Za četrti samoprispevek
Občinske konference SZDL vseh Ijubljanskih občin so na svojih zasedanjih oblikovale - na podlagi javne razprave v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in skupnostih ter društvih — stališča, predloge in zahteve delovnih Ijudi in občanov o možnem programu četrtega samopri-spevka v Ljubljani.
Na podlagi večinskega stališča delovnih Ijudi in občanov in njihove podpore urejanju najbi-stvenejših ekoloških problemov je mestna konferenca SZDL Ljubljana na svoji 16. seji dne 8.10. 1986 sprejela
sklep
da predlaga Skupščini mesta Ljubljane v obravnavo in sprejem sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani. Ta predlog obsega tudi program izgradnje objektov in naprav. Hkrati je mestna konferenca SZDL sprejela dodaten predlog, da delegacije in zbori skupščin preučijo vključitev izgradnje vodohrama na grajskem hribu ter priključnega vodovoda in prestavitev kanalizacijskega kolektorja A-4 ob Vilharjevi cesti v program samoprispevka IV in se o tem opredelijo.
V javni razpravi so bili največkrat izpostavljeni nekateri predlogi, vprašanja in zahteve občanov in delovnih Ijudi, na katere Operativni štab daje naslednje odgovore oziroma pred-loge:
•  Zakaj samoprispevek?
Zato, da bi hitreje odpravili nekatera bistvena žarišča onesna-ženosti in neurejenosti v našem življenjskem in delovnem okolju, ki škoduje našemu zdravju in okolju. Tudi zato, ker bomo s samoprispevkom usmerili naše napore na bistvene naloge, s tem pa vzbudili široko akcijo gospodarstva in drugih dejavnikov, da se razmere začnejo popravljati in urejati. Zato, da bomo imeli neposreden nadzor pri uresničevanju sprejetih nalog ter izboljšali našo organiziranost in zakonitost. Torej zato, da učinkoviteje posežemo v razmere in združimo vse naše vire in moči!
Ob širokih razpravah o družbenem planu Ljubljane za obdobje 1986-1990, ki je bil sprejet lani decembra 1985, je bilo predvideno, da se tudi s samoprispevkom razrešujejo problemi razvoja mesta. Na podlagi pozitivne odločitve delov-nih Ijudi in občanov Ljubljane novembra 1986 bi bilo s tem samoprispevkom mogoče zbrati nenadomestljivo pomembna sredstva za reševanje perečih ekoloških in prostorskih proble-mov Ljubljane.
•  Zakaj  moramo s sredstvi  samoprispevka prednostno reševati probleme varstva in izboljšanja okolja?,
Vse analize in bilance kažejo, da bi z redno združenimi viri iz prispevkov delovnih Ijudi in sredstev gospodarstva, pa tudi s krediti, pereče probleme varstva in izboljšanja okolja reševali še več desetletij. Gospodarstvo samo, zlasti nekateri veliki onesnaževalci, je že in bo še naprej izdvajalo sredstva za zdravo in čisto okolje, ne glede na težko ekonomsko situacijo. Vendar je potreben skladnejši in celovitejši nastop vseh dejav-nikov pri reševanju teh problemov. Brez učinkovitih spre-memb v ravnanju onesnaževalcev okolja in soiidarnega odpravljanja virov onesnaževanja ne more biti uspešna nobena preventiva. Veliko prebivalcev in gostov bi hudo občutilo posledice neurejenega okolja in škodljivih pojavov. Ne nazadnje s tem sami odločamo kaj, kdaj in kako bomo rešili!
Z odpravljanjem problemov ne kaže odlašati, saj postajajo škodljive posledice huda ovira tudi za razvojna prizadevanja v mestu. Stroški urejanja prostora in komunalnega vzdrževanja zdaj rastejo; v bolj zdravih in varnih razmerah bodo za nas lažje sprejemljivi in nadzorovani. S takšno obrazložitvijo je bil že ob sprejemanju planov do leta 1990 v skupščinah občin in mesta predviden četrti samoprispevek, saj je bil povsod pod-črtan interes prebivalcev za hitrejše razreševanje nakopičenih
problemov v mestu in okolici, oziroma v vseh petih Ijubljan-skih občinah. Urbanizacija z dosedanjimi možnostmi ni razre-ševala teh problemov in če še tako grajamo naš dosedanji odnos do okolja, nam ostaja le eno: z združenimi močmi in viri reševati probleme.
