ELEKTRONSKA verzija SADNI IZBOR ZA SLOVENIJO 2022 Anka ČEBULJ Boštjan GODEC Biserka DONIK PURGAJ Metka HUDINA Valentina USENIK Darinka KORON Anita SOLAR Viljanka VESEL Davor MRZLIĆ Denis RUSJAN Ljubljana 2022 Fotografije so prispevali: o Boštjan GODEC o Anka ČEBULJ o Metka HUDINA o Valentina USENIK o Darinka KORON o Anita SOLAR o Viljanka VESEL o Denis RUSJAN Fotografija na naslovnici: dr. Anka Čebulj Izdala in založila: Javna služba v sadjarstvu, Ljubljana 2022 Urednica publikacije: dr. Anka Čebulj Publikacija bo izšla v elektronski obliki in bo objavljena na spletni strani Javne službe v sadjarstvu: https://sadjarstvo.javnesluzbe.si/ Nobenega dela te knjige ni dovoljeno ponatisniti ali reproducirati s kakršnimikoli sredstvi brez pisnega dovoljenja založnika. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 129603587 ISBN 978-961-95430-3-0 (PDF) 2 Publikacija je rezultat dela strokovne naloge Javne službe v sadjarstvu – introdukcija, financirane s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Avtorji prispevkov po sadnih vrstah: dr. Anka Čebulj (KIS) – jablana (sorte) Boštjan Godec, univ. dipl. inž. agr. (KIS) – jablana (sorte) Biserka Donik Purgaj mag. kmet. (KGZS ZAVOD MB) – jablana (podlage) dr. Metka Hudina (BF) – hruška, breskev, kitajska breskev, nektarina, nashi, kutina dr. Valentina Usenik (BF) – češnja, sliva, marelica, višnja dr. Darinka Koron (KIS) – jagoda, malina, ameriška borovnica, rdeči in črni ribez, robida, aronija dr. Anita Solar (BF) – oreh, leska, kostanj, mandelj mag. Viljanka Vesel (KGZS - Zavod GO) – oljka Davor Mrzlić, univ. dipl. inž. agr. (KGZS - Zavod GO) – kaki dr. Denis Rusjan (BF) – namizno grozdje Koordinacija javne službe dr. Matej Stopar (KIS) KIS – Kmetijski inštitut Slovenije BF – Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani KGZS ZAVOD MB – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor KGZS - Zavod GO – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica 3 Vsebina OBRAZLOŽITEV TERMINOV IN OKRAJŠAV 5 UVOD 6 JABLANA 9 HRUŠKA 41 NASHI 49 KUTINA 51 BRESKEV 52 NEKTARINA 60 KITAJSKA BRESKEV 66 ČEŠNJA 68 SLIVA 78 MARELICA 83 VIŠNJA 89 JAGODA 91 MALINA 98 AMERIŠKA BOROVNICA 104 ROBIDA 108 RDEČI RIBEZ 108 ČRNI RIBEZ 109 ARONIJA 109 OREH 110 LESKA 118 KOSTANJ 127 MANDELJ 132 OLJKA 134 KAKI 144 FIGA 149 KIVI 150 NAMIZNO GROZDJE 151 4 OBRAZLOŽITEV TERMINOV IN OKRAJŠAV IME SORTE* Sorta s svojim imenom je kot avtorsko delo zavarovana na nivoju Evropske unije pri CPVO (Community Plant Variety Office). Zavarovane so pravice žlahtnitelja ali njegovega zastopnika, ki s tem pridobi izključno pravico do razmnoževanja sorte. IME SORTE® Blagovna znamka oz. tržno ime sorte. Pod tem imenom je sorta poznana med pridelovalci in potrošniki. 5 UVOD Leta od zadnjega sadnega izbora so hitro minila, a so bila kljub temu polna izzivov. Prej jasne meje med posameznimi pridelovalnimi območji so vedno bolj zabrisane, oziroma se njihove značilnosti spreminjajo. Izbor prave sadne vrste in sorte je tako postalo še bolj zahtevno in pomembno delo pri postavitvi trajnih nasadov. Vse bolj je pri izboru sort pomembna robustnost in prilagodljivost na nepredvidljive vremenske razmere. Velika pozornost je še vedno namenjena sortam, ki so odporne ali tolerantne na najpomembnejše bolezni in škodljivce. Vendar, pri izboru sorte ne smemo pozabiti na potrošnika, kateremu je sadje namenjeno. Prav njegov izbor ter nakup pomembno prispevata k spoznanju, da je neka sorta, ki je primerna za naše okolje in je za pridelovalca tudi ekonomsko zanimiva, res perspektivna. Razmerje površin posameznih sadnih vrst se vsa leta spreminjajo. Medtem ko je pridelovanje nekaterih sadnih vrst v porastu, spet druge iz različnih razlogov postajajo vedno manj zanimive. Vsi deležniki vključeni v pridelavo, predelavo in potrošnjo sadnih vrst se zavedamo, da ima prav vsaka sadna vrsta v slovenski pridelavi svoje mesto. Pomembno je, da redno spremljamo in sledimo razvoju sort doma in v svetu. Sadni izbor za Slovenijo 2022 je oblikovan na osnovi predhodnega sadnega izbora in sledi poslanstvu preteklih revizij, torej opisu preizkušenih sort sadnih rastlin. Sadni izbor je priporočilo sadjarske stroke katere sorte sadnih rastlin saditi v pridelovalnih razmerah Slovenije. Poleg opisa že znanih sadnih vrst, je v tem sadnem izboru novost namizno grozdje, ki tudi v Sloveniji pridobiva na pomenu v pridelavi. dr. Anka Čebulj 6 Pomen sadnega izbora in kriteriji razvrščanja sort Namen sadnega izbora je podati seznam sort, ki ga sadjarska stroka priporoča v talnih in klimatskih razmerah Slovenije. V sadni izbor so vključene preizkušene sorte. Pri tem ne gre za omejitev, katere sorte lahko sadimo, ampak za strokovno priporočilo. Pogosto se ukrepi države, ki se nanašajo na finančno pomoč sadjarjem pri prestrukturiranju sadovnjakov nanašajo prav na vsebino veljavnega sadnega izbora. Sorte sadnih vrst sadnega izbora so razdeljene v seznam A oziroma v seznam B. V seznam A so uvrščene sorte, ki se priporočajo za širjenje v večjem obsegu, saj so kakovostne in tržno zanimive. V seznam A lahko uvrstimo tudi sorte, ki so že dalj časa v preizkušanju in so se izkazale z odličnimi tehnološkimi in pomološkimi rezultati. V seznam B so uvršeče sorte, ki so sicer kakovostne, a tržno še ne toliko uveljavljene. V seznam B so uvrščene tudi sorte, ki so izrazito lokalnega značaja ter sorte, ki so sicer perspektivne in v tujini že uveljavljene, a o njih nimamo dovolj lastnih izkušenj. Obstajajo tudi drugi kriteriji razvrščanja sort na seznama, kot na primer dostopnost sadilnega materiala ali zavarovanje sorte. Ob reviziji sadnega izbora, so lahko sorte premeščene iz seznama A v seznam B in obratno. Novi sadni izbor Sadni izbor za Slovenijo 2022 je bil izdelan na podlagi starega sadnega izbora (Sadni izbor za Slovenijo 2018). Pri preizkušanju novih sort so poleg koordinatorja Kmetijskega inštituta Slovenije sodelovale Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Sadjarski center Maribor – Gačnik, Sadjarski center Bilje in Poskusni center za oljkarstvo Koper. Na podlagi tega lahko preizkušanje sort poteka na različnih lokacijah po Sloveniji. Preizkušanje sort sadnih rastlin je potekalo v okviru Javne službe v sadjarstvu in Javne službe v vinogradništvu, ki sta financirani s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V ta sadni izbor je bilo na novo vključenih 26 sort. Nekaj sort je bilo premeščenih iz seznama A na seznam B in obratno. Novost v tem sadnem izboru so sorte namiznega grozdja. Novosti v sadnem izboru V sadnem izboru so novosti podane v odebeljeni pisavi rdeče barve. Pri jablani je pri na škrlup občutljivih sortah na seznamu B nova sorta Rdeči delišes, ki je bila ponovno uvrščena v sadni izbor. Iz seznama smo umaknili sorto Mutsu. V skupini na škrlup odpornih sort sta na seznamu B novi sorti Les Naturianes® Ariane* in Rubelit*, pri starih sortah pa sta bili dodani sorti Majda in Lonjon. Pri hruškah je bila sorta Krasanka prestavljena iz seznama A na seznam B. Na seznam B pri rumeno mesnatih sortah breskev je bila premeščena sorta Veteran. Pri češnji je bila sorta Panaro 1* Sweet Early® prestavljena iz seznama A na seznam B. Na seznam B je na novo uvrščena sorta Francoska. Pri slivi sta bili iz seznama B izločeni sorti Katinka® in Plumtastic* Top 2000®. Marelica Aurora® je bila iz seznama A premeščena na seznam B, na katerega sta bili ponovno uvrščeni sorti Debeli flokarji in Portici iz njega pa je bila odstranjena Madžarska (Ogrska). Pri jagodi je bila sorta Dely* prestavljena iz seznama B na A, na B pa so nove sorte Lycia* Aprica* in Laetitia. Pr dvakrat rodnih jagodah je bila iz seznama A odstranjena sorta Capri*. Na seznam B sta bili 7 dodani sorti Murano in San Andreas. Pri malini so nove sorte Regina na seznamu A dvakrat rodnih malin ter Sugana in Clarita na seznamu B, medtem ko sta bili sorti Himbo top in Amira prestavljeni na seznam B, Kweli pa je bila odstranjena iz seznama. Pri ameriški borovnici je bila sorta Liberty* prestavljena na seznam B. Pri robidi je na novo dodana sorta Loch tay, pri rdečem ribezu pa je uveden tudi seznam B, kjer je uvrščena sorta Junifer. Na seznam B pri črnem ribezu sta na novo urščeni sorti Big ben in Noiroma. Pri orehu je bila sorta Sava premeščena iz seznama B na seznam A, Na B sta bili na novo uvrščeni sorta Ela in Mila, iz seznama pa je bila odstranjena sorta G-139. Sorta leske Riccia di Talanico je bila iz B premeščena na A, na novo je na seznam B dodana sorta Ferwiller, Gunslebert je bila odstranjena iz seznama. Pri kostanju je na seznamu B nova sorta Avbar, ki je zamenjala sorto Garrone rosso. Pri oljki je bila dodana v seznam A sorta Leccio del corno, ki je bila prej na seznamu B. Na seznam B je bila na novo uvrščena sorta Drobnica. Na koncu je na novo dodano namizno grozdje, ki je razdeljeno na bele in rdeče sorte s seznamom A ter seznam B, kjer so tolerantne sorte. 8 JABLANA Malus x domestica Borkh. PODLAGE Podlago M9 poznamo kot vodilno podlago pri pridelavi jablanovih sadik v Evropi. Standardna podlaga ima tudi negativne značilnosti, zato se je sodobna selekcija osredotočila na izboljšanje podlag. Pojavile so se druge alternativne podlage, ki so odpornejše in produktivnejše. Podlage, ki so izkazale pozitiven učinek so podlage Geneva® in določeni tipi podlage Suporter. Splošne značilnosti podlag Geneva® so odpornost na bolezni, odpornost na ognjevko ( Erwinia amylovora) in odpornost na krvavo jablanovo uš ( Eriosoma langerum). Podlaga M9 Podlaga M9 (Malling 9, Yellow paradise de Metz) je v Sloveniji najprimernejša in najbolj zastopana vegetativna podlaga v intenzivnih jablanovih nasadih. Podlaga je občutljiva na jablanov škrlup ( Venturia inaequalis), na jablanovo plesen ( Podosphaera leucotricha), na hrušev ožig ( Erwinia amylovora), dokaj odporna je na gnilobo koreninskega vratu ( Phytophtora cactorum). Občutljiva je na prekomerno vlago v tleh, vendar uspeva bolje kadar ne trpi suše. Močno jo lahko prizadene zimski mraz, predvsem kadar so nanjo cepljene triploidne sorte. Drevesa na tej podlagi zarodijo zgodaj, življenjska doba drevesa na M9 je med 10 in 20 let, odvisno od gostote sajenja, prehranjenosti in tipa tal. V proizvodnjo je bila uvedena leta 1917. G 11 ( Geneva 11®) Podlaga je nastala s križanjem M26 x Robusta 5 v New York State Agricultural Experiment Station, Geneva NY. Velikost drevesa na podlagi G 11 je podobno kot na podlagi M26. Je zmerno odporna na ognjevko ( Erwinia amylovora), delno odporna na krvavo jablanovo uš ( Eriosoma langerum) in gnilobo koreninskega vratu ( Phytophthora cactorum). Pridelek sorte je večji kot na podlagi M9, plodovi so večji. Drevo potrebuje oporo. Zaradi zgoraj naštetih lastnosti jo uvrščamo med obetajoče podlage. Primerna za sajenje na utrujena tla, vendar manj primerna za peščena in lažja tla. G 41 ( Geneva 41®) Podlaga G 41 je križanec med podlago M27 x Robusta 5 skrižana v New York State Agricultural Experiment Station, Geneva NY. Trenutno najobetavnejša podlaga iz serije Geneva. G 41 je zelo odporna na ognjevko ( Erwinia amylovora), gnilobo koreninskega vratu ( Phytophthora cactorum) in odporna na krvavo jablanovo uš ( Eriosoma langerum). Dobro prenaša ponovno zasaditev na ista zemljišča in nizke zimske temperature ter doseže dober skupni pridelek. Podlago zaradi odpornosti in produktivnosti priporočamo kot obetavno podlago. Suporter 3 (SUPP 3) Suporter 3 je križanec M9 x Malus micromalus. Podlaga spada med šibko rastoče podlage, ki so po rasti podobne podlagi M26. Rodnost podlage v prvih letih je višja in stabilnejša kot 9 na podlagi M9. Propadanje dreves je manjše, tvori tudi manj koreninskih izrastkov. Podlaga je odporna na zimske zmrzali. Suporter 4 (pi 80) Supporter 4 podlaga prihaja iz Nemčije (Pillnitz) in je križanec podlag M9 x M4. Po rasti je drevo podobno podlagi M26. Odporna je na nizke temperature. Slabost podlage je dovzetnost na ognjevko ( Erwinia amylovora). Rodnost podlage v prvih letih je večja in stabilnejša kot na podlagi M9. Propadanje dreves je manjše, koreninski sistem tvori manj koreninskih izrastkov, vendar drevo potrebuje oporo. Podlaga bolje uspeva na tleh kjer voda ne zastaja. SORTE Sorte Sadnega izbora za Slovenijo 2022 so pri sadni vrsti jablana razdeljene v tri skupine. Te so skupina na škrlup občutljivih (neodpornih) jablanovih sort, skupina na škrlup odpornih jablanovih sort ter skupina starih jablanovih sort. Tudi v tej izdaji sadnega izbora se držimo dogovora, da oznaka grupe ni več potrebna. V preteklosti je ta namreč pomenila vključitev vseh različkov (klonov, mutantov), pri nas najbolj razširjenih jablanovih sort (Zlati delišes, Jonagold, Elstar, Gala, Braeburn, Fuji) v sadni izbor. S tem velja, da so različki katerekoli jablanove sorte, ki je vključena v aktualni Sadni izbor za Slovenijo, sestavni del sadnega izbora. Čas zorenja je vrednoten glede na sorto Zlati delišes, ki velja za standardno sorto. Čas zorenja posameznih različkov znotraj sorte se lahko precej razlikuje od standardne sorte. Skupina na škrlup občutljivih sort V skupini na škrlup občutljivih (neodpornih) jablanovih sort ni veliko sprememb. Seznam A ostaja nespremenjen. Na seznamu B smo s seznama umaknili sorto Mutsu. Popravili smo čas zorenja sorte Bay 3484* Baya® Marisa. Izkazalo se je namreč, da kasnejše obiranje (tako kot je bilo priporočeno v prejšnjem sadnem izboru) sicer izboljša okusnost plodov, vendar večina plodov takrat že odpade z drevesa. Zaradi tega je sedaj priporočeni čas obiranja 1 teden pred standardno sorto Zlatim delišesom. Ponovno smo na seznam uvrstili sorto Rdeči delišes, saj je sorta še vedno pristona tako v nasadih kot na trgu. Na seznamu smo pustili tudi klubske sorte, ki jih trenutno (še) ni mogoče saditi v Sloveniji, saj so bile sorte preizkušene in so se izkazale kot primerne za sajenje v Sloveniji. Čeprav ni velikih sprememb na seznamih, se znotraj sort spreminjajo deleži zastopanosti posameznih različkov. Pri sorti Pinova smo tako k imenu sorte dodali uveljavljeno tržno ime različka ROHO 3615 - Evelina®. Še vedno poteka promocija sheme ''Izbrana kakovost'', v kateri se promovira doma pridelane sorte jabolk. Jablanove sorte, ki so vključene v shemo ''Izbrana kakovost'' so Gala, Elstar, Jonagold, Zlati delišes, Braeburn, Fuji (Fuji Kiku), Granny Smith, Pinova (Evelina), Idared, Topaz in Carjevič. 