa prodajanje takih zemljišč in kupovanje drugih kmetijskih zemljišč od zasebnikov (1. odstavek 33. člena);	-v
—	zamenjava stavbnega zemljišča v družbeni lastnini za drugo stavbno ali drugo kmetijsko zemljišče, ki je last zasebnika;
—	pritrditev za sklenitev pogodbe, s katero državni organ kupi zemljišče ali stavbo za zasebnika, družbene organizacije ali društva, če je pogodba sklenjena v imenu občine;
—	izročitev stavbnega zemljišča, ki je družbena lastnina v trajno uporabo posameznikom, družbenim organizacijam ali društvom za gradnjo stanovanjskih hiš oziroma stavb;
—	izročitev kmetijskih zemljišč, ki so družbena lastnina v brezplačno uporabo posameznikom, družbenim organizacijam in društvom;
—	odločitev o nakupu in prodaji zemljišča ali stavbe v imenu občine;
—	izročitev stavbnih zeVnljišč, ki so družbena lastnina v trajno uporabo tujim diplomatskim in konzularnim predstavništvom ter organizacijam za zidanje stavbe za službene 'potrebe;
—	nakup zemljišč in stavb od oseb, ki so vložile zahtevo za odpust iz državljanstva;
2.	Uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17/53 in 31/53):
—	prodaja manjših stanovanjskih hiš SLP občanom;
—	izdaja predpisov o javni dražbi;
—	odločitev o tem, da se hiša ne proda na javni dražbi in določitev načina prodaje;
—	odločitev o zahtevi stanovalca, ki se javne dražbe ni udeležil, da se mu hiša proda;
3.	Uredba o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ št. 23/51):
_— dodeljevanje potrebnih zemljišč iz sklada SLP investitorjem, ki nimajo lastnega stavbnega zemljišča za zidanje;
4.	Zakon o razlastitvi (Uradni list FLRJ št. 12/57 in 53/62):
—	izdaja na predlog pristojnega občinskega organa, zavoda, gospodarske, zadružne ali druge družbene organizacije ali društva odločbo o tem, da je zgraditev objekta v splošno korist "ter da je dopustna razlastitev;
—	dajanje v skladu z urbanističnim načrtom ali odlokom občinske skupščine posameznih parcel v zemljiškem kompleksu, ki je razlaščen v korist občine za zgraditev naselij, ulic ali trgov ali za regulacijo, v uporabo drugim družbenim pravnim osebam za zgraditev in državljanom za zidanje stanovanjskih hiš z največ dvema stanovanjema;
—	določitev tarife za odškodnino na nerodovitna zemljišča;
—	predpisovanje za vsako leto vnaprej, koliko znaša odškodnina na kmetijska zemljišča na območju po- , sameznih katastrskih občin;
—	določitev tarif za odškodnino za razlaščena stavbna zemljišča;
5.	Odlok o evidenci nepremičnin SLP (Uradni list LRS št. 40/57);
—	določitev, da državljan, ki uporablja nepremičnihe SLP brez pravnega naslova, uporablja to nepremičnino še naprej ob pogojih, ki mu jih določi;
6.	Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 52/58):
—	odobravanje izplačevanja odškodninskega zneska v enakih mesečnih obrokih, ki znašajo toliko, kolikor je prejemal bivši lastnik na račun dela stanovanjske najemnine na dan uveljavitve tega zakona;
—	odločitev o odvzemu posesti nacionaliziranega zemljišča prejš-
njemu lastniku in dodelitev občini ali komu drugemu za zidanje zgradb ali objektov;
7.	Odlok o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirana gradbena zemljišča, zgradbe ter dele zgradb na območju mesta Ljubljana (Glasnik št. 20/62);
8.	Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu SLP in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Uradni list FLRJ št. 22/53):
—	odločitev o tem, da zemljišče, ki pride v zemljiški sklad pusti prejšnjemu lastniku v brezplačno uživanje;
—	odločanje o dodelitvi zemljišča;
—	odločanje o odvzemu zemlje;
9.	Uredba o dohodnini (Uradni Ust FLRJ št. 22/61, 53/61, 30/62 in 42/62):
•— imenovanje in sestava davčne komisije;
10.	Zakon o kreditih in drugih davčnih poslih (Uradni list FLRJ št.
10/61):
—	dajanje poroštev in drugih zavarovanj za pravilno izpolnitev kreditne pogodbe v soglasju s pristojnim resornim svetom do višine 10 milijonov;
11.	Pravilnik o knjiženju dohodkov proračunov in skladov, ki izvirajo od prebivalstva (Uradni list FLRJ št. 2/59, 49/61 in 1/63):
, — imenovanje strokovne komisije za pregled letnega davčnega računa.