• Ali obstaja predlog celovite rešltve problemov varstva in izboljšanja okolja?
Skupščina mesta Ljubljane že obravnava okvirni in celoviti program varovanja in izboljšanja okolja v Ijubljanskih občinah do 1990, v katerem so tudi naloge, ki naj bi jih s sredstvi samoprispevka hitreje in temeljiteje razrešili do konca 1991. Na tej podlagi bodo v vseh organizacijah in skupnostih kon-kretno določene naloge, ki jih moramo razrešiti. Ob tem moramo poudariti, da smo lanidecembra sprejeli tudi dolgo-ročni plan »Ljubljana 2000«, z novo urbanistično zasnovo, ki temelji na strogem upoštevanju ekoloških faktorjev. Marsikje ugotavljajo, da to ni povsem ekološki program in da se ustrezno ne obnašajo tisti, ki bi morali preprečiti onesnaže-vanje in posledice za Ijudi! Ta program, tako je ocenila tudi javna razprava, je naravnan na bistvena žarišča onesnaževa-nja in neurejenosti okolja, česar pa ni mogoče kot z nožem odrezati od urejanja prostora. Priznati moramo, da ni bilo doslej dovolj učinkovitih prizadevanj na nobeni ravni, posle-dice tega pa nas vse udarjajo. Samoprispevek za reševanje bistvenih problemov Ijubljanskih občin je hkrati pobuda in najresnejše opozorilo, da bo moralo gospodarstvo in vsak onesnaževalec okolja še posebej, storiti svoje, da bomo imell člsto ozračje, zdravo pitno vodo, neonesnažena tla, več mlru In zdrav|a, urejeno središče in dobro zaledje. S samo-prispevkom ne bomo rešili vsega; mnogo več tega lahko dosežemo še z varčevanjem, kulturnim odnosom, preventivo in doslednim spoštovanjem predpisanega reda. Potrebna je vzgoja, boljše raziskovalno delo, skrbnejše upravljanje, odloč-nejši nadzor in vzajemnost. Delamo zase, za naše otroke in vnuke!
• Kako je z dokumentacijo, potrebno za Izvedbo nalog iz predloženega programa samoprispevka?
Pri predstavitvi vsakega predlaganega objekta navaja nosi-lec investicije stanje pripravljanja dokumentacije. Za neka-tere objekte so projekti in rešitve pripravljene, da bo mogoče takoj pričeti z uresničevanjem nalog iz samoprispevka.
V programu so predvideni tudi objekti, za katere so potrebne še dodatne raziskave in odločitve o najustreznejši rešitvi, preden bo pridobljeno ustrezno dovoljenje oz. se bo pričela gradnja. Pristojne službe in organi bodo obravnavali pripravo projektov in urejanje ustreznih dovoljenj prioritetno - z odgovornostjo, da se kvaiitetno in v predvidenem roku
potrebno zemljišče ter pridobil lokacijsko dovoljenje za vse objekte in naprave na deponiji. Gradbeno dovoljenje prido-biva skladno z investicijskim programom in s programi letnih etap ter zagotavljanjem sredstev. Trenutno pridobiva grad-beno dovoljenje za tehnologijo odlaganja ter gradnjo vodo-voda in elektrike po dovozni cesti do platoja v dolžini pri-bližno 1100 metrov. V prihodnjih letih bo treba pripravitl glavne projekte in pridobiti gradbena dovoljenja za preostali program.
Vrednost investicije je po investicijskem programu - po cenahizdecembra1985-3613milijonovdinarjev. Doslejjebilo v gradnjo sanitarne deponije vloženih 703 milijpne dinar-jev, tako da je za uresničitev zadnjih dveh etap treba zagoto-viti še 2910 milijonov dinarjev.