10 Seznam A Število dni od začetka zorenja sorte Zlati delišes DELCORF DELBARESTIVALE® -35 GALA -20 ELSTAR -15 JONAGOLD -5 ZLATI DELIŠES 0 BRAEBURN +15 FUJI +22 Čas zorenja sorte Zlati delišes v osrednji Sloveniji je med 15. In 20. septembrom. Delcorf Delbarestivale® (-35) Sorta Delcorf je francoskega izvora in je poznana pod tržnim imenom Delbarestivale. Nastala je v drevesnici Georges Delbard s križanjem sort Zlati delišes in Stark Jongrimes. Rodi dokaj dobro, zmerno je nagnjena k izmenični rodnosti. Na škrlup je srednje občutljiva, medtem ko na pepelovko ni občutljiva. Plod je zelo atraktiven, rdeče prižast z rumeno osnovno barvo. Okus mesa rahlo spominja na janež. Glede na to, da je poletna sorta, dokaj dolgo zdrži in ne postane mokasta. Poznani so tudi nekateri različki sorte Delcorf kot so npr. Rdeči Delcorf, Celeste, Delcorf Eversdijk ter Delcorf Diana. Gala (-20) Sorta Gala je nastala s križanjem sort Kidd's orange red in Zlati delišes. Vzgojil jo je J.H. Kidd v Greytownu na Novi Zelandiji. Sorta Gala je zelo občutljiva na ognjevko, nekoliko manj na škrlup ter še manj na pepelasto plesen. Glede na okus sorto uvršamo med izrazito sladka jabolka. Njeni različni tipi (kloni, mutanti) prihajajo iz izvorne države ter iz ZDA. Obstajajo številni različki izhodiščne sorte Gala. Ti se od standarda ločijo predvsem po večjem deležu krovne barve, prav tako pa tudi po načinu obarvanosti (prelit ali progast). Poleg osnovnega (standardnega) tipa Gale so poznani številni njegovi različki: Gala Mitchgla, Royal Gala, Mondial Gala, Red Gala, Rote Gala, Gala King, Gala Galaxy, Gala Schnitzer, Gala Baigent (Brookfield) in druge. 11 Elstar (-15) Sorta Elstar je bila vzgojena na inštitutu za žlahtnenje rastlin CPRO-DLO v Wageningenu na Nizozemskem. Je križanec sorte Zlati delišes s sorto Ingrid Marie. Uvrščamo jo med sorte s prevladujočim kiselkastim okusom. Ime je dobila po posestvu Elst, kjer je bila vzgojena. Za škrlup in za pepelasto plesen je malo občutljiva. Je tehnološko zahtevna sorta, pri kateri težko dosegamo visoke pridelke. V primerjavi s standardom ima večji delež pokrovne barve, ki je tudi bolj intenzivna. Obstajajo svetlo do temno rdeče obarvani različki: Elstar Elshof, Red Elstar, Elanared, Elshard, Daliest. Jonagold (-5) Sorta Jonagold je bila vzgojena na raziskovalni postaji Geneva (New York). Starševski par sta sorti Zlati delišes in Jonatan. Je triploidna sorta in zato bujne rasti. Tudi plodovi so zelo veliki ter prevladujoče okroglo kopaste do podolgovate oblike. Plod je sladko kislega okusa ter zelo sočen. Za škrlup je sorta srednje občutljiva, nekoliko bolj za pepelasto plesen. Plodovi imajo dokaj izraženo voščeno prevleko. Številni tipi se med seboj ločijo po odtenku obarvanja: standardni videz (Jonagold 2361, Jonagold 2381), svetlo rdeč tip (Jonagold Wilmuta, Jonagold Novajo, Jonica, Jonica Schneica) in temno rdeč tip (Jonagold Decosta, Jonagored, Jonaveld, Jonagold Rubinstar). Znotraj posameznih skupin ločimo še prelito oziroma prižasto obarvane različke. Zlati delišes (0) Sorta Zlati delišes je naključni sejanec, ki ga je okrog leta 1890 v Virginiji odkril Anderson H. Mullins. Njena materna sorta je Grimes Golden, opraševalec pa najverjetneje sorta Golden Reinette. Plodovi so zelo prijetnega sladkega okusa. Zlati delišes je zelo občutljiv za škrlup, malo pa za plesen in ognjevko. Obstaja veliko različkov Zlatega delišesa. Ti se od izhodiščne sorte razlikujejo po načinu razraščanja (brstikasti tipi) ali pa po deležu rjavosti na kožici. Izmed brstikarjev naj omenimo sorto Goldspur, izmed tipov z manjšim deležem rjavosti pa Zlati delišes klon B, Smoothee, Zlati delišes Weinsberg in Zlati delišes Reinders. Čas zorenja sorte oz. njenih različkov je pri nas med 15. in 20. septembrom. 12 Braeburn (+15) Sorta Braeburn izvira iz Nove Zelandije (O. Moran). Domneva se, da je Braeburn potomec sorte Lady Hamilton. Braeburn je precej občutljiv za jablanov škrlup ter manj za pepelovko in ognjevko. Je sladkega okusa in dobrih skladiščnih lastnosti. Slaba stran sorte je precejšnja občutljivost za grenko pegavost. Tudi pri sorti Braeburn je poznanih več različkov: Braeburn Hidala (Hillwell), Roter Braeburn, Braeburn Schneider, Joburn, Maririred, Redfield, Lochbuie, Toymac in drugi. Ti se od izhodiščne sorte razlikujejo predvsem po intenzivnosti in deležu krovne barve. Fuji (+22) Kiku® Sorta Fuji je križanec sorte Ralls Janet z Rdečim delišesom in je japonskega izvora (Morioka). Občutljiva je za ognjevko, manj pa za škrlup in pepelovko. Je zelo sladko jabolko. Občutek sladkosti je še izrazitejši zaradi nizke vsebnosti kislin. Posebnost plodov je pojav steklavosti. Na Japonskem, kjer je ta sorta zelo priljubljena, poznajo več kot sto njenih različkov: Nagafu 6, Fuji Kiku 7, Fuji Kiku 8, Fuji Myra Red, Fuji Yataka, Fuji Rakuraku, Nagafu 12, Rubin Fuji, Fuji Beni Shogun, Rising Sun Fuji, Fuji Aztec in drugi. Glede na tip pokrovne barve ločimo različke, ki so progasto rdeči in različke, ki so prelito rdeči. Sorta Fuji zori zelo pozno. Pri nas se je najbolj uveljavil različek Fuji Kiku 8, ki se trži pod blagovno znamko Kiku®. 13 Seznam B Število dni od začetka zorenja sorte Zlati delišes PIROS -45 ZONGA* -45 SUMMERRED -30 ZARI* -30 SANSA -28 CIVNI* RUBENS® -17 BAY 3484* BAYA® MARISA -7 MILWA*DIWA® JUNAMI® -5 PINOVA* CORAIL® PINATA® SONATA® EVELINA® -3 NICOGREEN* GREENSTAR® +2 NICOTER* KANZI® +3 LA FLAMBOYANTE* MAIRAC® +4 RDEČI DELIŠES +7 IDARED +10 CAUDLE* CAMEO® CAMELA® +15 GRANNY SMITH +20 CRIPPS PINK* PINK LADY® +40 Čas zorenja sorte Zlati delišes v osrednji Sloveniji je med 15. In 20. septembrom. Piros (-45) Sorto Piros uvrščamo med visoko kakovostne poletne sorte. Je križanec sorte Helios (sorta Oldenburg prosto oprašena) s sorto Apollo (Koksova oranžna reneta x Oldenburg). Vzgojena je bila na inštitutu za rastlinsko genetiko in raziskave v Dresden-Pillnitzu. V obdobje polne rodnosti vstopa počasi, kasneje so pridelki visoki in redni. Plod je prekrit z rahlo rdečo, prižasto razporejeno barvo. Sorta je odličnega sladko kislega okusa. Čas zorenja je v zadnji dekadi julija. Izmed skupine tako imenovanih Pi-sort (skupaj z Re sortami prihajajo iz Dresden Pillnitza) je najzgodnejša. 14 Zonga* (-45) Žlahtnitelj in lastnik sorte Zonga je belgijsko podjetje Better3fruit. Starševski par sta sorti Alkmene in Delcorf (Delbarestivale). Sorta Zonga je izrazito poletna sorta. Plod je srednje velikosti (160 – 170 g) ter kopasto valjaste, včasih tudi nekoliko okrogle oblike. Osnovna rumena barva ploda je približno v polovičnem deležu prekrita s svetlo rdečimi progami (prižami). Drevo sorte Zonga je bujne rasti, kar ob dejstvu, da gre za triploidno sorto, ni presenečenje. Plod je harmoničnega sladko kislega okusa z dobro izraženo aromo. Meso je hrustljavo in sočno. Skladiščenje je za poletno sorto, relativno dobro in je podobno sorti Delcorf. Summerred (-30) Sorta Summerred je bila vzgojena na kanadski raziskovalni postaji Summerland. Nastala je s prosto oprašitvijo sorte Summerland. V pridelovanje je bila vpeljana leta 1964. V svojem rodovniku vsebuje tudi sorto McIntosh. Plodovi so značilno podolgovati, temno rdeče barve in z lepo vidnimi belimi lenticelami. Jabolko je kiselkastega okusa in prijetne arome. Zori v drugi dekadi avgusta. Uvrščamo jo med visoko kakovostne poletne sorte. Skladiščna sposobnost je za poletno sorto izredno dobra, saj se v navadni sadni kleti dobro skladišči do konca septembra. Zari* (-30) Sorta Zari je belgijskega porekla, križanec sort Elstar in Delcorf. Lastnik sorte je Better3Fruit iz Belgije. Je visoko kakovostna poletna sorta, ki zori v sredini avgusta, nekaj dni za starševsko sorto Delcorf. Plod je ob obiranju svetlo rdeč, z dobro vidnimi progami. Za sorto se priporoča dvakratno obiranje. Jabolko je sladko kislega okusa, zelo hrustljavo in izredno sočno. Za poletno sorto se zelo dobro skladišči in ima tudi zelo dobro izskladiščno sposobnost (shelf life). 15 Sansa (-28) Sorta Sansa je rezultat sodelovanja dveh inštitucij: HortResearch (Nova Zelandija) in Morioka Research Station (Japonska). Starševski par sta sorti Gala in Akane (Primrouge). Visoka tolerantnost za škrlup pri sorti Sansa izvira iz sorte Worcester Parmene, ki je eden od staršev sorte Akane. Plod je srednje velik in prikupno rumeno rdeče obarvan. Po obliki je sorta Sansa podobna sorti Gala. Plodovi so sladkega okusa, splošna degustacijska ocena je zelo dobra. V tujini ji zaradi navedenega in zaradi njene podobnosti s sorto Gala pravijo kar ''biogala''. Uvrščamo jo med pozno zoreče poletne sorte s časom zorenja okrog 20. avgusta. Skladiščna sposobnost sorte je dobra. Civni* Rubens® (-17) Sorta Civni je križanec sorte Gala s sorto Elstar. Žlahtnitelj sorte in lastnik žlahtniteljskih pravic je CIV (Italija). Rast drevesa je podobna sorti Elstar. Nagnjenost k izmenični rodnosti je precejšnja. Glede obarvanja je plod zelo podoben Elstarju, medtem ko po obliki spominja na sorto Gala. Sorta Civni je bolj čvrsta in hrustljava kot Elstar ter bolj aromatična kot Gala. Plodovi so včasih premajhne velikosti. Okus je harmoničen, sladko kisel. V času skladiščenja dokaj hitro izgubi trdoto. Trži se pod blagovno znamko Rubens®. Na trgu je uveljavljen tudi njen bolje obarvani različek z imenom Civnired. Ta se prav tako trži pod blagovno znamko Rubens®. BAY 3484* Baya® Marisa (-7) Sorta z oznako BAY 3484 je predstavnica rdečemesnatih jablanovih sort in je križanec rdečemesnate sorte Weirouge. Sorta BAY 3484 je na trgu veliko bolj poznana pod tržnim imenom Baya® Marisa. Žlahtnitelj sorte je dr. Michael Neumüller, Bayerisches Obstzentrum (Bavarian Fruit Centre), München, Nemčija. Plod je rdeče obarvan ter okroglasto kopaste oblike. Na plodu so dobro vidne majhne okrogle lenticele. Meso plodu je skoraj v celoti rdeče obarvano. Izmed rdečemesnatih jablanovih sort je bila predstavljena kot prva z značajem namiznega jabolka. Trpek okus je pri njej še vedno prisoten, a ga je že precej manj. 16 Milwa* Diwa® Junami® (-5) Sorta Milwa je bila vzgojena leta 1982 na švicarski raziskovalni postaji FAW (Forschung Anstalt Wädenswil), ki je tudi lastnik žlahtinteljskih pravic. Milwa je križanec sorte Elstar s križancem sort Idared in Maigold. Rast drevesa je srednje bujna. Občutljivost na škrlup je srednja. Plodovi so srednje veliki. Dve tretjini ploda pokriva svetleča rdeča obarvanost. Oblika plodov je okrogla. Značilna je prisotnost rjavosti v obliki zvezde ob muhi. Sorta je v času skladiščenja in v obdobju izskladiščenja (shelf life) podvržena znatnemu padcu trdote. Sorta se na trgu uveljavlja pod blagovnima znamkama Diwa® in Junami®. Pinova* Corail® Pinata® Sonata® Evelina® (-3) Sorta Pinova je bila vzgojena leta 1965 na raziskovalni postaji v Dresden Pillnitzu. Gre za križanca sorte Clivia (Oldenburg x Koksova oranžna reneta) z Zlatim delišesom. Plod je srednje velikosti ter do 70 % pokrit s cinober rdečo barvo. Glede organoleptičnih lastnosti jo uvrščamo v skupino sladkih jabolk. Drevesa pocvitajo (izpostavljenost drevesa okužbi z ognjevko). Precejšnja je občutljivost plodov na skladiščne bolezni ( Gloeosporium). Lastnik sorte Pinova je GEVO Pflanzenvertrieb iz Nemčije. Različki se od Pinove razlikujejo po boljšem obarvanju plodov ter po zgodnejšem dozorevanju. Takšna sta različka Dalinip ter ROHO 3615 (Evelina®) Nicogreen* Greenstar® (+2) Sorta Nicogreen je križanec poletne sorte Delcorf (Delbarestivale) s sorto Granny Smith. Nastala je v sodelovanju med drevesnico Nicolai in sadjarskim centrom Univerze v Leuvnu v Belgiji. Plodovi kljub izrazito zeleni barvi postanejo rumenkasti in včasih celo rahlo rdečkasti. Sicer gre za zelo rodno sorto s precej velikimi plodovi. Slaba stran sorte je, da plodovi kmalu po obiranju postanejo voščeni (mastni). Optimalen čas obiranja sorte Nicogreen je okoli 20. septembra, dva dni za standardno sorto Zlati delišes. Blagovna znamka sorte je Greenstar®. Lastnik žlahtniteljskih pravic sorte je Better3fruit iz Belgije. 17 Nicoter* Kanzi® (+3) Belgijska sorta Nicoter je rezultat sodelovanja drevesnice Nicolai in sadjarskega centra Univerze v Leuvnu. Starševski par sta sorti Gala must, in sorta Braeburn Hidala (Hillwell). Rast drevesa je srednje bujna. Vstop v rodnost je zgoden. Plodovi so srednje veliki in zelo izenačeni. Oblika plodov je okroglo kopasta. Je dvobarvna sorta s prikupno živo rdečo krovno barvo. Aromatičnost in hrustljavost plodov je primerljiva z zelo kakovostno sorto Cripps pink (Pink lady®). Sorto odlikuje tudi izredna izskladiščna sposobnost. Zaradi postopnega obarvanja plodov se priporoča večkratno obiranje. Lastnik žlahtniteljskih pravic sorte je Better3fruit iz Belgije. La flamboyante* Mairac® (+4) Sorta La flamboyante je križanec sorte Gala z Maigold. Vzgojena je bila v poskusnem centru RAC v Changinsu v Švici. Rast drevesa je primerljiva s sorto Zlati delišes. Občutljivost na škrlup in plesen je srednja. Oblika ploda nekoliko spominja na prisekan stožec. Plod je srednje velik do velik. Rdeča obarvanost prekriva okoli 70 % površine ploda. Glavne značilnosti plodov sorte so čvrstost, hrustljavost in sočnost. Zaradi visoke vsebnosti kisline ob obiranju, je potrebno sorto za svež konzum ponuditi trgu šele po nekaj mesečnem skladiščenju. Plodovi v času skladiščenja in izskladiščenja ohranjajo visoko trdoto. Lastnik žlahtniteljskih pravic sorte La flamboyante je Station Federale RAC, Conthey, Švica. Rdeči delišes (+7) Sorto je naključno odkril Jesse Hiat. Licenco je kupila družba Stark Brothers in od takrat sorta nosi ime Delicious. Sorta ima izredno veliko različkov, ki se med seboj razlikujejo tako v načinu rasti kot v obarvanosti in obliki plodov. Plodovi so debeli do srednje debeli. So široko kopasti do kopasti ali zvonasti z močno izraženimi rebri pri čaši. Osnovna barva je rumena do rumenkasto zelena, krovna barva je temno rdeča z izrazitimi lenticelami. Meso je rumenkasto in sočno. Okus je sladek in z značilno aromo. Sorto zaznamujejo številni različki, med njimi so Top Red, Starking, Starkrimson, Red Chief, Redkan, Sandidge (Superchief®), Evasni (Scarlet Spur®), Stark Gugger (RedVelox®), Zad1 in drugi. 