7.	člen
V	pristojnost sveta, za industrijo $c prenesejo naslednje zadeve:
1. Uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51/53, 47/54, 13/55, 19/56, 3/58, 53/61 m 12/63);
—	potrditev spremembe, razširitev ali omejitev poslovnega predmeta industrijskega in gradbenega Podjetja;
izdaja odločbe o Izločitvi obratne oziroma poslovne enote v samostojno podjetje na predlog kolektiva ali na lastno pobudo (za industrijsko in gradbeno podjetje);
potrditev sklepa delavskega sveta o spojitvi oziroma pripojitvi Podjetja (za industrijsko in gradbeno Podjetje).
8.	člen
V	pristojnost sveta za obrt se Prenesejo naslednje zadeve:
1- Uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. pl/53, 47/54, 13/55, 19/56, 3/58, 53/61 m 12/63):
—	potrditev spremembe, razširi-cv ali omejitev poslovnega pred-
V1 ®:a obrtnega in komunalnega pod-
, 7" tedaja odločbe o Izločitvi ratne oziroma poslovne enote v ll^tojno podjetje na predlog ko-4Va ati na lastno pobudo (za rtno ln komunalno podjetje);
~~ Potrditev sklepa delavskega iwr 4-° sp°Jtivi oziroma pripojitvi jetja (za obrtno in komunalno Podjetje);
, določanje cen za proizve tarife za storitve, ki jih oj komunalno podjetje in dajan «resa takemu podjetju, pri k;
0 cene oziroma tarife nižje od timin sporazumno s sveti
..	.	9. člen
DrIr oinOSt svcta za b,a
Dr '. uri7-cm ln goetinstv Prenesejo naslednje zadeve-
letii	0 Ustnnnvljanju
l”iVn obrtov (Uradni list FL1
*"• 19'56'3,M'
—	potrditev spremembe, razširitev ali omejitev poslovnega predmeta trgovskega ali gostinskega podjetja;
—	izdajanje odločb o izločitvi obratne oziroma poslovne enote v samostojno podjetje na predlog kolektiva ali za lastno pobudo (za trgovsko in gostinsko podjetje);
—	potrditev sklepa delavskega sveta o spojitvi oziroma pripojitvi podjetja (za trgovsko in gostinsko podjetje);
—	odločanje, kako izdajajo opremljene sobe turistom in potnikom zasebniki in kdaj se gospodinjstva, ki imajo na hrani abonente, štejejo za gostišča.