NOSILCI NALOG:
Komunalna skupnost Ijubljanskih obtin,
Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava,
Sklad stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin,
00 Komunalno podjetje Ljubljana - TOZD Javna higiena
INVESTITOR:
DO Komunalno podjetje Ljubljana - TOZD Javna higiena
ODGOVORNE OSEBE;
Janez Sluga, dipl. ing. arh., glavni direktor Komunalnega
podjetja Ljubljana
Viktor Pirnat, ing. gr., pomočnik glavnega direktorja Komu-
nalnega podjetja Ljubljana
Dušan Butina, dipl. ing. gr., direktor KPL TOZD Javna hi-
giena
V prvo fazo gradnje čistilne naprave bodo zajeti objekti za grobo mehansko čiščenje, objekti za izločanje usedljivih, po potrebi pa tudi lebdečih in dela raztopijenih snovi ter naprave za presnovo in zgoščevanje blata.
Pri presnovi blata, izločenega v postopku čiščenja, ki bo potekala v zaprtih ogrevalnih gniliščih, se bodo organske snovi v blatu v veliki meri razkrojile, s tem bomo pridobili gniliščni plin (v glavnem metan). Ta plin bo csnova za ener-getsko oskrbo čistilne naprave, saj bo poganjal plinske motorje in dajal potrebno energijo za ogrevanje gnilišč.
Mineralizirano blato bo zgoščeno, kar bo omogočilo meša-nje blata s trdimi komunalnimi odpadki na odlagališču komu-nalnih odpadkov. Promet blata bo urejen tako, da ne bo potekal skozi obstoječe naselje Zalog. Mešanica komunalnih odpadkov in presnovljenega blata iz čistilne naprave se stabi-lizira hiteje kot sami komunalni odpadki, s tem je zmanjšana tudi nevarnost nastajanja neprijetnih emisij na odlagališču komunalnih odpadkov.
Gradnja centralne Cistilne naprave Ljubljana, ki spada med najpomembnejše komunalne objekte v našem mestu, je zah-tevala že v svoji zasnovi obsežna in strokovno zahtevna pri-pravljalna dela. Tako potekajo sistematične meritve in analize 2e od leta 1975. Opravljene so bile tudi številne študije in raziskave, ki zajemajo predvsem tehnološke probleme. Za napravo je že izdelan lokacijski načrt, ki je predložen pristojni občinski skupščini. Strokovnjaki SMELTA s številnimi sode-lavci pripravljajo projektno dokumentacijo, ki bo izdelarta v mesecu oktobru tega leta in bo služila za razpis.
Med tehnično pomembna in materialno zelo zahtevna že opravljena dela spadata dograditev povezovalnega kanala vse do centralne čistilne naprave, kakor tudi odkup zemljišča za čistilno napravo.
Doslej je bilo v navedena in druga dela vloženih dve mili-jardi dinarjev, za grždnjo centralne čistilne naprave same pa bo potrebno vložiti še 9,5 milijarde dinarjev. 30 odstotkov zneska naj bi zagotoviti s četrtim samoprispevkom.
Začetek del je možen v letu 1987, ob koncu srednjeročnega obdobja pa naj bi bila prva faza centralne čistilne naprave zgrajena in naj bi pričela obratovati.
Investitor centralne čistilne naprave bo delovna organiza-cija Vodovod-Kanalizacija, nad realizacijo naloge bdi Svet centralne čistiine naprave, ki ga je imenoval Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. Ta svet sestavljajo priznani jugo-slovanski strokovnjaki za področje čiščenja odpadne vode in vidni družbenopolitični delavci.
ODGOVORNE OSEBE:
Drago Lipič, dipl, Ing. good., glavnl direktor DO Vodovod-
Kanalizaclia LJubljana,
dr. Jože Kolar, dlpl. ing. gr., nameatnik glavnega direktorja
DO Vodovod-Kanalizaclja,
Tome Zevnik, direktor DO VO-KA, TOZD Kanallzacl|a
IZGRADNJA ODUAGALISČA KOMUNALNIH ODPADKOV
Na podlagi raziskave altemativnih lokaci] in idejne rešitve sanitarnega deponiranja odpadkov se je Ljubljana v svojem dolgoročnem ptanu razvoja do leJa 2000, v srednjeročnih dokumentih občin in mesta ter v planih in programih Komu-nalne skupnosti Ijubljanskih občin, opredelila za gradnjo centralnega od!agali&ča odpadkov na Barju, južno od obsto-ječega smetišča.