18 Idared (+10) Sorto Idared je vzgojil L. Verner na raziskovalni postaji Moscow v ameriški zvezni državi Idaho. Nastala je s križanjem sort Jonatan x Wagener. V pridelovanje je bila uvedena leta 1942. Plod je okroglast in delno sploščen ter pokrit z rdečo barvo. Plodove odlikuje odlična skladiščna sposobnost. Čas zorenja je konec septembra, to je približno 10 dni za sorto Zlati delišes. Caudle* Cameo® Camela® (+15) Sorta Caudle je naključni sejanec, ki je bila odkrita leta 1980 v ZDA. Gre za prosto oprašitev sorte Rdeči delišes. Rast drevesa je zelo močna. Tudi listi so veliki, podobno kot pri sorti Jonagold. Plodovi so veliki in imajo številne bele lenticele, ki so različnih velikosti. Pecelj je tanek in precej dolg. Oblika ploda je zvonasta in spominja na Rdeči delišes. Obarvanost je živo rdeča do temno rdeča. Priporoča se dvakratno obiranje. Okus plodov je uravnoteženo sladek. Lastnik sorte je Caudle Apple iz ZDA, zastopnik žlahtniteljskih pravic v Evropi je francoska drevesnica Valois. Sorta Caudle se trži pod imenom Cameo®. Izjema je Italija, kjer so zaradi zasedenosti imena morali uporabiti drugo ime, to je Camela®. Granny Smith (+20) Jablanova sorta Granny Smith izvira iz Avstralije. Leta 1868 jo je odkrila Maria Ann Smith in to povsem naključno. Plod je izrazito zelene barve z dobro vidnimi belimi lenticelami. Sorta se pogosto trži pod imenom ''green apple'' (zeleno jabolko). Meso je zelenkasto belo in rahlo kiselkastega ter prijetnega okusa. Sorto obiramo okrog 10. oktobra oz. 20 dni za Zlatim delišesom. V času skladiščenja so plodovi občutljivi na površinsko rjavenje kožice. Poznan je tudi različek sorte Granny Smith z imenom Dalivair Challenger®. 19 Cripps Pink* Pink Lady® (+40) Sorta Cripps Pink je avstralskega porekla (Western Australian Agriculture Authority). Je križanec stare avstralske sorte Lady Williams s sorto Zlati delišes. Selekcija je potekala na raziskovalni postaji v Perthu. Način rasti drevesa (habitus) je podoben Zlatemu delišesu. Plod je srednje velikosti, ovalne oblike ter rdeče rožnate (pink) barve. Vsebuje veliko sladkorja in tudi kislin. Je dobrih skladiščnih lastnosti. Sorta se trži pod imenom Pink Lady®. Priporoča se za področja z milejšo in toplejšo klimo, saj zori zelo pozno. Poznanih je tudi nekaj različkov osnovne sorte. Nekateri izmed njih so Rosy Glow, Ruby Pink in Lady Laura. Zastopnik žlahtniteljskih pravic sorte v Evropi je Star Fruits iz Francije. 20 Skupina na škrlup odpornih jablanovih sort V skupini na škrlup odpornih jablan na seznamu A nismo naredili sprememb. Na seznam B smo dodali dve sorti: Ariane* Les Naturianes® in Rubelit*. Z njihovo vključitvijo v sadni izbor smo želeli slediti novostim in relativno hitrim spremembam v priporočenem sortimentu na škrlup odpornih jablanovih sort. Seznam A Število dni od začetka zorenja sorte Zlati delišes SANTANA* -15 MERKUR* -15 DALINBEL* ANTARES® -8 CIVG 198* MODI® -8 UEB 32642* OPAL® 0 ECOLETTE +5 TOPAZ* +5 KARNEVAL* +7 LUNA* +10 FUJION* +22 COOP 38* GOLDRUSH® +25 Čas zorenja sorte Zlati delišes v osrednji Sloveniji je med 15. In 20. septembrom. Santana* (-15) Sorta Santana je nizozemskega porekla. Vzgojena je bila na inštitutu za žlahtnjenje rastlin CPRO-DLO v Wageningenu pod selekcijsko oznako CPRO 78038-9. Je križanec sorte Elstar z ameriško odporno sorto Priscilla (Coop 4), po kateri je podedovala odpornost za škrlup. Plod sorte Santana je živo rdeče barve, ki je prelito ali progasto razporejena. V primerjavi z Elstarjem je plod nekoliko večji. Sorta se priporoča kot ena izmed najboljših na škrlup odpornih sort za hladnejši severnozahodni evropski predel. Način rasti drevesa je podoben starševski sorti Elstar. Kot posebnost velja, da je Santana hipoalergena sorta. To pomeni, da pri ljudeh, ki jim uživanje presnih jabolk povzroča alergije, le ti niso tako izraziti oz. jih uživanje hipoalergenih jabolk sploh ne povzroča. Sorta Santana zori sočasno s sorto Elstar. 21 Merkur* (-15) Sorta Merkur je češkega porekla (Institute of Experimental Botany, Praga). Starševski par sorte sta na škrlup odporni sorti Topaz in Rajka. Drevo je šibke do srednje bujne rasti. Plod je srednje velikosti ter ploščato okrogle oblike. Škrlatno (purpurno) rdeče obarvanje plod skoraj v celoti prekriva. Meso ploda je rumeno z odtenki oranžne, trdno, hrustljavo in sočno. Sorta Merkur je zelo dobrih organoleptičnih lastnosti, saj je zelo aromatična (okus po marelicah) ter sladkega in sadnega okusa. Skladiščna sposobnost sorte je srednje dobra. V razmerah navadne hladilnice plodovi zdržijo do konca februarja. Dalinbel* Antares® (-8) Starševski par francoske sorte Dalinbel sta sorta Elstar in nosilec odpornosti na škrlup s selekcijsko oznako X 3191. Žlahtnitelja sorte sta INRA (Institut National de la Recherche Agronomique) in ELARIS, oba iz Francije. Drevo je šibke rasti. Plod je okroglasto ploščate oblike in srednje velikosti (75-80 mm). Rožnato rdeča krovna barva prekriva okoli 50 % ploda. Skladišči se dobro in v navadni hladilnici zdrži 4-5 mesecev. Občutljivost sorte na pepelasto plesen rešujejo z uvajanjem novih klonov osnovne sorte (Dalinbel 16 in Dalinbel 48). Sorta se trži pod blagovno znamko Antares®. Lastnika žlahtniteljskih pravic sorte sta ELARIS in INRA iz Francije. CIVG 198* Modi® (-8) Sorta z oznako CIVG 198 je italijanskega porekla (CIV) in je križanec na škrlup odporne sorte Liberty s sorto Gala. Na trgu je sorta poznana pod imenom Modi®. Drevo je srednje bujne rasti. Plodovi so srednje veliki do veliki in tehtajo tudi do 200 g. Površina plodov je ob zrelosti škrlatno rdeče obarvana, prelit način obarvanja plodov. Na plodu so dobro vidne bele pikičasto razporejene lenticele. Oblika ploda je elipsasto jajčasta, podolgovata oz. prisekano stožčasta. Meso plodov je rumeno, zelo hrustljavo, čvrsto in sočno ter harmoničnega sladko kislega okusa. Skladiščna sposobnost sorte je zelo dobra, prav tako je izredno dobro tudi izskladiščenje (shelf life). Prepozno obrani plodovi postanejo v času skladiščenja voskasti (mastni). 22 UEB 32642* Opal® (0) Sorta UEB 32642 je križanec sorte Zlati delišes s sorto Topaz. Vzgojena je bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Glede bujnosti rasti je sorta srednje močna, po habitusu rasti pa široko rastoča. Občutljivost na pepelasto plesen je majhna. Plod je srednje velikosti in okroglo kopaste oblike. Barva ploda je zelenorumena, na sončni strani lahko plodovi dobijo oranžno krovno barvo. Rjavost je prisotna predvsem v peceljni jamici. Plod je kislo sladkega do sladkega okusa in zelo aromatičen. Užitna zrelost nastopi novembra. Dobro se skladišči, prav takšna je tudi njegova izskladiščna sposobnost. Na nivoju EU je zavarovana od leta 2006 dalje. Lastnik žlahtniteljskih pravic sorte je Institut of Experimental Botany iz Prage. Ecolette (+5) Sorta Ecolette je nizozemskega izvora, vzgojena je bila na raziskovalni postaji CPRO v Wageningenu. Je križanec sort Elstar in Prima. Plod je precej rdečkast in podoben sorti Elstar. V primerjavi z njim so plodovi nekoliko manjši ter glede skladiščne sposobnosti trpežnejši. Plodovi so kiselkastega okusa. Na organoleptičnih ocenjevanjih dosega sorta Ecolette zelo dobre rezultate. Odporna je na škrlup in visoko tolerantna na pepelasto plesen. Sorti ponekod pravijo tudi ''odporni Elstar''. Nagnjena je k izmenični rodnosti. Zori 5 dni za sorto Zlati delišes. Topaz* (+5) Sorta Topaz je češkega porekla, vzgojena je bila na žlahtniteljski postaji Střízovice. Starševski par sta sorti Rubin (Zlati delišes x Lord Lambourne) in Vanda (Jolana x Lord Lambourne). Lastnik sorte je Institute of Experimental Botany iz Prage. Plod sorte Topaz je prižast in rdeče oranžen. V okusu prevladuje kislina. Odporna je na škrlup in malo občutljiva za pepelovko. Spada med sorte, ki so nagnjene k izmenični rodnosti. Sorta Topaz predstavlja vodilno sorto v ekološki pridelavi jabolk pri nas. Obstaja že tudi različek sorte Topaz imenovan Red Topaz. Ta ima v primerjavi z osnovno sorto prelito obarvane plodove. 23 Karneval* (+7) Češka sorta Karneval je križanec na škrlup odporne sorte Vanda s sorto Cripps Pink. Žlahtnitelj in lastnik žlahtniteljskih pravic sorte Karneval je Institute of Experimental Botany iz Prage. Drevo je srednje bujne rasti. Plod je srednje velikosti ter okroglo kopaste oblike. Koža je gladka. Na rumeni osnovni barvi ploda so pogosto prisotne široke ter nekoliko razmazane rdeče proge. Te dajejo plodu poseben videz. Meso plodov je belo in sočno ter rahlo kiselkastega okusa z dobro izraženo aromo. Skladiščna sposobnost plodov je srednje dobra, v razmerah navadne hladilnice zdržijo do konca februarja. Luna* (+10) Sorta Luna je križanec sorte Zlati delišes s sorto Topaz. Od novejših štirih na škrlup odpornih sort, ki prihajajo z inštituta Střízovice (Orion, Sirius, UEB 32642 Opal®, Luna) in imajo skupno blagovno znamko ''Sunshine Line'' je glede na čas dozorevanja najkasnejša. Plodovi sorte Luna so rumeno obarvani, izrazito okrogle oblike in praktično brez rjavosti. Meso je zelo aromatično in sladko kislega okusa. Žlahtnitelj in lastnik žlahtniteljskih pravic sorte Luna je Institute of Experimental Botany iz Prage. Fujion* (+22) Sorta Fujion je križanec sorte Fuji z nosilcem odpornosti na škrlup. Je najkasneje zoreča sorta izmed sort tki. skupine Sweet resistant (CIV). Glede načina rasti je Fujion precej podoben sorti Fuji, rast drevesa je srednje bujna do bujna. Tudi plod je zelo podoben sorti Fuji, tako glede notranjih lastnosti, še bolj pa glede njihovega zunanjega izgleda. Plodovi so srednje veliki do veliki (160 - 180 g) ter ob zrelosti prelito rdeče obarvani. Oblika plodov je valjasto kopasta. Meso plodov je rumeno, hrustljavo, sočno ter celo bolj sladko v primerjavi s sorto Fuji. Čas obiranja je bolj skoncentriran kot pri sorti Fuji (ozko obiralno okno). Skladiščna in izskladiščna sposobnost sorte sta odlični. V razmerah navadne hladilnice se plodovi zelo dobro ohranijo do meseca maja. Plod pri tem ohranja visoko trdoto. 24 Coop 38* Goldrush® (+25) Sorta Coop 38* je veliko bolj poznana pod blagovno znamko Goldrush®, ki se pogosto uporablja kar za poimenovanje sorte. Sorta izhaja iz ameriškega programa PRI. Vzgojena je bila v Illinoisu kot križanec sorte Zlati delišes s selekcijo Coop 17. Rast drevesa je šibka, sorto uvrščamo med semispur tipe. Nekoliko nižji pridelek na drevo lahko nadoknadimo z gostejšim sajenjem. Plod je sladkega okusa in je podoben Zlatemu delišesu. Je rumeno zelene barve, ki v skladišču postane izrazito rumena, včasih celo rahlo rdečkasta. Ima dokaj velike in številne lenticele, ki so lahko tudi moteče. Sorta je nagnjena k izmenični rodnosti. Odporna je na škrlup. Lastnik sorte je Purdue Research Foundation iz ZDA, njegov zastopnik v Evropi je drevesnica Valois iz Francije. 25 Seznam B Število dni od začetka zorenja sorte Zlati delišes GAIA* -29 GEMINI -23 COOP 39* CRIMSON CRISP® -10 RENOIRCIV RENE® -10 SMERALDA* -10 LADINA* -6 CIV 323* ISAAQ® -5 SIRIUS* -2 ORION* 0 BONITA* +7 ARIANE* LES NATURIANES® +7 RUBELIT* +7 INORED* STORY® +11 SHALIMAR* +14 SQ 159* NATYRA® +15 Čas zorenja sorte Zlati delišes v osrednji Sloveniji je med 15. In 20. septembrom. Gaia* (-29) Sorta Gaia je italijanskega porekla (CIV) in je križanec sorte Gala z nosilcem odpornosti na škrlup. Rast drevesa je srednje bujna. Plod je okrogle ter nekoliko sploščene oblike. Živo rdeča barva plod skoraj v celoti prekriva. Meso ploda je kremaste barve, hrustljavo in sočno. Je zelo sladkega okusa ter podoben poznani sorti Gala. V primerjavi z njo imajo plodovi sorte Gaia bolj intenzivno aromo. Čas zorenja je v sredini avgusta, 29 dni pred sorto Zlati delišes. Skladiščna sposobnost je podobna sorti Gala, plodovi v razmerah navadne hladilnice zdržijo do konca januarja. Gemini (-23) Sorta Gemini (Gala x nosilec odpornosti na škrlup) je italijanskega porekla, CIV. Drevo sorte Gemini je srednje bujne in odprte rasti. Plod je kopasto okrogle oblike. Krovna barva je rubinasto rdeča in svetleča ter je razporejena praktično po celotni površini ploda. Meso ploda je kremaste barve, hrustljavo ter sočno. V okusu prevladuje sladek okus. Zori v zadnji dekadi avgusta, 23 dni pred Zlatim delišesom. Glede skladiščnih lastnosti je podobna sortama Gaia in Gala. Plodovi se v razmerah navadne hladilnice dobro ohranijo do januarja. 