»10. člen
V pristojnost sveta za kmetijstvo in gozdarstvo se prenesejo naslednje zadeve:
1.	Temeljni zakon o varstvu živine pred živalskimi kužnimi bolezni-mi( Uradni list FLRJ št. 26/54);
—	določanje krajev za živinske trge in sejme;
—" izdajanje odredb o popisu in žigosanju živine, lfontumatu in pobijanju psov, preventivriem cepljenju in diagnostičnih postopkov;
2.	Zakon o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list FLRJ št. 7/56):
—	določanje namena za uporabo posameznih delov premoženja bivših agrarnih skupnosti;
—	odločanje o tem, da se v skupni pašnik vključijo kmetijska,in druga zemljišča družbene lastnine v upravi občine, ki niso last bivše agrarne skupnosti;
—	določanje obsega skupnega pašnika in območij, za katere je namenjen;
—	dodeljevanje skupnega pašnika v gospodarjenje KZ ali pašni skupnosti, oziroma določitev o tem, da bo z njimi gospodarila občina ali krajevna skupnost;
—	odločanje o reviziji odločbe o določitvi skupnega pašnika iri spremembi odločbe o dodelitvi;
3.	Uredba o izvrševanju zakona o upravljanju in gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list LRS št. 27-140/57);
—	odločanje o določitvi skupnega pašnika;
—	odločanje o dodelitvi skupnega pašnika;
—	predpisovanje minimalnih pašnih prispevkov;
4.	Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS št. 22/58):
—	dodeljevanje in odvzem ribiškega okoliša ribiški družini;
5.	Zakon o lovu (Uradni list LRS št. 26/54):
—	določanje lovišč in odrejanje njihovih meja;
—	oddajanje in odvzemanje lovišč lovskim družinam;
6.	Temeljni zakon o gozdovih (Uradni list FLRJ št. 16/61):
—	predpisovanje gozdno-kultur-nih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja z gozdovi, najsi je za gozdove obvezen gozdno gospodarski načrt ali ne (29. člen);
—	določitev drugega izvrševalca za gozdno-kulturne ukrepe na stroške prvotno določenega izvrševalca, če jih le-ta ne izvrši (30. člen v zvezi z 29. členom);
—	potrjevanje gozdno gospodarskih načrtov;
—	predpisovanje gozdno odvzem-
nih ukrepov za izboljševanje gospodarjenja z gozdovi, ki morajo biti upoštevani pri izdelavi gozdno go-spodurskih načrtov;	^
7.	Zakon o gozdovih (Uradni list LRS št. 30/61):
—	dajanje gozdov in drugih zemljišč v družbeni lastnini v uporabo gozdno gospodarski organizaciji;
—	določanje gospodarske organizacije, ki bo opravljala posamezne naloge skupnega pomena na skupen račun vseh prizadetih gospodarskih organizacij (8. člen);
—	pooblastitev gozdno gospodarske organizacije za izdelavo in sprejetje gozdno gospodarskega načrta in potrditev načrta;
—	razglasitev gozdov za varovalne ali za gozdove s posebnim namenom;
—	odločitev, da se ukrepi večjega obsega za varstvo gozdov v državljanski lastnini pred požarom ter pred boleznimi in škodljivci gozdnega drevja financirajo iz občinskega gozdnega sklada;
.	8. Uredba o prispevkih za gozd-
ne sklade (Uradni list LRS št. 23/62);
—	določanje vrednosti razredov.
11. člen
V pristojnost za komunalne in stanovanjske zadeve se prenesejo naslednje zadeve:
1.	Uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št, 51/53, 47/54, 13/55, 19/56, 3/58, 53/61 in 12/63):
—	odločanje o opravljanju komunalne dejavnosti v lastni režiji (člen 10);
—	potrjevanje sprememb, razširitev ali omejitev poslovnega prometa komunalnega podjetja (čl. 38);
—	izdajanje dovoljenj za spremembe, razširitev ali omejitev poslovnega predmeta komunalnega podjetja (člen 38);
—	izdajanje soglasja k sklepu delavskega sveta komunalnemu podjetju o izločitvi pogonskih in obratnih enot, ki postajajo samostojna podjetja;
2.	Zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 17/62):
—	določitev načina odmerjanja stroškov za uporabo skupnih naprav, ki jih morajo plačevati posamezni nosilci stanovanjske pravice in kdaj jih je treba plačevati;
—	določitev pogojev, s katerimi se lahko hišniku odpove hišniško stanovanje in o tem, da je treba hišniku, ki mu je prenehala služba, ali članu gospodinjstva umrlega hišnika, ob določenih pogojih namesto najpotrebnejših prostorov preskrbeti drugo stanovanje;
—	določitev stroškov za tekoče
vzdrževanje stanovanj, ki ne obremenjujejo nosilcev stanovanjske pravice, temveč se krijejo iz skladov hiše;	’
—	določitev dela hišnika, njegovih pravic in dolžnosti;