Varno, higiensko neoporečno odlaganje odpadkov zahteva tBhnologijo, ki sicer ni poceni, je pa cenejša, če je na eni sami lokacijl in če zagotavlja prostor za odlaganje odpadkov za več desetletlj. Projekt urejanja novega odlagališča je zas-novan tako, da se najprej zgradi obodni nasip okoli deponije (tega že grade) in nato odpadke odlagajo v pasovih od severa proti jugu. S tem je čelo obrnjeno vedno proč od naselij in zavarovano z obodnim nasipom.
Naselja bodo vizualno in ekološko zaščitena tudi, ko bodo po severovzhodni brežini odlagališča gosteje zasajana dre-vesa. Širjenje smrada bo preprečilo znotraj deponijskega telesa vzpostavljeno odsesavanje bioplina oziroma stalen pod-tlak. Da ne bo možen dostop, bc okrog odlagališča zgrajena ograja, razpihani papir in druge predmete pa bodo ustavljali posebni prenosni mrežasti panoji ob čelu deponije.
Tehnologija odlaganja odpadkov predvideva gradnjo večih objektov in uveljavitev ukrepov, s katerimi bo preprečeno onesnaževanje bodisi zraka s smradom iz deponijskih plinov, bodisi podtalnice in vodotokov z onesnaženimi izcednimi vodami. Tako sta predvidena nasipavanje odpadkov na prej pripravljeno nepropustno podlago iz elektrofiltrskega pepela na površini skoraj 40 ha in gradnja 3 kilometre dolgega neprepustnega nasipa okrog deponije, ki bo prav tako izde-lan \z elektrofilterskega pepela.
Z moderno tehnologijo, kakršna je predvidena na novem odlagatišču, bo izdelanih več postopkov, ki bodo vplivali tudi na ekonomičnost investicije. Med temi je uvajanje tako ime-novanega »prisilnega odplinjevanja«. Pri tem postopku odse-savajo bioplin iz razpadajočih odpadkov po prej vgrajenih dre-nažnih ceveh. Z bioplinom bomo proizvajali električno ener-gijo za potrebe odlagališča in bližnjih objektov.
Centralno odlagališče odpadkov Barje bo lahko spreje-malo le komunalne odpadke kot so: gospodinjski, ulični in gradbeni odpadki, kondicionirane in dehidrirane gošče iz uličnih jaškov in čistilnih naprav komunalnih odplak, elektro-filtrski pepel iz toplarne, izrabljeni livarski pesek in razne odpadke, ki niso nevarni.
Predvidena letna zmogljivost odlagališča je 700.000 kubič-nih metrov odpadkov za dobo več kot 20 let. Tako velika količina odpadkov zahteva, da uvedemo najsodobnejšo teh-nologijo, sodobno mehanizacijo, stroge sanitarne ukrepe za varstvo okolja in dobro organizirano strokovno usposobljeno službo.
Za to investicijo je bil že v letu 1980 izdelan in v letu 1983 dopolnjen investicijski program, ki je predvideval realizacijo odlagališča v šestih letnih etapah. Od teh so bile prve tri v letih 1983, 1984 in 1985 že realizirane v načrtovanem obsegu, četrta etapa je v gradnji, predvideni sta še dve etapi v letih 1987 in 1988.
Program del
V  prvih treh etapah so poleg raziskav s področja hidrolo-gije, geologije, hidrometeorologije, arheologije in vpliva na okolje ter odkupa zernljišč opravili pripravljalna dela in zgra-dili naslednje večje objekte:
-  začasni most z dostopno cesto,
-  delovno ploščad odlagališča,
-  novi armiranobetonski most prek potoka Cernovec,
-  novo asfaltno dovozno cesto,
-  elektronsko kamionsko tehtnico,
-  delno pripravo odlagališčnega prostora,
-  meteorno in fekalno kanalizacijo na delovni ploščadi,
-  krajinsko in ekološko sanacijo stare deponije.