26 Coop 39* Crimson crisp® (-10) Sorta Coop 39 ima tržno ime Crimson crisp®. Izhaja iz žlahtniteljskega programa Coop treh ameriških univerz (Purdue, Rutgers, Illinois). Tržno ime sorte dobro opiše lastnosti ploda. Ta je karminasto rdeče obarvan (crimson), njegovo meso pa je zelo hrustljavo (crisp). Plod je rahlo kislega okusa in aromatičen. Rast drevesa je šibka. Zaradi rodnosti na bolj oddaljenih poganjkih se priporoča dolga rez. Lastnik žlahtniteljskih pravic sorte Coop 39 je Purdue Research Foundation iz ZDA, njegov zastopnik v Evropi je drevesnica Valois iz Francije. Renoirciv Rene® (-10) Sorta Renoirciv s tržnim imenom Rene je italijanskega porekla, vzgojena je bila na CIV-u iz Ferrare. Je križanec Renete (najverjetneje Kanadske Renete) z nosilcem odpornosti na škrlup. Prvotno se je sorta imenovala Renoir, vendar so morali ime spremeniti. Nekaj časa je bilo njeno ime Civren, sedanje ime je Renoirciv. Plod je okrogle do delno sploščene oblike. Osnovna rumeno zelena barva je v približno 50 % prekrita z rjavostjo. Na osončeni strani postanejo plodovi živo rdeče obarvani. Drevo je srednje bujne in odprte rasti. Meso plodov je rumeno, čvrsto in sočno. V aromi spominja na Kanadsko reneto, glede okusa so plodovi v primerjavi z njo bolj sladki. Tako vsebnost sladkorjev kot kisline sta pri sorti Renoirciv visoka. Skladišči se dobro, v povprečnih razmerah skladiščenja plodovi zdržijo do konca aprila. Smeralda* (-10) Sorta Smeralda je italijanskega porekla (CIV), križanec sorte Granny Smith z nosilec odpornosti na škrlup. Drevo je dokaj kompaktne rasti s kratkimi rodnimi poganjki. Plod je srednje velikosti (160 – 170 g) ter kopaste oblike. Površina ploda je ob obiranju zelena, kasneje postane rumenkasta. Meso plodov je rumeno, hrustljavo ter sočno. Po okusu nekoliko spominja na sorto Granny Smith, v primerjavi z njo je sorta bolj aromatična in bolj sladka. Sposobnost skladiščenja sorte Smeralda je zelo dobra, plodovi v razmerah navadne hladilnice zdržijo najmanj do konca aprila. 27 Ladina* (-6) Sorta Ladina je križanec sort Topaz in Fuji. Žlahtnitelj sorte je dr. Markus Kellerhals, Agroscope, Wädenswill, Švica. Drevo je srednje bujne rasti. Sorto odlikujejo dobri in redni pridelki. Plod je srednje velikosti ter okroglasto ploščate oblike. Osnovna zeleno rumena barva je skoraj v celoti prekrita z rdečo. Meso je hrustljavo, zelo sočno ter značilne arome. Vsebnost kisline je relativno nizka, tako da pride sladek značaj sorte še bolj do izraza. Čas zorenja je 6 dni pred Zlatim delišesom. Skladiščna sposobnost plodov je dobra. CIV 323* Isaaq® (-5) Jablanova sorta z oznako CIV 323 ima tržno ime Isaaq. Je rezultat sodelovanja med CIV-om (Centro innovazione varietale) ter klubom KIKU. Gre za sorto iz skupine ti. jabolk za prigrizek (Snack apples). Plodovi sorte Isaaq so majhni (120 g) ter prikupno rdeče obarvani. Meso plodov je čvrsto in hrustljavo, kislina v okusu je dobro izražena. Sorta je za škrlup odporna. Redčenje plodov praktično ni potrebno, saj si majhnih jabolk želimo. Zori 5 dni pred Zlatim delišesom. Je odličnih skladiščnih ter izskladiščnih lastnosti. Sirius* (-2) Na škrlup odporna sorta Sirius skupaj s sortama UEB 32642 Opal® in Luna predstavlja skupino križancev med sortama Zlati delišes in Topaz. Vzgojena je bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Gre za triploidno in bujno rastočo sorto. Plodovi so ob zrelosti zelenorumeni ter precej veliki. Na plodovih je pogosto prisotna rahla rjavost. Vsebnost kisline in sladkorja je precejšnja, kar daje plodovom polnost okusa. Čas obiranja je nekaj dni pred Zlatim delišesom. V času skladiščenja plodovi dokaj hitro izgubijo trdoto. Lastnik žlahtniteljskih pravic je Institute of Experimental Botany iz Prage. 28 Orion* (0) Sorta Orion je na škrlup odporna sorta češkega porekla. Starševski par sta sorti Zlati delišes in Otava, po kateri je tudi podedovala odpornost na škrlup. Sorta Orion je triploid ter posledično bujne rasti. Plod je ob zrelosti zeleno rumen ter na sončni strani rahlo rdečkasto obarvan. Je zelo sočen, sladko kisel ter z izrazito aromo. Čas zorenja sorte Orion je v sredini septembra, sočasno s sorto Zlati delišes. Lastnik žlahtniteljskih pravic sorte je Institute of Experimental Botany iz Prage. Bonita* (+7) Sorta Bonita je novejša na škrlup odporna sorta, češkega porekla. Je križanec sorte Topaz s sorto Cripps Pink (Pink Lady). Drevo je srednje bujne rasti. Plod je srednje velikosti ter okroglo valjaste oblike. Če so plodovi dobro osvetljeni jih lahko v celoti prekriva rdeča barva, drugače barva ne prekrije celotnega ploda. Čas zorenja je teden dni za Zlatim delišesom, zaradi postopnega dozorevanja se priporoča dvakratno obiranje. Plod je sočen, hrustljav ter harmoničnega sladko kislega okusa. Skladiščenje je zelo dobro. V normalnih hladilniških pogojih zdrži do aprila, v CA do julija. Ariane* Les Naturianes® (-7) Sorta je križanec sort križanca (Florina x Prima) in Zlatega delišesa. Žlahtnitelj sorte je INRA (Francija), imetnik licence je Novadi. Sorta je na škrlup odporna vendar dovzetna na mokasto jablanovo uš. Sorta ima srednje velike plodove, ki so do treh četrtin pokriti z rdečo barvo in vidnimi belimi lenticelami. Plodovi so trdi, vsebnost topne suhe snovi in kislin je visoka. Rast drevesa je srednje bujna. Posebna pozornost v pridelovanju velja nameniti redčenju, saj se sorta težje kemično redči. V primeru da sorta ni pravočasno zredčena, tvori majhne plodove slabše kakovosti. Pri skladiščenju je možen pojav skalda (porjavenja kožice). V navadni hladilnici zdrži do konca februarja. 29 Rubelit* (+7) Sorta je bila pridobljena iz križanca med Topazom in jablano z oznako UEB 2732/2. Lastnik licence je Konsortium Südtiroler Baumschuler (KSB). Sorta je odporna na škrlup in tolerantna na pepelovko. Srednje bujna do bujna rast, obilno cveti in redno rodi. Plodovi so srednje veliki do veliki, skoraj v celoti (95%) prekriti z rdečo krovno barvo z rahlo nakazanimi progami. Za pridelavo je primerna tudi za območja, ki so problematična za obarvanje sort. Plodovi so sočni, mesnati, sladko kislega okusa. Inored* Story® (+11) Sorta Inored je francoskega izvora. Žlahtniteljski par sta sorta Pinova ter nosilec odpornosti na škrlup z oznako X6398. Sorto odlikuje dobra rodnost z enakomerno razporeditvijo pridelka na drevesu. Plod je srednje velik do velik ter podaljšano kopaste oblike. Bleščeče rdeče obarvanje pokriva plod skoraj v celoti. Meso plodov je prevladujočega sladkega okusa. Plodovi so zelo razpoznavni zaradi izredno dolgega peclja. Sorto odlikujejo zelo dobre skladiščne lastnosti. V skladišču v normalni atmosferi plodovi zdrže 8 mesecev. Zelo dobra je tudi njihova izskladiščna sposobnost (shelf life). Lastnika sorte Inored sta Novadi iz Lyona ter INRA iz Pariza. Sorta je na nivoju EU zavarovana od leta 2015. Shalimar* (+14) Sorta Shalimar je križanec Topaza z Zlatim delišesom. Žlahtnitelj in lastnik sorte je Institute of Experimental Botany iz Prage. Sorto odlikuje dobra rodnost. Krovna barva pokriva okrog 80 % ploda in je sprano rdeča z rahlimi progami. Rjavost na plodu ni prisotna. Plod je srednje velik do velik in kopasto podolgovate oblike. Meso je rumenkasto, čvrsto, hrustljavo in sočno. Vsebnost sladkorjev in kisline je visoka. Okus je harmoničen in dober. Užitna zrelost nastopi v začetku januarja. V razmerah navadne atmosfere plodovi dobro zdrže do aprila. Tudi izskladiščna sposobnost sorte je dobra. Za vzgojo sorte Shalimar se še posebej priporočajo tople in sončne lege. 30 SQ 159* Natyra® (+15) Nizozemska sorta z imenom SQ 159 je križanec hipoalergene sorte Elise z nosilcem odpornosti na škrlup oznake 1980-015-047. Žlahtnitelj in lastnik sorte je Plant Research International iz Wageningena. Rast drevesa je šibka do zmerna. Sorta ni zelo rodna. Za zagotavljanje primerne velikosti plodov ter rednega pridelka je redčenje plodičev nujen tehnološki ukrep. Plod je izrazito okrogle oblike ter rdeče obarvan, z dobro vidnimi belimi, pikičasto razporejenimi lenticelami. Meso ploda je čvrsto, sočno ter sladko kiselkastega okusa. Skladiščna sposobnost sorte je zelo dobra. 31 Skupina starih jablanovih sort Sortiment jablan je v svetovnem merilu gledano zelo pester in bogat. Nekdaj odbira naključnih sejancev ter danes načrtno in ciljno usmerjeno žlahtniteljsko delo sta pripeljala do več kot 7.000 poznanih jablanovih sort. Kljub sodobni dinamiki na področju žlahtnjenja novih jablanovih sort z vključevanjem novitet v sodobno pridelavo, ostaja del priporočenega sortimenta pri jablani tradicionalen. Govorimo o skupini starih jablanovih sort. Potreba po vključevanju teh sort v priporočeni sortiment ima več razlogov. Eden od njih je vključevanje starih sort v različne državne programe pomoči v okviru zasaditve in preprečevanja zaraščanja našega podeželja. Pri ljubiteljskih sadjarjih in drugih sadjarskih navdušencih je pogosto izraženo zanimanje in nostalgija po starih aromah, okusih, barvah in različnih oblikah plodov jabolk. Omenjeno vračanje k svojim koreninam je za marsikoga jeziček na tehtnici pri odločitvi ali bo na svoj vrt posadil katero izmed sort svojega otroštva ali kakšno sodobno trendovsko sorto. Novost v skupini starih jablanovih sort predstavljata sorti Majda in Lonjon. Gre za sorti, ki v novem Sadnem izboru za Slovenijo, skupaj z že vključenimi sortami Dolenjsko voščenko, Gorenjsko voščenko ter Goriško sevko, predstavljajo slovenske avtohtone sorte. Seznam B Število dni od začetka zorenja sorte Zlati delišes BELIČNIK -55 GRAFENŠTAJNC -20 KOKSOVA ORANŽNA RENETA -15 ZLATA PARMENA -15 PISANI KARDINAL -10 CARJEVIČ -3 BOSKOPSKI KOSMAČ -2 DOLENJSKA VOŠČENKA 0 JONATAN 0 RUMENA LEPOCVETKA +3 GORIŠKA SEVKA +10 KANADSKA RENETA +15 LONDONSKI PEPING +15 ŠAMPANJSKA RENETA +15 LONJON +15 MAJDA +17 ANANASOVA RENETA +17 BELI ZIMSKI KALVIL +20 GORENJSKA VOŠČENKA +25 ŠTAJERSKI MOŠANCELJ +25 ONTARIO +30 BOBOVEC +35 KRIVOPECELJ +35 Čas zorenja sorte Zlati delišes v osrednji Sloveniji je med 15. In 20. septembrom. 32 Beličnik (-55) Sorta Beličnik naj bi bila naključni sejanec ruskega porekla. K nam se je sorta razširila v drugi polovici 19. stoletja. Tuja poimenovanja sorte Beličnik so Petrovača, Papirovka, Naliv belyi, Weisser Klarapfel, Klarapfel, White transparent in Yellow transparent. Barva ploda sorte Beličnik je ob obiranju bledo zelena do belkastorumena. Oblika ploda je okroglasta, proti muhi je plod nekoliko zožen in rebrast. Plod je srednje velikosti. Meso ploda je dišeče in spominja na rože. Čas obiranja sorte Beličnik je od sredine do konca julija. Kakor večina poletnih sort tudi Beličnik dozoreva neenakomerno, tako da se priporoča večkratno obiranje plodov. Grafenštajnc (-20) Sorta Grafenštajnc je danskega porekla, znana je bila že v 17. stoletju. Ime naj bi sorta dobila po gradu Graafenstein, Apenrade, Danska, od koder naj bi sorta tudi izvirala. Njegova domača poimenovanja so Cvetlični kalvil, Poletni kalvil in Grafenštajn. Nekatera tuja imena za sorto Grafenštajnc so Paradis Apfel, Gravensteiner, Blumenkalvill, Ernteapfel in Gravensteinsko jabolko. V času zrelosti so plodovi zelenkasto rumeni ter imajo karminasto rdeče priže (proge). Oblika plodov je nepravilna, sploščeno okroglasta ali kopasta ter z izrazitimi rebri ob muhi. Plodovi so običajno dokaj veliki, sladko kislega okusa, aromatični in spominjajo na vonj cvetlic. Sorta je občutljiva na škrlup. Koksova oranžna reneta (-15) Sorta Koksova oranžna reneta je angleškega izvora. Leta 1830 jo je iz množice sejancev Ribstonovega pepinga odbral M. Cox, po katerem je sorta tudi dobila ime. Pri nas ji pravimo še Koksova oranževka ali enostavno Koksova. Tuji poimenovanji sorte sta Cox's orange in Cox's orange pepping. Ob polni zrelosti so plodovi prikupne oranžnordeče barve. Plod je okroglasto ploščate oblike in majhne do srednje velikosti. Je harmoničnega sladko kislega okusa s prijetno aromo. Plodovi so nagnjeni h gnitju, posebno če so stisnjeni eden ob drugega. Čas zorenja je v začetku septembra. 33 Zlata parmena (-15) Sorta Zlata parmena je stara angleška sorta, ki je bila poznana že v 16. stoletju. Med ljudstvom je bila poznana pod številnimi imeni: Zlato jabolko, Zlato pleme, Zlatman, Miklavževo jabolko, pisanka in rožmarinar. Ob zrelosti je osnovna zeleno rumeno barva prekrita z rdečimi progami. Plodovi so po obliki sploščeno okroglasti do okroglasto kopasti ter majhne do srednje velikosti. Je harmoničnega sladko kislega okusa ter včasih z žlahtno orehovo aromo. Sorta je precej občutljiva na jablanov škrlup in jablanovega raka. Zori v začetku septembra. Pisani kardinal (-10) Izvor sorte Pisani kardinal ni natančno določen, po nekaterih podatkih gre za nemško, po drugih pa za avstrijsko sorto. Njegovi sinonimi so Kardinal, Prižasti kardinal, Širokovna, Adamka in Funtača, medtem ko sta njegovi tuji poimenovanji Kardinal flambant in Geflammter Kardinal. Ime Funtača nakazuje na velike do zelo velike plodove, ki jih ima ta sorta (1 funt = 453,3 g). Plod Pisanega kardinala ima ob zrelosti rumeno osnovno barvo, ki jo prekrivajo rdeče proge. Plodovi so izdolženi in podolgovato kopasti, rebrati in asimetrični. Plod je že omenjeno velik do zelo velik in sladko kislega okusa. Na mokrih tleh je drevo zelo občutljivo na jablanovega raka. Plodovi so precej nagnjeni h gnilobi. Čas zorenja sorte je v začetku septembra. Carjevič (-3) Sorta Carjevič je nastala kot naključni sejanec v drugi polovici 19. stoletja. Njena domovina je Štajerska. Sinonimi in nekatera tuja poimenovanja zanjo so Rdeči mašancgar, Rdečelička, Carjevička, Cesarjevič Rudolf, Kronprinz Rudolf in Kronprinz Rudolf von Österreich. Plodovi so majhni in le največji med njimi so tudi srednje veliki. Oblika plodov je sploščeno okroglasta, proti muhi so plodovi lahko nekoliko zoženi. Barva plodov je ob obiranju rumenozelena z značilnim živordečim obarvanjem, ki prekriva le del ploda. Meso je belo, drobnozrnato ter prijetnega sladko kislega okusa. Sorta Carjevič je na bolezni in škodljivce dokaj odporna. Zori v sredini septembra. 