—	določitev, katere hiše morajo imeti hišnika;
—	določitev, kaj se šteje v običajni standard, v smislu drugega odstavka 93. člena zakona o stanovanjskih razmerjih;
—	določitev tekočega vzdrževanja in popravila stanovanjskih hiš;
—	določitev, katera dela se štejejo za dela, ki so potrebna za tekoče vzdrževanje;
—	oddaja stanovanj, katerih uporabnik je skupščina občine Ljublja-na-Vič-Rudnik v smislu določil 48. člena zakona o stanovanjskih razmerjih ter Izdaja pravilnika o tem, na kakšen način, ob katerih pogojih in po katerem prednostnem redu se bodo oddajala stanovanja;
3.	Zakon o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list FLRJ številka 16/59):
—	določitev, kateri poslovni prostori se oddajajo v najem na javni licitaciji in v katerem primeru;
—	določitev, da lahko preneha pogodba o podnajemu poslovnih prostorov z odpovedjo podnajemodajal-cu tudi pred pretekom časa, ki ga določa zakon o poslovnih stavbah in prostorih;
4.	Temeljni zakon o javnih cestah (Uradni list FLRJ št. 27/61):
—	odreditev ukrepov za odstranitev ovir in vzpostavitev prometa;
—	potrditev izjemnih odredb občinskega upravnega organa, ki je pristojen za promet in vzpostavitev prometa;
5.	Zakon o javnih cestah (Uradni list LRS št. 39/62):
—	določitev pogojev oziroma omejitev za gradnjo napajališč za živino ob cestah IV. reda;
6.	Splošni zakon o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ št. 16/59):
—	v sporazumu s stanovanjsko skupnostjo določitev, v kakšne namene se bo trošila dotacija iz občinskega proračuna ter kontrola trošenja teh sredstev;
7.	Uredba o prometu na javnih cestah) Uradni list FLRJ št. 51/50):
—	ureditev lokalnega prometa na območju občine;
—	določitev za posamezne vrste motornih vozil manjše hitrosti vožnje skozi naseljene kraje.
12.	člen
V kolikor pride med posameznimi sveti do spora glede pristojnosti, odloča o sporu predsednik skupščine občine.
13.	člen
Če zvezni ali republiški predpis določa, da odloča o zadevi občinska skupščina oziroma organ, ki ga le-ta določi, je ta organ praviloma pristojni svet občinske skupščine, če občinska skupščina ne sklene drugače.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 021-49/64
Datum: 26. junija 1964
Podpredsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik Edo Klanšek, 1. r.
UPRAVNO SODIŠČE SRS
410
ODLOČBA
Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predsednika Vla-dimira Krivica, ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Boršt-narja, dr. Darka Cemeja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča, Mire Svetina in ing. Pavla Zaucerja, na predlog delovne organizacije »Varnost«, Ljubljana, Kolezijska 23, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o določitvi plačevanja prispevka iz dohodka komunalnih delovnih organizacij na območju občine Ljubljana-Center in odloka o višini obrestne mere, po kateri plačujejo obresti od poslovnega sklada komunalne delovne organizacije na območju občine Ljubljana-Center, ki ju je sprejela skupščina občine Ljubljana-Center in sta bila objavljena v »Glasniku«, uradnem vest-
niku okraja Ljubljana št. 52 z dne 30. VII. 1963, po javni obravnavi dne 9. VI. 1964,
odločilo:
I.
Določila 3. in 5. člena odloka o določitvi plačevanja prispevka iz dohodka komunalnih delovnih organizacij na območju občine Ljub-ljana-Center, objavljenem v »Glasniku«, urad. vestniku okraja Ljubljana št. 52 z dne 30. VII. 1964, ki se glasijo:
»3. člen:
Komunalno podjetje »Varnost« Ljubljana obračunava prispevek iz dohodka po stopnji 15 % in ga v celoti odvaja v proračun občine Ljub-Ijana-Center namensko za komunalno dejavnost;
5. člen:
Ta odlok velja od dneva objave v .Glasniku', uradn. vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963.«
se odpravijo,
ker niso v skladu z ustavo SR Slovenije, zlasti z določili 16., 18., 216., 217. 'in 218. člena.
II.
Določila 2. odstavka 2. člena, nanašajoča se na delovno organizacijo »Varnost«, in 4. člena odloka o višini obrestne mere, po kateri plačujejo obresti od poslovnega sklada komunalne delovne organizacije na območju občine Ljubljana-Center, objavljenem v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, štev. 52, * dne 30. VII. 1963, ki se glasijo:
»2. odstavek 2. člena:
... in .Varnost' Ljubljana.