V zadnjih dveh etapah bo potrebna še:
-  gradnja objektov upravljanja in varovanja (garderobe, sanitarije, prehrana zaposlenih in podobno)
-  gradnja objektov za vzdrževanje naprav in mehaniza-cije,
-  gradnja garažnih in skladiščnih objektov,
-  dokončna izgradnja komunalne infrastrukture,
-  gradnja in oprema zaklonišča,
-  gradnja obodne ceste in jarkov za meteomo vodo,
-  gradnja sistema zajemanja in zbiranja izcednih vod v bazenih,
-  gradnja sistema prisilnega odplipjevanja z izkorišča-njem bioplina za električno in toplotno energijo,
- dokončna krajinska in ekološka sanacija stare deponije. Investitor je za celotni proaram odlagališča že odkupil
izpolni program samoprispevka. Nosilci investicij pa so polno odgovorni za prjpravo in izvedbo projektov, ko morajo dobiti vsa soglasja in prestati strokovno preverjanje, prav tako pa na natečajih poiskati najustreznejše izvajalce del.
•  Kako |e z zagotovitvifo finančne konstrukcije pro-grama samoprlspevka?
V finančni konstrukciji programa četrtega samoprispevka je zajetih deset različnih finančnih virov, saj morajo bistven delež prispevati nosilci investicij, ki so tudi najemniki banč-nih kreditov, na tej podlagi pa se določajo tudi sredstva samoprispevka. Okvirne vsote so bile določene že s srednje-ročnimi plani, dokončne odločitve pa bodo sprejemale skupščine SIS in organi, ki imajo takšna pooblastila - tako v delovnih organizacijah kot v bankah in skladih. Do sprejetja sklepa Skupščine mesta Ljubljane o razpisu referenduma mora biti finančna konstrukcija dokončno opredeljena in preverjena na podlagi v javni razpravi popravljenega pro-grama. Z uresničevanjem samoprispevka je nakazana tudi odgovornost vseh drugih financerjev, da se naloge uresni-čijo.
•  All so rokl uresnlčitve programa realni?
Nosilci investicij s podpisi odgovornih osebnosti zagotav-Ijajo njihovo uresničljivost in realnost. Če bi raziskave poka-zale, da so možne tehnološko boljše rešit.e od'sedaj znanih in izbranih, bo takšno koristno sprerr.embo dovolil samo najvišji organ - delegatska skupščina samoprispevka IV. -na podtagi splošno sprejemljive strokovne ter finančne argu-mentacije. 0 tem mora biti obveščena javnost.
•  Kako je s cenzusom oz. z oprostitvijo plačevanja? Operativni štab je, ob upoštevanju stališč predsedstva MK
SZDL Ljubljana in predlogov iz javne razprave zlasti društev upokojencev, predloži) naslednje rešitve: plačevanja samo-prispevka naj bodo oproščeni vsi, ki ne dosegajo 70% pov-prečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Ljubljani, kar pomeni 74.722 din v preteklem polletju in kar bo razbreme-nilo okoli 40% upokojencev in okoli 5,8 delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Operativni štab meni, da iz objektivnih razlogov niso uresničljive druge podrobnejše ali posebne opredelitve, saj bi se s tem zapletli pri odločitvah in akcijo obremenjevali z novimi stroški in postopki.
Ne glede na zgoraj povedano, pa zakon določa, od katerih prejemkov se ne plačuje samoprispevek, kar je v gradivu oziroma obrazložitvi sklepa o razpisu referenduma že pose-bej navedeno.
Strokovna in administrativna opraviia v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačevanja samoprispevka v izjemnih primerih -ko bi iz upravičenih razlogov bistveno bil poslabšan materi-alni položaj upokojenca ali delavca - bodo opravljali Centri za socialno delo. Mejne vsote za določanje oprostitve plače-vanja samoprispevka se bodo dvakrat letno usklajevale z rastjo življenjskih stroškov oz. osebnih dohodkov.