34 Boskopski kosmač (-2) Sorta Boskopski kosmač je bila kot naključni sejanec odkrita leta 1856 v nizozemskem mestu Boskoop. V času obiranja so plodovi skoraj po celotni površini rjasti. Oblika plodov je ploščato okrogla ter precej asimetrična. Ima velike do zelo velike plodove (triplodina sorta), ki pogosto tehtajo več kot 300 g. So prijetnega kiselkastega okusa. Slaba stran sorte je predčasno odpadanje plodov. Na bolezni in škodljivce je sorta Boskopski kosmač dokaj odporna. Zelo poznan in uveljavljen različek Boskopskega Sinonimi in nekatera tuja kosmača je Rdeči boskop, ki ima tudi precejšen delež poimenovanja: Boskop, Boskopska rdeče krovne barve. lepotica, Lepi boskop, Ledrerca, Krupna kožara, Schöner aus Boscoop in Schöner von Boscoop. Dolenjska voščenka (0) Sorta Dolenjska voščenka je slovenska avtohtona sorta. Nastala je samoniklo, kot naključni sejanec domačega genskega materiala. Slovenski sinonim zanjo je Sevniška voščenka, medtem ko sta njeni tuji poimenovanji Unterkrainer Wachsapfel in Lichtenwalder Wachsapfel. Plodovi so srednje veliki ter ploščato okrogle oblike. Ob zrelosti so zelenorumeno obarvani. Poleg voščene prevleke in kratkega peclja je značilnost plodov tudi rjavost v obliki zvezde v peceljni jamici. Meso je prijetnega sladko kislega okusa, ki spominja na pomaranče. Drevo na bolezni ni občutljivo, medtem ko je plod občutljiv na škrlup ter na otiske v času transporta. Jonatan (0) Sorta Jonatan je ameriškega izvora in je naključni sejanec sorte Esopus Spitzenberg. Vzgojena je bila okrog leta 1800. Plod je srednje velikosti ter okroglaste, okroglasto kopaste ali sploščeno okroglaste oblike. Rdeča krovna barva pogosto prekriva cel plod. Meso je belkasto do rahlo kremasto, sladko kislega okusa ter prijetno aromatično. Kot novejša kakovostna sorta je bila za gojenje in širjenje pri nas uvrščena v sadni izbor že leta 1928. Zaradi kakovostnih lastnosti je bila sorta Jonatan v preteklosti pogosto vključena v žlahtnjenje novih jablanovih sort. Slabša stran sorte je občutljivost plodov na pegavost ter na porjavenje mesa. 35 Rumena lepocvetka (+3) Sorta Rumena lepocvetka je bila kot naključni sejanec odkrita leta 1790 v ZDA (New Jersey), kmalu zatem je bila prinešena v Evropo. Ime je sorta dobila po rumeno obarvanih plodovih ter po lepih in velikih cvetovih. Druga imena zanjo so Lepocvetka, Cvetač, Metzgerjev kalvil, Krasocvet, Krasnik, Yellow bellflower ter Gelber Bellefleur. Drevo Lepocvetke je značilno pobešave rasti. Plod je srednje velik do velik ter ob obiranju citronasto rumenega obarvanja. Po obliki je plod podolgovato kopast, proti muhi zožen ter z dobro vidnimi rebri. Meso je prijetne arome ter sladko kislega okusa. Sorta je občutljiva na škrlup in krvavo uš, manj pa na pepelasto plesen in gnitje plodov. Zori v drugi polovici septembra. Goriška sevka (+10) Sorto Goriška sevka uvrščamo med avtohtone slovenske sorte. Izvira iz vasi Seuce v Benečiji. Nastala je kot naključni sejanec iz domače populacije. Pri nas je najbolj razširjena v Posočju, na Idrijskem ter na Cerkljanskem. Njeni sinonimi so Tolminka, Brkinka, Seuš, Štangerca ter Zeuka. Po zunanjosti so plodovi podobni Bobovcu. Plodovi so ob obiranju prižasto rdeči ali celo popolnoma prelito rdeči. Oblika ploda je okrogla do rahlo podolgovata. Plodovi so srednje velikosti, po okusu razmeroma sladki z malo kisline. Na škrlup in pepelasto plesen sorta ni občutljiva. Goriška sevka zori proti koncu septembra. Kanadska reneta (+15) Izvor sorte Kanadska reneta je najverjetneje Francija (Normandija). Od tod je bila sorta prenešena v Kanado, od tam pa nazaj v Evropo. Njeni sinonimi so Kanadka, Pariški rambur in Parizerca. Plodovi so ob obiranju zelenkasto rumeno obarvani. Oblika plodov je ploščata, rebra so zelo dobro vidna. Plodovi so precej veliki, sladko kislega okusa ter prijetne renetne arome. Poseben videz dajejo plodu rjaste lenticele ter rjavost, katere delež je lahko tudi zelo velik. Pomanjkljivost sorte je njena nekoliko slabša rodnost. Na bolezni sorta ni občutljiva, jablanov zavijač pa jo ima zelo rad. Sorta zori v začetku oktobra. Obstaja tudi različek Kanadske renete z imenom Canada grigio (Siva kanadska reneta). 36 Londonski peping (+15) Sorta Londonski peping je stara angleška sorta, ki je bila znana že v 16. stoletju. Pri nas je dobila tudi imeni Londonski pepinek in Londonski jedrnjač. Plod je srednje velikosti, ploščato okroglaste oblike z dobro vidnimi petimi rebri. Je sladko kislega okusa s prijetno aromo. V času dozorevanja osnovna zelena barva prehaja v rumeno, na osončeni strani pa plodovi dobijo bakreno rdeč odtenek. Sorta Londonski peping je v preteklosti veljala za eno izmed boljših namiznih jabolk. Na bolezni in škodljivce je sorta v glavnem precej občutljiva. Sorto obiramo v začetku oktobra. Šampanjska reneta (+15) Sorta Šampanjska reneta je bila kot naključni sejanec odkrita leta 1770. Izvira iz francoske pokrajine Champagne. Pri nas Šampanjski reneti pravimo tudi Šampanjka, medtem ko so njena tuja poimenovanja Herrenapfel, Glassapfel, Zwiebelapfel in Renette Champagne. Rast drevesa je počasna, vstop v rodnost pa hiter. Drevo deluje dokaj kompaktno, saj je vodilni poganjek na gosto obrasel z brstiči. Ob obiranju je barva plodov bledozelena. Po obliki so plodovi sploščeno okroglasti do sploščeni. Po velikosti so majhni do srednje veliki. Jamica okrog peclja je pogosto rjasta. Takoj po obiranju so plodovi relativno kisli, nato se kislina delno razgradi - omili. Sorta je občutljiva na jablanovega raka. Lonjon (+15) Sorta Lonjon je slovenskega izvora. Križanje je leta 1949 opravil prof. Josip Priol, selekcijo je nadaljeval in zaključil dr. Jernej Črnko. Sorta je bila uradno priznana leta 1975. Njeni starševski sorti sta Londonski peping in Jonatan. Drevo Lonjona je srednje bujne rasti. Plodovi so v večinskem deležu prekriti s svetlo rdečo barvo. Ta je prelito ali progasto razporejena. Meso je sočno, čvrsto, rumenkasto ter renetnega okusa z zelo prijetno aromo. Sorta zori konec septembra ali v začetku oktobra. V sadni kleti postanejo plodovi sorte Lonjon užitno zreli novembra ter zdrže do pomladi. Plodovi so ob obiranju zelo čvrsti ter neobčutljivi za otiske in prevoze. 37 Majda (+17) Sorta Majda je slovenskega porekla, starševski sorti sta Jonatan in Golden Noble. Plodovi so srednje debeli do debeli, sploščeno okroglasti do okroglasti in niso nagnjeni k odpadanju. Osnovna barva ploda je zelena, sčasoma postane zelenkastorumena. Karminasto rdeča krovna barva je prelito razporejena. Meso plodov je belo z zelenim odtenkom, srednje čvrsto in sočno. V okusu prevladuje kislina. Značilnost plodov je, da meso na zraku ne porjavi. Čas obiranja sorte Majda je običajno v prvi dekadi oktobra. V sadni kleti postanejo plodovi užitno zreli novembra, dobro pa se skladiščijo do aprila. Za škrlup in pepelovko je sorta malo občutljiva. Ananasova reneta (+17) Sorta Ananasova reneta je nastala kot naključni sejanec. V svetu je poznana od 18. stoletja dalje, njena domovina je Nizozemska. Sinonimi sorte so Limonka, Limonček in Kosmač ananas. Plodovi so majhni in ob obiranju limonasto rumenega obarvanja. Na plodu so prisotne številne ter enakomerno razporejene rjaste lenticele. Oblika plodov je okrogla do jajčasta. Plodovi so sladko kislega okusa z značilno aromo po ananasu. Po tem naj bi sorta dobila ime. Na bolezni in škodljivce sorta ni posebno občutljiva, izjema je jablanov rak. Na dobro propustnih in lahkih tleh imamo v sušnih letih s sorto težave, ker so plodovi predrobni. Beli zimski kalvil (+20) Sorta Beli zimski kalvil je najverjetneje francoskega porekla. Njeno tuje ime je Weisser Wintercalvill. V začetku 20. stoletja je bila sorta precej razširjena na južnem Tirolskem. Sorti za dobro rast in razvoj zelo ustrezajo vinogradniške lege. Barva plodov je ob obiranju belo rumena, na osončeni strani rumenkasta ter včasih celo rahlo rdečkasta. Po obliki so plodovi nekoliko podolgovati, asimetrični ter z izrazitimi in dobro vidnimi petimi rebri. Plodovi so srednje veliki do veliki ter sladko kislega okusa z odlično jagodno aromo. V preteklosti je Beli zimski kalvil zaradi svoje imenitne arome veljal za kralja med jabolki. Sorta je zelo občutljiva na jablanov škrlup, raka in na krvavo uš. 38 Gorenjska voščenka (+25) Sorta Gorenjska voščenka je slovenska avtohtona sorta, ki je nastala kot naključni sejanec iz domače poluacije. Izvor sorte predstavljajo bližnje površine ob reki Besnici oz. Martin vrh nad Besnico. Druga poimenovanja zanjo so Besniška voščenka, Martinvrhar, Martinvrharica, Kranjska voščenka, Voskovača ter Wachsapfel. Ob obiranju so plodovi zlatorumeni ter na osončeni strani pogosto rdečkasto obarvani. So okroglasto ploščate oblike ter precej veliki. V okusu je precej izražena kislina, ki se v času skladiščenja omili. Plodovi v času skladiščenja dobijo izrazito voščeno prevleko, odtod tudi njeno ime. V primerjavi z Dolenjsko voščenko so plodovi Gorenjske voščenke pogosto rdeče obarvani. Sorta ni posebno občutljiva za škrlup. Štajerski mošancelj (+25) Sorta Štajerski mošancelj najverjetneje izhaja iz Štajerske, od koder se je razširila na Češko, kjer je dobila ime. Drevo je šibkejše ter nekoliko pobešave rasti. Ob obiranju je barva ploda zelenorumena, na sončni strani rahlo rdečkasta. Plod je podolgovate oblike ter proti peclju in muhi enako topo zaokrožen. Plodovi so večinoma majhni ter le izjemoma srednje velikosti. So prijetnega vinsko Sinonimi: Mošancelj, Mašancgar, kislega okusa z značilno aromo. Zelo čvrsti plodovi Mošanckar, Mošancka, Mošanjka, (odtod ime Trdič) so odporni na otiske ter zato Borsdorfska reneta, Trdič, Trdika, primerni za transport. Sorta je precej občutljiva na Dunajka in Borsovaška kraljična. jablanov škrlup. Ontario (+30) Sorta Ontario je bila vzgojena leta 1870 kot križanec sorte Wagener s sorto Northern spy. Njen žlahtnitelj je Charles Arnold. Ime je sorta dobila po kanadski provinci Ontario, od koder tudi prihaja. Tuje ime zanjo je Ontarioapfel. Glede okoljskih razmer pridelovanja je sorta Ontario dokaj nezahtevna. Plod je slamnato rumene osnovne barve, ki je na delu ploda prekrita z značilnim rdeče vijoličnim obarvanjem. Oblika ploda je ploščata do ploščato okrogla z dobro vidnimi petimi rebri. Plodovi so srednje veliki do veliki. So kiselkastega okusa in brez izrazite arome. Na bolezni in škodljivce je sorta dokaj odporna. Sorta Ontario ima zelo dobre skladiščne lastnosti. 39 Bobovec (+35) Izvor sorte Bobovec ni natančno znan, najverjetneje izvira iz Porenja. Sinonimi sorte so Veliki renski bobovec, Veliki bob in Bobovček, tuji poimenovanji pa sta Grosser rheinischer Bohnapfel in Grosser Bohnapfel. Ob obiranju so plodovi zeleno rumeni ter na sončni strani rdeče progasti. Oblika plodov je jajčasta ali valjasta. Plodovi so običajno majhni, ker so številni, sicer so lahko tudi zelo veliki. So kislega okusa ter ob obiranju brez posebne arome. Kasneje imajo tudi značaj namiznega jabolka. V naših krajih se je sorta precej uveljavila, predvsem kot odlična za predelavo v jabolčni sok in jabolčno vino (mošt). Je izrazito izmenično rodna sorta, kar pomeni, da letu z izredno rodnostjo sledi leto brez pridelka. Sorta je občutljiva na jablanov rak, medtem ko na druge bolezni in škodljivce sorta ni posebej občutljiva. Krivopecelj (+35) Sorta Krivopecelj najverjetneje izvira iz Nemčije (Porenje). Pri nas ima poleg imena Krivopecelj še ime Porenski krivopecelj, medtem ko sta nemški imeni zanj Reinischer Krummstiel in Krummstiel. Značilnost sorte je, da ima precejšen delež njenih plodov prisoten krivo rastoč pecelj. Ta je namreč zaradi pritiska peceljeve grbice prisiljen rasti postrani. Plod Krivopeclja ima rdeče proge ter je podolgovato ovalen. Je srednje velik do velik ter kislega okusa in brez posebne arome. Plodovi so občutljivi na grenko pegavost. Zori konec oktobra, skupaj s sorto Bobovec. Po nekaterih ugotovitvah naj bi bili sorti Krivopecelj in Bobovec dva različka (tipa) iste sorte. 40 HRUŠKA ( Pyrus communis L.) PODLAGE Hruške razmnožujemo s cepljenjem na podlago, ki mora biti dobro skladna (kompatibilna) s sorto. Podlago izbiramo glede na gojitveno obliko, talne razmere in skladnost sorte s podlago. Podlaga vpliva na rast, bujnost, življenjsko dobo drevesa, čas cvetenja, rodnost (začetek, kakovost, količino), odpornost proti mrazu, suši in nekaterim boleznim. Kot podlage za hruške se uporabljajo: kutina MA, kutina BA 29, kutina MC, kutina Sydo, kutina Adams in sejanec hruške Pyrus communis. V Sloveniji se kot podlaga največ uporablja kutina MA, nekaj sejanec hruške in nekaj kutina BA 29. Kutina MA je klon anžerske kutine, ki je bila selekcionirana leta 1920 v East Mallingu v Veliki Britaniji. Občutljiva je za sušo, zelo občutljiva za klorozo in za hrušev ožig ter viruse, srednje občutljiva za zimski mraz, malo do srednje občutljiva za ogorčice ter odporna na krvavo uš. Skladnost s sortami hrušk je srednja do dobra, vendar veliko sort zahteva posredovalko (Hardijeva, Pastorjevka). Bujnost sort na podlagi kutina MA je srednja. Podlaga vpliva na zgodnejši vstop v rodnost, rodnost je dobra. Hruške na kutini MA slabo prenašajo tla z večjim odstotkom fiziološko aktivnega apna, ker se na njih pojavlja kloroza. Kutina BA 29 je klonska selekcija provansalske kutine, ki je bila selekcionirana leta 1966 v INRA v Angersu. Zelo dobro se prilagodi na glinasta tla in srednje dobro na peščena tla. Je manj občutljiva za sušo in klorozo kot kutina MA, srednje občutljiva za viruse in ogorčice in malo občutljiva za krvavo uš. Ni odporna na hrušev ožig. Skladnost s sortami hrušk je srednja do dobra. Rast dreves je za 15 do 20 % bolj bujna kot na podlagi kutina MA. Rodnost je stalna in zelo dobra. Podlaga kutina BA 29 vpliva tudi na večjo debelino plodov. Priporoča se za težja in sušna tla ter tla, kjer se na kutini MA pojavlja kloroza. Sejanec hruške Pyrus communis se razmnožuje s semenom, zato so podlage neizenačene v rasti. Sejanec je zelo občutljiv za krvavo uš, ogorčice, hrušev ožig in viruse. Skladnost s sortami hrušk je zelo dobra oziroma optimalna. Rast drevesa na tej podlagi je bujna, hruške kasneje stopijo v rodnost, rodnost pa je zelo dobra. Plodovi dozorevajo nekoliko kasneje, prav tako pa drevesa kasneje zaključijo z rastno dobo. SORTE Seznam A Število dni od začetka zorenja sorte Viljamovka JUNIJSKA LEPOTICA -50 ZGODNJA MORETTINIJEVA -21 VILJAMOVKA 0 KONFERANS +25 FETELOVA +25 HARROW SWEET* +30 41 Junijska lepotica (Bella di giugno) (-50) Je stara italijanska sorta neznanih staršev. Drevo je bujne rasti. Skladnost s kutino je slaba. Cveti zgodaj in je občutljiva za pozebo med cvetenjem. Zarodi zgodaj in dobro. Plod je zelo droben (40 do 70 g), izdolženo hruškaste oblike. Pecelj je kratek do dolg, srednje debel, raven ali ukrivljen. Kožica je gladka, svetlo zelene barve in na sončni strani ploda 20 do 60 % prekrita s temno rdečo barvo. Z zorenjem se osnovna barva spremeni v rumeno. Plod prekrivajo drobne rjaste lenticele, ki so po plodu zelo gosto razporejene. Meso je rumenkasto bele barve, srednje čvrsto, srednje sočno, sladko, dobrega okusa. Plodovi zorijo konec junija ali v začetku julija. Sorta ni primerna za skladiščenje, ampak za takojšnjo porabo. Sinonimi: Mirandino rosso, Precoce di moglia, Lipanjska lepotica Zgodnja morettinijeva (Butirra precoce Morettini) (-21) Vzgojil jo je Morettini s križanjem sort Košja x Viljamovka v Firencah v Italiji. Rast drevesa je srednja do bujna. Skladnost s kutino je zelo dobra. Sorta je precej občutljiva na škrlup in zelo občutljiva za hrušev ožig. Cveti srednje zgodaj in je nagnjena k partenokarpiji. Zarodi zgodaj, rodnost je srednje velika in redna. Plod je majhen do srednje velik (100 do 160 g), hruškaste oblike. Pecelj je kratek do srednje dolg in srednje debel. Kožica je tanka, gladka. Osnovna barva ploda je svetlo zelena, ki jo na sončni strani od 15 do 50 % prekriva rdeča barva. Plod je prekrit z drobnimi rjastimi lenticelami. Meso je belo, srednje čvrsto, fine teksture, sočno, topno, sladko kislo, precej polnega okusa. Zori konec julija ali v začetku avgusta. 