4.	člen:
Ta odlok velja od dneva objave V .Glasniku', uradn. vestniku okraja Ljubljana, uporablja pžf se od 1. januarja 1963.«
se odpravijo,
ker niso v skladu z ustavo SR Slovenije, zlasti z določili 16., 18., 216., 217. in 218. člena.
Obrazložitev
Delovno organizacijo »Varnost«, podjetje za čuvanje ljudskega premoženja, je ustanovil leta 1957 ObLO Ljubljana-Center. V tej občini je podjetje imelo tudi svoj sedež. Svoje delovanje je postopoma razširjalo v druge občine v mestu in izven njega. Nesoglasja z organi občine Ljubljana-Center so nastala ob koncu leta 1962. Podjetje »Varnost« je brezuspešno iskalo pri organih občinske skupščine pomoči za ureditev nekaterih osnovnih pogojev poslovanja. Zato se je 2. julija 1963 preselilo na področje Ljubljana-Vič-Rud-nilt, o čemer je istega dne obvestilo Skupščino občine Ljubljana-Center. Dne 11. VII. 1963, torej že po omenjeni preslitvi, je skupščina občine Ljubljana-Center sprejela odlok o določitvi prispevka iz dohodka ter odlok o višini obresti od poslovnega sklada. Ta dva odloka sta bila izdana na podlagi 20. člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Ur/ list FLRJ, št. 8/61, 26/61, 12/62 in 12/63) in 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8/61 in 13/63). Določila teh zakonov pooblaščajo občinske ljudske odbore, da v okviru stopnje prispevka iz dohodka in višine obrestne mere, ki ju določa zvezna skupščina z odloki, lahko popolnoma ali delno oproste komunalne gospodarske organizacije plačevanja prispevka iz dohodka ali obresti od poslovnega sklada; lahko pa tudi določijo, da vlagajo
del dohodka oz. obresti, ki ustreza ■ stopnji prispevka, ozir. višini obresti, v svoj poslovni sklad. Zvezna skupščina je določila stopnjo prispevka iz dohodka v višini 15 % in obrestno mero v višini 6 */» (Uradni list FLRJ, št 8/61).
Do izdaje novega odloka o plačevanju prispevka iz dohodka je delovna organizacija »Varnost« obračunavala prispevek iz dohodka po stopnji 15 % na podlagi do tedaj veljavnega odloka ObLO Ljubljana-Center (»Glasnik« z dne 11. V. 1962) tako, da je 56/« odvajala v občinski sklad, 10 % pa v svoj poslovni sklad. Novi odlok pa je določil, da mora omenjena delovna organizacija odvesti v proračun občine. Ljubljana-Center ves 15°/e-ni prispevek iz dohodka. S to spremembo je bil za znesek, ki ustreza 10%-nemu prispevku iz dohodka, prizadet poslovni sklad te delovne organizacije. Ta del prispevka iz dolodka, ki ga je delovna organizacija po dotlej veljavnem odloku vlagala v svoj poslovni sklad, je ta sicer lahko uporabljala le za razširjeno reprodukcijo po smernicah organov občinske skupščine, vendar na lastno iniciativo in za svoje potrebe. -Novi odlok pa je sredi leta povzročil ustrezno zmanjšanje poslovnega sklada ter s tem onemogočil delovni organizaciji raz-» širitev materialne podlage njene poslovne dejavndsti v planiranem obsegu.
Do izdaje novega odloka o obrestih od poslovnega sklada je delovna organizacija »Varnost« plačevala 4 odstotke obresti od poslovnega sklada na podlagi prejšnjega odloka (»Glasnik« z dne 11. V. 1962), in sicer tako, da je ves znesek odvajala v občinski investicijski sklad. Novi odlok pa je z retroaktivno močjo povišal prejšnjo 4*/*-no obrestno mero na 6 % s tem, da mora delovna organizacija vlagati vseh 6 % v svoj poslovni sklad. S tem povečanjem obrestne mere podjetju sicer ni bil globalno zmanjšan čisti dohodek, vendar pa se je zmanjšal tisti del čistega dohodka, s katerim je po prejšnjem odloku delovna organizacija ob delitvi čistega dohodka lahko samostojno razpolagala.