Operativni štab je izračunal, da bi skupen znesek samopri-spevka v vseh petih letih plačevanja predstavljal okoli 90% enega mesečnega osebnega dohodka oz. mesečne pokoj-nine. Razdeljeno na 60 mesecev to ne bo preveliko breme, zbrana sredstva pa bodo omogočila hitrejšo rešitev proble-mov in odpravo mnogih hudih problemov, ki tarejo danes nas in bi lahko bili huda ovira za naše potomce jutri.
•  V |avnl razpravi so blll predlogi po oblikovanju teles, kl na) neposredno spremljajo Izvrševanje programa.
Operativni štab je to pobudo vgradil v predlog sklepa o razpisu referenduma. Družbeno-strokovne svete, sestavljene iz predstavnikov občanov in delovnih Ijudi, strokovnjakov iz znanstvenin inštitucij, družbenopolitičnih organizacij in dru-štev, naj bi po tem predlogu imenovala Skupščina mesta Ljubljane za vsak projekt posebej.
Nadzor nad celoto programa je po sklepu razviden iz obra-zložitve sklepa. katerega besedilo se objavlja kot priloga gra-diva za razpravo v delegacijah.
•  Ob dosedanjih trah samoprlspevkih je bllo med n|i-hovo realizacl|o obveščan|e javnostl pomanjkl|lvo. Zaka]?
Tudi v sistemu informiranja in v organiziranju dejavnosti za
varstvo okolfa zaostajamo za potrebami! Operativni štab predlaga MK SZDL Ljubljana kot najvlšjemu organu te naj-širše družbenopolitične organizacije, naj posveti vso skrb rednemu, pogostemu in natančnemu obveščanju najširše javnosti o problemih in poteku dela. Organi četrtega samo-prispevka, družbeno-strokovni svet ob vsakem objektu, kakor tudi družbeno-politične skupnosti in njihovi organi, pa »Dnevnik« in »Radio Glas Ljubljane«, morajo vsak zase in vsi skupaj odgovorno skrbeti za obveščanje občanov in delovnih Ijudi vseh petih Ijubljanskih občin.
•  Ali v primeru četrtega samoprlspevka ni premalo Izpo-stavljena solidarnost občanov in delovnlh Ijudi vseh petih obfcinsklh skupščin.
Da, to je morda res. Vendar Operativni štab meni, da se bo ta solidarnost pokazala predvsem na voliščih pri opredeljeva-nju ZA reševanje problemov čistega zraka, zdrave in sigurne oskrbe z vodo ter odstranjevanja odpadkov in odplak. Izka-zali naj bi jo vsi mi, ki smo že z dosedanjimi samoprispevki mnogo dobili, nekateri več, nekateri manj, kot celota pa vsi.
•  Ali ne bodo nekatere občine s četrtlm samoprispev-kom dobile več, druge pa manj?
Zraka, vode in odpravljanja nesnage v tako enotnem pro-storu, kot je Ijubljanska kotlina, ne moremo deliti z občin-skimi mejami. Zato je tudi program tako zastavljen, kot so se zanj opredelili delovni Ijudje in občani vseh petih Ijubljanskih občin.
Operativnl štab še enkrat poudarja, da odločitev za četrti samoprlspevek ne pomenl dodatne, nove obremenitve osebnih prejemkov. Gre le za nadaljevanje našega doseda-njega financlranja Izbranih nalog in referendumskega ZA, tistega ZA, ki je skupnosti prebivalcev Ljubljane že zagoto-vil tlsoče novih mest v otroških vrtclh, osnovnih šolah, domovih za ostarele občane in zdravstvenih domovih, pa tudi mnogo novih delovnih mest! Zda| temu prlključujemo program najbolj temeljnlh zahtev za zdravo žlvljenje v mestu. S četrtim samoprlspevkom bomo, ker gre za izbolj-šanje, prešli od dolgoletnih napovedl k dejanjem. Zato: ZA!