42 Viljamovka (Williams bon Chrétien) (0) Je angleška sorta neznanih staršev, ki jo je našel učitelj Stair iz Aldermastona okoli leta 1770, razmnoževati pa jo je začel pod svojim imenom Richard Williams. Za tla ni zahtevna. Rast je srednje bujna. Skladnost s kutino je zelo slaba, zato je potrebno obvezno uporabiti posredovalko. Drevo je srednje občutljivo za škrlup, bolj pa za hruševo bolšico in klorozo. Zelo občutljiva je za hrušev ožig. Cveti srednje pozno. Nagnjena je k partenokarpiji. Ima zgoden vstop v rodnost in daje redne in velike pridelke. Plod je srednje velik (160 do 260 g), hruškaste oblike. Pecelj je kratek do srednje dolg. Kožica je tanka in z notranje strani prekrita z zelo drobnimi sklerenhimskimi zrnci, gladka, s svetlo zeleno osnovno barvo, ki se z zorenjem spreminja v rumeno. Na sončni strani je plod lahko rdeče Sinonimi: Bartlett, Beurrée obarvan. Meso je belo, zelo fine teksture, sočno, William, Williams Christbirne. popolnoma topno, sladko, z rahlo izraženo kislino, aromatično, z značilno muškatno aromo, odličnega okusa. Zori od druge polovice avgusta do začetka septembra. Konferans (Conference) (+25) Je angleška sorta, ki jo je vzgojil Rivers v mestu Sawbridgewort iz sejanca, ki ga je dobil s prosto oprašitvijo sorte Leon Leclerc de Naval. Sorta ni zahtevna za tla. Drevo raste srednje bujno. Skladnost s kutino je zadovoljiva. Odporna je proti škrlupu in občutljiva za kalcijevo klorozo, zelo občutljiva za hrušev ožig in hudo poletno vročino – toplotni udar. Cveti srednje pozno, nagnjena je k partenokarpiji. Konferans spada med sorte z največjim rodnim potencialom. Zarodi zgodaj in ima redne ter velike pridelke. Plod je srednje velik do velik (140 do 240 g), izdolženo hruškaste oblike, s kratkim do srednje dolgim in tankim do srednje debelim ter ukrivljenim pecljem. Kožica je srednje tanka, čvrsta in rahlo hrapava. Osnovna barva plodu je zelena, ki jo na večjem delu plodu prekriva rjasta prevleka. Plod je najbolj rjast ob muhi. Z zorenjem se osnovna barva spremeni v zeleno rumeno. Meso je rumeno bele barve, okoli peščišča lahko tudi oranžno, fine teksture, sočno, topno, sladko in dišeče. 43 Fetelova (Abbé Fétel) (+25) Sinonimi: Abate fetel, Calebasse Abbé Fetél. Je francoska sorta neznanih staršev, ki jo je vzgojil opat Fetél v mestu Chessy les Mines okoli leta 1866. Drevo raste srednje bujno. Skladnost s kutino je slaba, zato je potrebna posredovalka. Občutljiva je za spomladansko pozebo, srednje občutljiva za hruševo bolšico in izredno občutljiva za hrušev ožig. Cveti srednje zgodaj in je delno nagnjena k partenokarpiji. Rodi srednje dobro in nekoliko neredno. Plod je srednje velik do zelo velik (180 do 320 g), značilno zelo izdolženo hruškaste oblike in asimetričen. Pecelj je kratek, debel in nekoliko ukrivljen. Kožica je srednje tanka in čvrsta. Osnovna barva plodu je rumeno zelena, ki se z zorenjem spremeni v zlato rumeno, na sončni strani je lahko rdeč nadih. Ob peclju in muhi so plodovi radi rjasti. Na kožici so dobro vidne številne rdečkasto rjave lenticele. Meso je belo, srednje fine teksture, sočno, poltopno, sladko in srednje aromatično. Zori sredi septembra. Harrow Sweet (+30) Je kanadska sorta, dobljena s križanjem sort (Old Home x Early sweet) x Viljamovka. Selekcioniral jo je Quamme na raziskovalni postaji v Harrowu. V pridelavo je bila uvedena leta 1991. Drevo raste srednje bujno. Skladnost s kutino BA 29 je dobra, s kutino MC pa slaba. Je malo občutljiva za škrlup in hruševo bolšico. Je edina sorta v slovenskem sadnem izboru, ki je odporna na hrušev ožig. Cveti srednje zgodaj. Zarodi zgodaj in daje velike ter redne pridelke. Plod je srednje velik (150 do 200 g), hruškaste oblike. Pecelj je kratek, srednje debel in ukrivljen. Kožica je gladka, svetlo zelene osnovne barve, ki je na sončni strani tudi do 50 % površine plodu prekrita z rdečo barvo. Ko plod dozori, postane osnovna barva zlato rumena. Meso je rumeno bele barve, fine teksture, srednje sočno in sladko. Zori sredi septembra. V hladilnici z navadno atmosfero zdrži do konca decembra. 44 Seznam B Število dni od začetka zorenja sorte Viljamovka KLAPOVA -17 STARKRIMSON -7 RDEČA VILJAMOVKA +5 CONCORDE +25 BOSKOVA STEKLENKA +27 DRUŠTVENKA +32 PAKHAMOVA +34 KRASANKA +50 ZIMSKA DEKANKA +60 Klapova (Clapp's Favourite) (-17) Je ameriška sorta, ki jo je vzgojil Thaddeus Clapp v mestu Dorchester (Massachusetts) iz semena, najverjetneje iz semena sorte Flemish Beauty. Rast je srednje bujna. Krošnja je srednje redka. S kutino ni dobro skladna. Je občutljiva za hrušev škrlup, hruševo bolšico in hrušev ožig. Cveti pozno in ima dobro kaljiv cvetni prah. V rodnost vstopi srednje pozno, pridelki so redni in srednje veliki. Plodovi so srednje veliki do veliki (130 do 210 g), hruškaste oblike, v hladnejših območjih nekoliko izdolžene oblike. Kožica je srednje debela, suha, gladka in brez rjavosti. Osnovna barva kožice je svetlo zelena, ki je lahko do 50 % prekrita s temno rdečo krovno barvo. Meso je rumeno bele barve, srednje čvrsto, fine, topne teksture, aromatično, sladko kislega okusa. Starkrimson (Starcrimson) (-7) Je brstna mutacija sorte Klapova, ki jo je leta 1939 odkril Adrian Kalle v mestu South Haven v zvezni državi Michigan, ZDA. V pridelavo so jo uvedli leta 1956. Drevo raste srednje bujno. Barva mladik in enoletnih poganjkov je rdečkasta. Skladnost s kutino ni zadovoljiva. Dobro uspeva v zmerno toplih krajih, ne odgovarjajo pa ji topla ali hladna območja. Cveti srednje pozno do pozno. Je interinkompatibilna s sorto Klapova, zato se ti sorti med sabo ne moreta oploditi. V rodnost vstopi srednje zgodaj in ima srednje velike in redne pridelke. Plod je srednje velik do velik (150 do 200 g), nekoliko večji od sorte Klapova. Osnovna barva je v celoti prekrita s temno rdečo krovno barvo. Med dozorevanjem postaja krovna barva svetlejša in živahnejša. Kožica ploda je nekoliko debelejša. Meso je bele barve, sočno, sladko in aromatično. 45 Rdeča viljamovka (Max Red Bartlett) (+5) Je brstna mutacija sorte Viljamovka, ki jo je leta 1938 odkril Moritz v kraju Zillah v ZDA. Drevo je manj bujno in se manj razvejuje, zato je krošnja bolj redka. Skladnost s kutino je zelo slaba. Zelo je občutljiva za hrušev ožig. Cveti pozno. V rodnost vstopi nekoliko kasneje, rodnost je slabša kot pri sorti Viljamovka. Oblika ploda je podobna sorti Viljamovka. Osnovna barva kožice je zelena in jo skoraj v celoti prekriva temno rdeča barva, ki je lahko tudi prižasta. Meso je kremno belo, topno, sladko, sočno in z značilno Sinonimi: Red Bartlett, William muškatno aromo. rossa. Concorde (+25) Je angleška sorta, ki so jo vzgojili v East Mallingu s križanjem sort Društvenka x Konferans leta 1968. Drevo raste srednje bujno. Skladnost s kutino je dobra. Na hrušev ožig je manj občutljiva in je odporna proti mikoplazmi (Pear decline), ki jo prenaša hruševa bolšica. Cveti srednje pozno – med sortama Konferans in Društvenka. Zarodi zgodaj, rodi obilno in redno. Nagnjena je k tvorbi partenokarpnih plodov. Plod je srednje velik do velik (150 do 250 g), hruškaste oblike, ki je nekoliko izdolžena. Pecelj je srednje dolg, tanek do srednje debel. Osnovna barva ploda je zeleno rumena, na sončni strani prekrita z rdečo barvo. Plod je manj rjast kot plod sorte Konferans. Meso je kremno bele barve, čvrsto, fine teksture, zelo sočno, topno, sladko in dišeče. Boskova steklenka (Calebasse Bosc) (+27) Je francoska sorta neznanih staršev, ki jo je našel Madiot leta 1793 v kraju Apremont. Drevo raste bujno. S kutino ni skladna. Za škrlup je malo občutljiva. Občutljiva je za hruševo bolšico in srednje občutljiva za hrušev ožig. Cveti zelo pozno in je nagnjena k partenokarpiji. V rodnost vstopi nekoliko kasneje, vendar rodi redno in ima velike pridelke. Plod je srednje velik do velik (180 do 280 g), podolgovato hruškaste, v spodnjem delu trebušaste oblike, z dolgim, tankim in ukrivljenim pecljem. Osnovna barva kožice je rumeno zelena, ki je skoraj po vsej površini prekrita z bronasto rjavo prevleko. Sinonimi: Beurré Bosc, Kaiser, Meso je kremno bele barve, fine teksture, sočno, Kaiser Alexander, Imperatorre topno, kislo sladkega okusa, aromatično in dišavno. alessando, Butirra d'apremont. 46 Društvenka (Doyenne de Comice) (+32) Je francoska sorta neznanih staršev, vrtnarjev Dhomé in Millet de la Turtaudiére iz Angersa. V pridelavo so jo razširili leta 1849. Drevo raste v začetku bujno, nato srednje bujno. Skladnost s kutino je srednja. Zelo občutljiva je za škrlup in hrušev ožig, srednje občutljiva za hruševo bolšico in občutljiva za viruse. Cveti pozno. V rodnost vstopi pozno, rodi srednje dobro in neredno – nagnjena je k izmenični rodnosti. Plod je debel do zelo debel (200 do 300 g), okroglasto hruškaste, asimetrične oblike. Sinonimi: Decana del Comizio, Pecelj je kratek, debel in raven. Kožica je zeleno Comice, Fondante du comice, rumena, z rdeče bronastim nadihom. Rjasta prevleka Beurré Robert. je vidna okoli peclja in muhe. Meso je kremno bele barve, topno, sočno, okusno, kislo sladko in dišavno. Pakhamova (Packham's triumph) (+34) Je avstralska sorta, ki jo je leta 1886 vzgojil Packham iz Molonga s križanjem sort Bella angevina x Viljamovka. Drevo je srednje bujne rasti. Skladnost s kutino je slaba. Občutljiva je za klorozo, srednje občutljiva za škrlup in hruševo bolšico in zelo občutljiva za hrušev ožig. Cveti srednje pozno. Delno je nagnjena k partenokarpiji. V rodnost vstopi zgodaj, rodnost je dobra in redna. Plod je srednje velik do velik (180 do 280 g), hruškaste oblike, podoben sorti Viljamovka, v spodnjem delu trebušast, z dobro Sinonimi: William autumnale, vidnimi nabreklinami. Pecelj je dolg, debel in William tardiva, Trionfo di ukrivljen. Kožica je tanka, gladka in svetlo zelena. packham. Meso je bele barve, fine teksture, sočno, topno, sladko kislega okusa in dišavno. Krasanka (Passe Crassane) (+50) Je francoska sorta neznanih staršev, ki jo je iz semena vzgojil drevesničar Boisbunel v Ruenu v severni Franciji. Drevo raste srednje bujno. Enoletni les je razmeroma kratek in debel. Skladnost s kutino je slaba, zato se priporoča cepljenje na posredovalko. Zelo občutljiva je na hrušev ožig, saj je opazno pri tej sorti zelo močno sekunadarno cvetenje. Cveti srednje zgodaj in je občutljiva za spomladansko pozebo, les pa za zimsko. Zarodi zgodaj, rodi redno in dobro. Plod je velik do zelo velik (200 do 340 g in več), jabolčno okrogle oblike, včasih tudi nekoliko Sinonimi: Passa Crassana, Edel ovalen. Pecelj je srednje dolg in srednje debel do Crassane, Passe Crassane debel ter raven. Kožica je debela, čvrsta, rumeno Boisbunel 47 zelene osnovne barve, ki preide med zorenjem v rumeno. Meso je kremno belo, srednje fine teksture, z veliko drobnih in srednje velikih sklerenhimskih zrnc v sredini mesa, sočno, topno, sladko kislega okusa, aromatično in dišeče. Zori sredi oktobra. Užitno zrela postane šele decembra po primernem skladiščenju (hladilnica). Zimska dekanka (Doyenné d’Hiver) (+60) Izvira iz Belgije iz kapucinskega samostana v Louvainu. Sedanje ime je dobila leta 1860. Drevo je srednje bujne rasti. Skladnost s kutino ni dobra. Cveti srednje zgodaj. V rodnost stopi hitro, daje srednje velike in redne pridelke. Plod je velik do zelo velik (230 – 350 g), okroglasto jajčaste oblike. Kožica je debela in rahlo hrapava. Osnovna barva kožice je zelena, na sončni strani lahko do 30 % prekrita z rjavo rdečo krovno barvo. Meso je rumeno belo, fine Sinonimi: Pastorale de Louain, teksture, zelo sočno, topno, sladko kislega okusa, z Pastorale, Winterdechantsbirne, blago aromo. Zimna Dekanka, Decana d'Inverno, Dekanka zimnjaja. 48 NASHI ( Pyrus pyrifolia Nakai) Nashi ali azijska hruška ( Pyrus pyrifolia Nakai, sinonim Pyrus serotina Rehd.) je sadna vrsta, ki spada v isti rod ( Pyrus) kot nam znane sorte evropskih hrušk ( Pyrus communis L.). V Sloveniji je nashi primeren za gojenje v omejenem obsegu, saj je občutljiv za spomladanske pozebe, ker cveti pred evropskimi hruškami. PODLAGE V pridelavi nashija se kot podlaga uporabljajo sejanci veliko vrst rodu Pyrus ( Pyrus pyrifolia, Pyrus calleryana, Pyrus betulaefolia). Kutina kot podlaga ni najbolj primerna, saj je neskladna s sortami nasija ali pa skladnost ni dovolj dobra. SORTE Seznam A PUNG KOSUI HOSUI KUMOI Pung Drevo raste srednje bujno in cveti med sortami nashija srednje pozno, vendar pred sortami evropskih hrušk. Je slabše rodna, vendar rodi vsako leto. Občutljiva je za hrušev ožig. Plodovi so jabolčne oblike, z značilnimi lenticelami in maso 70 do 120 g. Osnovna barva kožice je zelena, ki je skoraj v celoti prekrita z bronasto rjavo barvo. Meso je kremno bele barve, sočno, čvrsto, z izrazito punčevo aromo. Zori konec avgusta. 