Ker sta pba odloka določala, da se uporabljata od 1. I. 1963 dalje, je morala delovna organizacija sredi leta obračunati razliko med prejšnjimi in novimi obveznostmi od začetka leta, torej za razdobje vseh minulih šestih mesecev, ter odvesti v 'proračun občine nad 14 milijonov dinarjev. Za razliko od ostalih komunalnih delovnih organizacij, ki jim oba odloka določata obveznosti, je bila tako prizadeta le delovna organizacija »Varnost«.
Odloka ObLO Ljubljana-Center iz leta 1962 nista prenehala veljati s potekom koledarskega leta in so se torej obveznosti, s katerimi je »Varnost« na podlagi teh odlokov raču-.nala, spremenile Sele z odlokom skupščine občine Ljubljana-Center z dne 11. VII. 1963, in to na škodo delovne organizacije »Varnost«,
1.
Samoupravljanje delovnih ljudi v produkciji in delitvi družbenega proizvoda v delovni organizaciji je eden od temeljev naše družbeno-ekpnomske ureditve (13. člen ustave SRS).
Po 16. členu ustave SRS obsega samoupravljanje v delovni organizaciji, med drugimi pravicami, zlasti pravico in dolžnost delovnih ljudi, da organizirajo /proizvodnjo in drugo dejavnost, skrbijo za razvoj delovne
organizacije in določajo načrte ter programe za njeno delo in razvoj (2. točka); da razporejajo dohodek delovne organizacije in fzagotavljajo razvoj materialne osnove svojega dela, da delijo dohodek med delovne ljudi, da izpolnjujejo obveznosti delovne organizacije do družbene skupnosti (5. točka). Načrtovanje in razporejanje dohodka delovne organizacije spada tedaj v pravico samoupravljanja delovnih ljudi v delovni organizaciji.
Izhajajoč iz tega, določa 18. člen ustave SRS tak sistem delitve proizvoda družbenega dela, ustvarjenega v delovni organizaciji, da se delovni organizaciji za razširitev materialne osnove njenega dela zagotavlja del ustvarjene prednosti proizvoda sorazmerno z njeno udeležbo pri ustvarjanju sredstev za družbeno reprodukcijo.
Ko ustava navaja vsebino pravic in dolžnosti samoupravljanja delovnih ljudi v delovni organizaciji, naglasa, da je protiustaven vsak akt, s katerim se krši pravica samoupravljanja delovnih ljudi. V te pravice pa sta oba odloka protiustavno posegla z določili, da veljata od dneva objave v uradnem glasilu, uporabljata pa se od 1. I. 1963 dalje.
2.
Načelo, da predpisi ne morejo veljate za naprej, je ne le eden izmed temeljev pravnega reda v 1 vsaki pravni državi, temveč tudi eden bistvenih pogojev gospodarske in družbene stabilnosti in nemotenega gospodarskega razvoja. To načelo je še prav posebno pomembno v sistemu družbenega samoupravljanja.
Izhajajoč s tega stališča določa 217, člen ustave SRS:
—	vi. odstavku, da predpis in drug splošen akt ne more imeti učinka za nazaj;
—	v 2. odstavku, da se samo z zakonom lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe in predpisi, ki so izdani na podlagi takih določb, učinek za nazaj;
—	v 3. odstavku pa, da se družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, uporabljajo za čas, na katerem sta izdana družbeni plan oziroma proračun.
Nedvomno pomeni določilo 2. odstavka 217. člena ustave SRS izjemo od načela, da predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Ta izjema pa ne dovoljuje retroaktivnega učinka obeh odlokov. Niti eden, niti drugi zakon, na podlagi katerih sta bila izdana odloka, ne odreja posameznih zakonskih določb, ki naj bi imele retroaktivni učinek; odloka pa tudi nista Izvršilna predpisa obeh zakonov, temveč samostojna predpisa občinske skupščine, izdana po zakonskem pooblastilu.