49 Kosui Je japonska sorta, ki je bila vzgojena s križanjem sort Kikusui x Wazekoso. Kosui v prevodu pomeni blagotvorna voda. Drevo je srednje bujne rasti. Občutljiva je za hrušev ožig. Cveti srednje pozno, 4 dni za sorto Viljamovka. V rodnost vstopi pozno, rodnost pa je dobra. Plod je srednje velik (150 do 170 g), sploščeno okroglaste oblike. Pecelj je dolg. Kožica je bronasto zlate barve, zelo tanka in občutljiva. Meso je kremno bele barve, čvrsto, zelo sočno, zelo sladko, z dobro aromo. Zori konec avgusta. Hosui Je japonska sorta hrušk, ki je bila vzgojena s križanjem sort (Kikusui x Yakumo) x Yakumo leta 1972. Hosui v prevodu pomeni obilnost. Drevo je srednje bujne rasti. Občutljiva je za hrušev ožig. Cveti zgodaj – 10 dni pred sorto Viljamovka. Rodnost je stalna in zelo obilna, zato je potrebno redčenje plodov. Plodovi so srednje veliki do veliki (120 do 180 g). Plod je okrogle oblike, pecelj pa dolg. Kožica je srednje debela, bronasto zlate barve, z zelo svetlimi lenticelami. Meso je kremno bele barve, hrustljavo, sočno, kislo sladkega okusa in s šibkejšo aromo. Zori v prvi polovici septembra, 10 dni za sorto Viljamovka. Kumoi Drevo je šibkejše rasti. Cveti zelo zgodaj. Rodnost je zelo dobra in redna. Plodovi so srednje veliki do veliki (120 do 200 g). Plod je sploščeno okrogle oblike. Osnovna barva je zelena, ki jo prekriva bronasto zlata barva skoraj v celoti. Meso je kremno bele barve, sočno, čvrsto, z rahlo izraženo aromo in sladkega okusa. Zori v prvi polovici septembra, 10 dni za sorto Viljamovka. 50 KUTINA ( Cydonia oblonga Mill.) PODLAGE Najpomembnejša podlaga za kutino je beli glog ( Crataegus monogyna Jacq.), ki je dobro skladen s sortami kutine. Beli glog vpliva na šibkejšo rast, zgodnjo in redno rodnost ter dolgo življenjsko dobo drevesa. Kot podlage se uporabljajo tudi kutine, in sicer kutina MA in kutina BA 29, ki sta opisani pri podlagah za hruške. SORTE Seznam A LESKOVAČKA CHAMPION VRANJSKA Leskovačka Je stara sorta kutine, ki je nastala iz semena spontanega križanca v okolici Leskovca v Srbiji. Drevo je srednje bujno. Občutljiva je za nizke temperature in sušo. Cveti pozno. Zarodi zgodaj in rodi redno ter obilno. Plod je debel do zelo debel (350 do 500 g), okroglasto jabolčne oblike, z zelo kratkim pecljem. Kožica je tanka, gladka, rumene barve, prekrita z drobnimi sivkastimi dlačicami. Meso je rumeno bele barve, zelo čvrsto, sočno, kislega okusa in zelo aromatično. Zori v prvi polovici oktobra. Champion Je ameriška sorta. Drevo raste bujno. Občutljiva je za nizke temperature. Cveti pozno. Zarodi zgodaj, dobro in redno rodi. Plod je hruškaste oblike in zelo debel (350 do 500 g), z nekoliko daljšim pecljem. Kožica je tanka, gladka, limonasto rumene barve, pokrita z drobnimi sivo rjavimi dlačicami. Meso je rumeno belo, sočno, kislo sladko in zelo aromatično. Zori sredi oktobra. Vranjska Je stara sorta, ki je bila prinesena iz Male Azije. Drevo je bujne rasti. Cveti pozno. Zarodi zgodaj in ima dobro rodnost (manj kot sorta Leskovačka). Plod je debel do zelo debel, hruškaste oblike, rumene barve, pokrit s kratkimi dlačicami in ima zelo kratek pecelj. Meso je belo rumeno, srednje sočno, kislo sladkega okusa in zelo aromatično. Zori sredi oktobra do konca oktobra. 51 BRESKEV ( Prunus persica var. vulgaris Maxim.) PODLAGE Kot podlage za breskve lahko uporabljamo razne vrste koščičarjev, poleg breskev tudi različne slive, mandelj in križance teh vrst med seboj. Za prvo generacijo breskev se kot podlaga uporablja predvsem sejanec vinogradniške breskve, ki je vzgojen iz semena vinogradniške breskve. Podlaga je primerna za lahka in propustna tla, kjer voda ne zastaja in količina aktivnega apna ne presega štiri do pet odstotkov. Sorte breskev na sejancih zelo bujno rastejo in so skladne s to podlago. Sejanci so občutljivi za različne ogorčice in nizke temperature. Breskve cepljene na sejancu ne prenesejo ponovnega sajenja na isto mesto. Dobre lastnosti generativne podlage so: zelo dobro se ukoreninja, ima globoke korenine, odporna na sušo, dela visoko krošnjo. Slabe lastnosti: podlaga vpliva na pozno rodnost, nasad je neizenačen, ne daje vedno enake kakovosti in nima velike redne rodnosti. Za drugo generacijo breskev na istih tleh (utrujena tla) uporabljamo podlago GF 677, ki je križanec breskve ( Prunus persica L.) in mandlja ( Prunus amygdalus L.). Je najbolj razširjena podlaga za breskev. Dobro prenaša sajenje na isto mesto, sušo in bazična tla, ne prenaša pa težjih, vlažnih tal. Kakovost plodov na tej podlagi je zelo dobra, pridelek pa je velik. Drevesa cepljena na to podlago imajo srednje bujno rast. Dobro prenaša do 12 % aktivnega apna v tleh. Prav tako je tudi dobro skladna z večino breskovih sort. Odporna je proti ogorčicam v tleh. Podlaga GF 677 je zelo bujna. Občutljiva je na visoko podtalnico in nekatere patogene v tleh ter listno svetlikavost. Podlaga požene močne korenine, ki so dobro odporne na bolezni in škodljivce. Podlaga ni tolerantna na železovo klorozo. Podlaga Isthara je križanec ( Prunus cerasifera Ehr. (mirabolana) x Prunus salicina Lindley (kitajsko-japonska sliva)) x ( Prunus cerasifera Ehr. (mirabolana) x Prunus persica L. (breskev)). Drevesa na tej podlagi imajo šibkejšo rast. Podlaga je najmanj občutljiva na železovo klorozo. Vpliva tudi na zgodnejše dozorevanje plodov. Ustrezajo ji dobro rodovitna tla, z manjšo vsebnostjo aktivnega apna. Dobro prenaša sušna obdobja in vpliva na lepo obliko plodov. Slabost podlage je, da je občutljiva na ogorčice vrste Mesocriconema xenoplax (Raski) Luc & Raski, odporna pa je na ogorčice iz rodu Meloidogyne spp.. Podlaga je občutljiva na bakterijski rak. SORTE Seznam A – rumeno mesnate sorte Število dni od začetka zorenja sorte Redhaven MAYCREST -28 SPRINGCREST -24 SPRING LADY -17 SPRINGBELLE -15 REDHAVEN 0 NORMAN +7 MARIA MARTA +8 FAYETTE +31 52 Maycrest (-28) Sinonim: Minastar Je brstna mutacija sorte Springcrest, ki so jo vzgojili v Kaliforniji in začeli razširjati leta 1977. Drevo raste srednje bujno do bujno. Cveti zgodaj. Rodnost je dobra in redna. Plod je okrogel, srednje droben. Osnovna barva kožice je rumena, 70 do 80 % prekrita z živo rdečo barvo in prižasta. Meso je rumeno, včasih ob koščici zelenkasto, čvrsto in dobrega okusa. Je kostenica. Zori 28 dni pred sorto Redhaven. Springcrest (-24) Je križanec, ki so ga vzgojili v Fort Valleyu v Georgiji v ZDA s križanjem sort [(Fireglow x Hiley) x Fireglow] x Springtime. V pridelavo so ga razširili 1969 leta. Drevo raste srednje bujno do bujno. Cveti zgodaj. Rodi dobro. Plod je droben do srednje debel, okrogel. Kožica je rumena in malo dlakava. 70 do 80 % plodu je prekritega z živo rdečim prelivom in prižami. Meso je rumeno, čvrsto in zelo sočno. Koščica se nekoliko loči od mesa. Spring Lady (-17) Sinonim: Merspri. Je ameriška sorta. Drevo raste bujno. Cveti srednje zgodaj. Rodi dobro in redno. Plod je srednje debel, okrogle do okroglo ovalne oblike. Osnovna barva kožice je rumeno zelena, ki je skoraj po vsej površini živo rdeče prelita in pikčasta. Meso je rumeno oranžne barve, čvrsto, sočno in dobrega okusa. Je kostenica. 53 Springbelle (-15) Je italijanska sorta, ki je sejanec neznanega izvora. Drevo je srednje bujne do bujne rasti. Rodi dobro. Plodovi so srednje debeli do debeli (120 do 150 g), okrogle oblike, po okusu prav dobri. Je kostenica. Meso je rumene barve, sočno in topno. Redhaven (0) Je križanec sort Halehaven x Kalhaven, ki so ga vzgojili v South Havnu v ZDA. Drevo raste srednje bujno. Cveti srednje pozno. Rodi zelo dobro in redno. Plod je srednje debel do debel, okroglast, z rahlo naznačenim šivom. Kožica je zlato rumene barve, z živahno rdečim prelivom in prižami na 70 do 80 % površine plodu in je srednje dlakava. Meso je rumeno oranžne barve, pri koščici nekoliko rdečkasto, čvrsto, topno in odličnega okusa. Je cepka. Na Primorskem v dolgoletnem povprečju zori med 22. in 25 julijem. Norman (+7) Je križanec sort Sunhigh x Redskin, ki so ga vzgojili v Jackson Springsu v Severni Karolini v ZDA in ga v pridelavo razširili leta 1968. Drevo raste srednje bujno. Cveti srednje pozno. Rodnost je dobra. Plod je srednje debel in okroglast. Kožica je rumena, skoraj po vsej površini prekrita s temno rdečo barvo. Meso je oranžno rumeno, zelo čvrsto, topno in okusno. Sorta je uporabna za predelavo, ker je odporna proti porjavitvi mesa. Je cepka. 54 Maria Marta (+8) Je italijanska sorta, ki je nastala s samooprašitvijo sorte Glohaven. V pridelavo so jo začeli širiti leta 1992. Cveti srednje zgodaj. Plod je srednje debel do debel, rahlo asimetričen, sploščen, s srednje globokim šivom. Osnovna barva kožice je rumena, ki je pikasto in prižasto prelita na 60 do 80 % površine plodu s temno rdečo barvo. Meso je rumeno, ob koščici rahlo rdeče obarvano, čvrsto, topno, primerno sočno, sladko kislo in srednje aromatično. Je polcepka. Fayette (+31) Je križanec sort Fay Elberta x [(Fireglow x Hiley) x Fireglow], ki so ga vzgojili v Fresnu v Kaliforniji (ZDA) in ga v pridelavo začeli širiti leta 1966. Drevo je srednje bujne do bujne rasti. Cveti srednje zgodaj. Rodnost je dobra in redna. Plod je srednje debel in okroglast. Kožica je rumena, 70 do 80 % prekrita z rdečo barvo, srednje dlakava. Meso je rumeno, ob koščici rdeče, čvrsto, topno in sočno. Je cepka. 55 Seznam B – rumeno mesnate sorte Število dni od začetka zorenja sorte Redhaven ROYAL GLORY -5 GLOHAVEN +11 ROMESTAR +17 SUNCREST +18 SYMPHONIE +20 VETERAN +20 Royal Glory (-5) Je ameriška sorta, ki je nastala s prosto oprašitvijo sorte May grand. Cveti srednje pozno. Rodi srednje dobro. Plod je srednje debel do debel, rahlo sploščen in asimetričen, z izbočenim šivom. Osnovna barva kožice je rumena in skoraj v celoti prekrita s temno rdečo barvo. Meso je rumeno, čvrsto, topno, sočno, sladko kislega okusa in aromatično. Je cepka. Glohaven (+11) Sorto so vzgojili v South Havnu v ZDA s križanjem sort South Haven 20 x Kalhaven in pričeli širiti leta 1963. Drevo raste bujno. Cveti srednje pozno. Rodi srednje dobro do dobro. Plod je okrogel in debel. Kožica je rumena, 70 % plodu prekriva živo rdeči preliv in priže. Meso je oranžno rumeno, pri koščici rdečkasto, čvrsto, sočno in okusno. Je cepka. Romestar (+17) Sorto so vzgojili leta 1993 v Rimu in je križanec sort Fayette x Stark redgold. Drevo je srednje bujne in odprte rasti. Rodi dobro in redno. Plodovi so srednje debeli, rahlo sploščeni, rahlo asimetrični, s srednje globokim šivom. Kožica je rumena in skoraj v celoti prekrita s temno rdečo barvo. Meso je rumeno oranžno, ob koščici malo rdeče obarvano, čvrsto, topno, sočno, sladko kislo in zelo aromatično. Koščica je drobna. Je cepka. Sorta je občutljiva za škrlup in monilijo. 56 Suncrest (+18) Je križanec sort Alamar x Gold dust, ki so ga vzgojili v Fresnu v Kaliforniji (ZDA) in začeli širiti leta 1959. Drevo raste bujno. Cveti srednje zgodaj. Rodi dobro. Plod je srednje debel do debel in okroglast. Osnovna barva kožice je rumena in je 60 do 70 % prekrita z živo rdečo barvo, ki je prelita in prižasta. Plodovi se zgodaj obarvajo in ostanejo na drevesu, ne da bi prezoreli. Meso je rumeno, ob koščici rdeče, čvrsto, sočno in aromatično. Je cepka. Symphonie (+20) Je francoska sorta, ki je nastala s prosto oprašitvijo sorte Early O'Henry. Cveti srednje zgodaj. Rodi srednje dobro in redno. Plodovi so težki od 150 do 180 g. Osnovna barva kožice je rumena, ki jo 80 do 90 % prekriva rdeča barva. Meso je rumeno, čvrsto, topno in sočno. Je cepka. Veteran (+20) Je križanec sort Vaughan x Early Elberta, ki so ga vzgojili v Vinelandu v Kanadi. V pridelavo so sorto razširili po letu 1928. Drevo raste srednje bujno do bujno. Cveti pozno. Rodi obilno in redno. Plod je debel do zelo debel in okroglaste oblike. Kožica je rumena, na senčni strani zeleno rumena, na sončni strani pa z rdečkastim prelivom do 50 % površine plodu. Kožica je debela in srednje dlakava. Meso je oranžno rumeno, včasih ob koščici rdeče, topno, sočno, sladko kislega okusa in se ne loči popolnoma od koščice. 57 Seznam B – belo mesnate sorte Število dni od začetka zorenja sorte Redhaven ANITA -25 GRETA +4 MARIA BIANCA +7 REGINA BIANCA +28 Anita (-25) Sorto je vzgojil Zeiger v Kaliforniji leta 1979 s križanjem sort R10/5 nektarina x Royal Gold. Plodovi dosežejo za tako zgodnjo sorto dobro debelino. Plod je sploščen, nekoliko asimetričen. Osnovna barva kožice je svetlo zelena in 80 do 90 % plodu prekriva rdeča barva, ki je pikasta in prižasta. Meso je belo, nekoliko rdeče obarvano, srednje čvrsto, topno, sočno, kislo sladko in aromatično. Je kostenica. Greta (+4) Je italijanska sorta, ki je bila vzgojena na inštitutu v Rimu. V pridelavo so jo razširili leta 1995. Drevo raste bujno. Cveti srednje pozno. Rodi dobro in redno. Plod je srednje debel do debel (150 - 170 g), rahlo asimetričen, z močno vbočenim vrhom in srednje globokim šivom. Plod je skoraj v celoti prekrit s temno rdečo krovno barvo. Meso je bele barve, čvrsto, rahlo rdeče obarvano ob koščici, sladko kislega okusa, zelo aromatično in zelo okusno. Je cepka. Maria Bianca (+7) Je križanec sort Dew Hale x Michelini, ki so ga vzgojili v Firencah (Italija) in začeli širiti leta 1980. Drevo je srednje bujne do bujne rasti. Cveti srednje pozno. Rodnost je dobra. Plod je srednje debel in okroglast. Kožica je belo zelene barve, 60 do 70 % plodu prekriva rdeča barva. Meso je belo, topno in sladko kislo. Je cepka. 