Predpis, ki je v smislu 3. odstavka 217. člena ustave SRS izdan za izvrševanje družbenega plana in proračuna, mora uresničevati v družbenem planu že določena razmerja, hkrati pa mora imeti kot izvršilni predpis jasno vsebinsko osnovo v družbenem planu, oziroma jasno vsebinsko in pravno osnovo v predpis o proračunu. Le tak predpis je mogoče šteti za predpis, ki je izdan za izvrševanje družbenega plana in proračuna v smislu 3. odstavka 217. člena ustave SRS, V takem primeru namreč nova razmerja delitve sredstev že jasno nakazujeta družbeni plan in proračun in s tem omogočata delovnemu kolektivu, da
pravočasno prilagodi gospodarjenje spremembam, predvidenim v družbenem planu in proračunu.
Niti družbeni plan, niti proračun občine Ljubljana-Center za leto 1963 izrecno ne določata sprememb, ki' sta jih uvedla odloka občinske skupščine z dne 11. VII. 1963. Iz vsebine ter iz naslova obeh odlokov je tudi razvidno, da nista časovno vezana na obdobje, za katerega veljata družbeni plan in proračun, kar velja tudi za prejšnje tovrstne odloke. Iz vse-' ga tega sledi, da obravnavanih odlokov ni ^mogoče šteti med predpise,1 izdane za izvrševanje družbenega * plana in proračuna v smislu 3. odstavka 217. člena ustave SRS.
3.
Določili odlokov, da začneta veljati z dnem objave v uradnem glasilu, sta razen tega tudi v nasprotju z 216. členom ustave SRS, ker niso izkazani posebno utemeljeni razlogi za njulfo takojšhjo uveljavitev. Tudi ti določili pomenita resno kršitev ustave. Z ustavo je določen osemdnevni rok kot minimalni rok za začetek veljave predpisov in splošnih, aktov, ki se lahko skrajša le iz" posebno utemeljenih razlogov. Takih razlogov pa v tem primeru ni.
Na javni obravnavi je bilo ugotovljeno, da je 2. VII, 1963 prejela skupščina občine Ljubljana-Center obvestilo delovne organizacije »Var-nost« o preselitvi njenega sedeža na območje občine Ljubljana-Vič-Rud-nik. Zato skupščina občine Ljubljana-Center 11. VII. 1963 ni bila upravičena določiti obveznosti delovni organizaciji s predpisoma, katerih veljavnost ni bila omejena samo na čas, ko je podjetje »Varnost* še imelo svoj sedež na njenem območju. Zatcf sta določili odlokov, ki se nanašata na podjetji »Varnost«, v zvezi z določili 217. člena ustave SRS tudi v nasprotju z 218. členom ustave SRS.
Trditev delovne organizacije »Varnost«, da ves postopek organov občine Ljubljana-Center kaže nasproti njej očitno diskriminacijske tendence, pa po mnenju sodišča ni dovolj dokazana.	,
Po povedanem je skupščina občine Ljubljana - Center s kršitvijo ustavnih določil, predvsem s kršitvijo načela, da predpisi ne morejo imeti učinka za nazaj, protiustavno posegla v samoupravne pravice delovnih ljudi v delovni organizacijli ki so temelj naše družbeno-ekonom-ske ureditve.
Zato je ustavno sodišče v izreku navedena določila obeh odlokov odpravilo. Na podlagi odprave ima V smislu 33. člena zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije podjetje »Varnost« pravico zahtevati vrnitev V prejšnje materialno stanje.
Po 2. členu zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije so odločbe ustavnega sodišča dokončne.
Po 67. členu zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije mora biti od" ločba objavljena v Uradnem listu SRS in v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Predsednik
ustavnega sodišča SR Slovenije
Vladimir Krivic, 1. r.
VSEBINA
408	Odlok o družbeni materialni P0' moči občine Ljubljana-Center.
409	Odlok o prenosu zadev Iz pristojnemu skupščine občine LJubljann-ViČ' Rudnik na njene svete.
110 Odločba Ustavne-?1, sodišča SRS o e*" pravi določil odloka občine Ljubi)8118* Cen tor