58 Regina Bianca (+28) Sorto so vzgojili v Rimu s križanjem sort Glohaven x K2 leta 1993. Drevo raste srednje bujno. Cveti srednje zgodaj. Pridelki so zelo dobri in redni. Plodovi so debeli (180 do 220 g), okrogli in rahlo asimetrični. Osnovna barva plodu je belo zelena, 60 do 80 % plodu prekriva rdeča barva, ki je pikasta in prižasta. Plod je srednje dlakav. Kožica poka po šivu. Meso je belo, rahlo rdeče obarvano, srednje čvrsto, topno, sočno, kislo sladko, aromatično in zelo okusno. Je cepka. Občutljiva je na odtise. 59 NEKTARINA ( Prunus persica var. nucipersica (Borkh.) C. K. Schneid.) PODLAGE Kot podlage za nektarine se uporabljajo enake podlage kot za breskev. SORTE Seznam A – rumeno mesnate sorte Število dni od začetka zorenja sorte Redhaven ARMKING -20 SPRING RED +2 STARK RED GOLD +21 Armking (-20) Sinonim: Eveking. Je križanec dveh sejancev breskev, ki so ga vzgojili v Wascu v Kaliforniji (ZDA) in v pridelavo razširili leta 1969. Drevo raste bujno. Cveti srednje zgodaj. Rodnost je dobra. Plodovi so občutljivi za rjavost, pokanje in plesen. Plod je srednje debel, okroglasto podolgovat. Kožica je gladka, rumeno oranžna, 70 do 80 % površine plodu prekriva intenzivno rdeča barva. Meso je rumeno, srednje čvrsto in okusno. Je kostenica. Spring red (+2) Sinonim: Andical. Sorta je nastala s prosto oprašitvijo sorte Summer grand v Kaliforniji (ZDA). V pridelavo so jo začeli širiti leta 1974. Drevo je bujne rasti. Cveti srednje pozno. Plod je srednje debel, okroglasto podolgovat. Kožica je rumena, 80 do 100 % prekrita z bleščečo rdečo barvo. Meso je rumeno, čvrsto, sočno in dobrega okusa. 60 Stark red gold (+21) Sinonim: Andosa. Vzgojili so jo iz sejanca prosto oprašene sorte Sungrand v Le Grandu v Kaliforniji (ZDA) in jo v pridelavo razširili leta 1962. Drevo raste srednje bujno. Cveti srednje pozno. Rodnost je dobra in redna. Plod je srednje debel do debel in okroglast. Kožica je rumena in 70 do 80 % prekrita z intenzivno rdečo barvo. Meso je rumeno oranžno, čvrsto, sočno in sladko kislega okusa. Je cepka. Plodovi so odporni proti plesni. Seznam B – rumeno mesnate sorte Število dni od začetka zorenja sorte Redhaven LAURA -20 AMBRA* -14 AMIGA -2 MARIA LAURA +4 MARIA AURELIA +25 ORION +30 MAX +32 Laura (-20) Italijanska sorta Laura je rumeno mesnata nektarina, ki je nastala kot prosta oprašitev sorte Larry. Cveti srednje pozno. Rodnost je zelo dobra. Plod je rahlo simetričen, z rahlo vbočenim vrhom ploda in s površinskim šivom ploda, s povprečno maso 122 g. Plod je 90 – 100 % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in prižasto porazdeljena. Meso je rumeno, z malo rdeče obarvanosti v mesu, pod kožico in ob koščici pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, kislo, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Zori od 27. junija do 12. julija. Je kostenica. 61 Ambra* (-14) Je italijanska sorta, ki je bila vzgojena v Bologni. V pridelavo je bila razširjena leta 1996. Drevo raste bujno. Cveti srednje pozno. Rodi dobro in redno. Plod je srednje debel (110 - 130 g), podolgovat in nekoliko asimetričen. Temno rdeča krovna barva prekriva plod skoraj v celoti. Meso je rumene barve, rahlo rdeče obarvano ob koščici, sladko kislega okusa, aromatično in zelo okusno. Je polcepka. Amiga (-2) Sorta Amiga je rumeno mesnata nektarina, ki jo je vzgojil g. Minguzzi (Italija) s prosto oprašitvijo sorte Venus. Cveti srednje pozno. Rodnost je dobra. Plod je okroglast in rahlo simetričen, z rahlo vbočenim vrhom ploda in srednje globokim šivom ploda, s povprečno maso 152 g. Plod je 90 – 100 % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in pikasto porazdeljena. Meso je svetlo rumeno, brez rdeče obarvanosti pod kožico, v mesu in ob koščici. Meso je čvrsto, topno, sladko kislo, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Je polcepka. Maria Laura (+4) Sorto so vzgojili v Italiji. Nastala je s samooprašitvijo sorte Favortop. Rodnost je dobra in redna. Plodovi so veliki. Kožica je rumena in skoraj v celoti prekrita z intenzivno rdečo barvo. Meso je čvrsto, zelo aromatično in sočno. Njene pomološke lastnosti so prav dobre. Je cepka. 62 Maria Aurelia (+25) Sorto je vzgojil Bellini v Firencah leta 1983. Drevo je srednje bujne rasti. Cveti srednje pozno. Plodovi so podolgovato okrogli, intenzivno rdeče obarvani na 70 – 80 % površine plodu. Ima dobro rodnost, zelo lepe plodove, debele, čvrste, aromatične, ki so sladko kislega okusa in ocenjeni kot odlični. Sorta je malo občutljiva na škrlup. Je cepka. Orion (+30) Sorta cveti pozno. Rodi zelo dobro in redno. Plodovi so debeli in podolgovati. Kožica je rumena, 80 do 90 % plodu prekriva svetleča temno rdeča barva. Meso je rumeno, ob koščici malo rdeče obarvano, čvrsto, topno, sočno, sladko kislo in zelo aromatično. Je cepka. Max (+32) Je italijanska sorta rumeno mesnatih nektarin, ki je nastala na CRPV v Ravenni s prosto oprašitvijo sorte Venus. V pridelavo je bila sorta razširjena leta 1995. Drevo raste bujno. Cveti srednje pozno. Rodi redno in zelo dobro. Plod je srednje debel do debel (150 - 180 g), 30 – 60 % prekrit z rdečo krovno barvo, rahlo asimetričen, z močno vbočenim vrhom in srednje globokim šivom. Meso je čvrsto, topno, primerno sočno, sladko kislega okusa, močno rdeče obarvano ob koščici, aromatično in okusno. Je cepka. 63 Seznam A – belo mesnate sorte Število dni od začetka zorenja sorte Redhaven CALDESSI 2000 -10 CALDESSI 2010 +40 Caldessi 2000 (-10) Je križanec sort Stark redgold x Snowqueen. Rodnost je dobra in redna. Plod je srednje velik, okrogle oblike, rahlo asimetričen. Je cepka. Caldessi 2010 (+30) Je križanec sort Stark redgold x Snowqueen. Cveti srednje pozno. Pridelek je dober in reden. Plodovi so debeli, podolgovati, rahlo asimetrični, nekoliko občutljivi za monilijo. Kožica je svetlo zelena, 60 do 80 % prekrita s temno rdečo barvo. Meso je belo, srednje rdeče obarvano v mesu in malo ob koščici, srednje čvrsto, topno, sočno, sladko kislo in aromatično. Je cepka. 64 Seznam B – belo mesnate sorte Število dni od začetka zorenja sorte Redhaven MARIA LUCIA -19 SILVER GIANT +25 Maria Lucia (-19) Belo mesnata nektarina Maria Lucia je italijanska sorta, ki je nastala s križanjem sort (Maria Aurelia x California) x Snoow Queen. Cveti srednje pozno. Rodnost je dobra. Plod je rahlo simetričen, z rahlo izbočenim vrhom ploda in srednje globokim šivom ploda, s povprečno maso 116 g. Plod je 80 – 90 % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je pikasto in prižasto porazdeljena. Meso je belo, z malo rdeče obarvanosti v mesu, pod kožico in ob koščici pa je brez obarvanosti. Meso je čvrsto, topno, sladko kislo, sočno, aromatično in okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri do odlični. Zori od 27. junija do 8. julija. Je kostenica. Silver Giant (+25) Sorta Silver Giant je belo mesnata nektarina, ki jo je v Italiji vzgojil Ossani s križanjem sort Caldesi 2000 x Spring Red. Cveti srednje pozno. Rodnost je dobra. Plod je podolgovat in rahlo asimetričen, z rahlo vbočenim vrhom ploda in površinskim šivom ploda, s povprečno maso 165 g. Plod je 90 – 100 % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno in prižasto porazdeljena. Meso je belo, z malo rdeče obarvanosti pod kožico, v mesu in ob koščici. Meso je čvrsto, topno, sladko kislo, sočno, zelo aromatično in zelo okusno. Plodovi so bili ocenjeni kot odlični. Zori od 10. do 30. avgust. Je cepka. 65 KITAJSKA BRESKEV Prunus persica var. platicarpa (Decne.) L.H. Bailey Podlage enake kot pri breskvi. SORTE Seznam B – rumeno mesnate sorte Število dni od začetka zorenja sorte Redhaven PLANE GOLD +23 Plane Gold (+23) Je španska sorta (Provedo). Cveti srednje pozno. Rodi zelo dobro. Plod je sploščen, rahlo asimetričen, z močno vbočenim vrhom ploda in zelo globokim šivom ploda. 90 – 100 % ploda prekriva temno rdeča krovna barva, ki je enakomerno in pikasto porazdeljena. Plod ima povprečno masa 112 g. Meso je rumeno, čvrsto, topno, sladko, sočno, aromatično in okusno, brez obarvanosti v mesu, pod kožico in ob koščici. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri. Seznam B – belo mesnate sorte Število dni od začetka zorenja sorte Redhaven UFO 4 -17 PLATICARPA BIANCA -11 Ufo 4 (-17) Sorto UFO 4 so vzgojili v CRA v Rimu (Italija). Je križenec sort Maybelle x Saturn. Cveti srednje pozno in dobro rodi. Plod je sploščen in rahlo asimetričen, z močno vbočenim vrhom ploda in srednje globokim šivom ploda. 90 – 100 % ploda je prekritega s temno rdečo krovno barvo, ki je enakomerno, prižasto in pikasto porazdeljena. Povprečna masa ploda je 106 g. Meso je belo, čvrsto, topno, sladko, sočno, zelo aromatično in zelo okusno, brez rdeče obarvanosti pod kožico, v mesu in ob koščici. Plodovi so bili ocenjeni kot prav dobri do odlični. Je polcepka. 66 Platicarpa Bianca (-11) Sorta Platicarpa Bianca je mutacija sorte Saturn. Cveti srednje pozno. Rodi dobro. Plod je sploščen, rahlo asimetričen, z močno vbočenim vrhom ploda in srednje globokim šivom ploda, 90 – 100 % prekrit s temno rdečo krovno barvo, ki je pikasto in prižasto porazdeljena. Povprečna masa ploda je 106 g. Meso je belo, čvrsto, topno, sladko, sočno, zelo aromatično in zelo okusno, brez obarvanosti v mesu, pod kožico in ob koščici. Plodovi so bili ocenjeni kot odlični. Je cepka. 67 ČEŠNJA Prunus avium L. Atraktiven videz plodov, prijeten okus, bogata aroma ter velika vsebnost zdravju koristnih snovi so razlogi za širjenje pridelave češnje doma in po svetu. Pridelava češnje se intenzivira. Uvedba podlag manjše bujnosti je omogočila zmanjšanje velikosti dreves, povečanje gostote sajenja in uvedbo novih tehnologij pridelave, s katerimi je mogoče zmanjšati škodo zaradi dežja, toče ali škodljivcev. Sorto poleg lastnosti plodov opredeljujejo tudi druge pomembne značilnosti, kot npr. bujnost rasti. Rast in rodnost dreves določene sorte na različnih podlagah ni enaka. Nekatere sorte so zaradi svojih lastnosti bolj primerne za bujne podlage, druge sorte pa za srednje bujne ali šibke podlage. Pri slednjih so dobra tla še posebej pomembna. Univerzalna podlaga, ki bi bila primerna za vse sorte in za vse rastne razmere, pri češnji ne obstaja. Češnja je sadna vrsta, katere plodovi so namenjeni predvsem sveži porabi. zato je velikost češnje zelo pomembna. Sadni izbor vključuje sorte, ki imajo sposobnost oblikovanja velikih in kakovostnih plodov, končni rezultat pa je vedno rezultat tehnologije pridelave. Lastnosti, ki jih ima večina sort v Sadnem izboru, so tudi manjša občutljivost za pokanje plodov in kasnejše cvetenje, ter čvrsti plodovi, saj so cenjene predvsem hrustavke. Izjema so le zgodnje sorte. Njihova najpomembnejša lastnost je zgodnost. V skupini A so sorte, ki so zaradi dobrih rezultatov v pridelavi zelo zastopane in so obenem priporočilo za nadalnje širjenje. Skupina B ponuje širši nabor sort, s katerimi se dopolni nabor sort iz seznama A, da bi se zagotovilo: i) vrstenje sort od prvega do osmega češnjevega tedna, ii) primerno oploditev iii) in zmanjšalo tveganje za izgubo pridelka zaradi neugodnih razmer. PODLAGE Izbiro podlage je potrebno prilagoditi rastnim razmeram, lastnostim sorte in tehnologiji pridelave. Univerzalne podlage, ki bi bila primerna za vse sorte ali za vse rastne razmere pri češnji (še) ni. V slovenskih drevesnicah lahko izbiramo med podlagami sejanec češnje, Maxma 14, Gisela 6 in Gisela 5, navedeno od najbujnejše do najšibkejše. Sejanec češnje je generativna in bujna podlaga ( Prunus avium L.). Vpliva na pozen vstop v rodnost, kar pa je mogoče pospešiti z upogibanjem poganjkov. Drevesa na tej podlagi so velika, velikost pa je odvisna tudi od rastnih razmer in od sorte, ki je na podlago cepljena. Podlaga je primerna za slabše rastne razmere brez možnosti namakanja, za zelo rodne in šibkorastoče sorte. Za bujne sorte je podlaga sejanec češnje manj primerna podlaga. Zastajanja vode v tleh ne prenaša, prav tako ne hude suše. Maxma 14 (Maxma Delbard® 14) je vegetativna srednje bujna podlaga, nastala s križanjem rešeljike ( Prunus mahaleb L.) in češnje ( Prunus avium L.). V primerjavi s podlago sejanec češnje je podlaga Maxma 14 manjše bujnosti, vpliva pa na hitrejši vstop v rodnost in večjo rodnost. Bujnost dreves je odvisna od rastnih razmer in bujnosti sorte. Podlaga je primerna za vse sorte. V kombinaciji s šibkorastočo in rodno sorto bo drevo manjše kot v 68 kombinaciji z bujno sorto. Drevesa na tej podlagi bolje prenašajo sušo in visoke temperature kot na podlagah Gisela 6 ali Gisela 5, kljub temu pa daje boljše rezultate ob namakanju. Gisela 6 je vegetativna srednje bujna podlaga, ki je nastala s križanjem višnje in sivolistne češnje ( Prunus cerasus L. x Prunus canescens Bois.). Drevesa na podlagi Gisela 6 so običajno podobne velikosti ali nekoliko večja kot na podlagi Gisela 5 in so manjša kot na podlagi Maxma 14. Kombinacija s šibkorastočimi in zelo rodnimi sortami ni priporočljiva. V celinskem delu Slovenije so drevesa na splošno bujnejša kot na Primorskem. Podlaga je primerna za dobra in odcedna tla, potrebuje oporo in namakanje. Vpliva na zgodnjo in kasneje obilno rodnost. Končna velikost dreves omogoča večjo gostoto sajenja in pridelavo pod različnimi sistemi zaščite pred škodljivimi vplivi okolja, npr. pod folijo za zaščito pred pokanjem plodov. Gisela 5 je vegetativna srednje bujna do šibka podlaga, nastala s križanjem višnje in sivolistne češnje ( Prunus cerasus L. x Prunus canescens Bois). To je najpomembnejša podlaga za češnjo v celinskem delu Slovenije. Podlaga je primerna za globoka, humusna in odcedna tla, potrebuje oporo in namakanje. Rast dreves na tej podlagi je odvisna od rastnih razmer in od kombinacije s sorto. To je primerna podlaga za bujnorastoče in srednje rodne sorte. Šibkorastoče in zelo rodne sorte za to podlago niso primerne. V celinskem delu Slovenije so drevesa na tej podlagi na splošno bujnejša kot na Primorskem. Podlaga vpliva na hiter vstop v rodnost in kasneje dobro in redno rodnost. Končna velikost dreves omogoča večjo gostoto sajenja in pridelavo pod različnimi sistemi zaščite pred škodljivimi vplivi okolja, npr. pod folijo za zaščito pred pokanjem plodov. SORTE Seznam A Število dni od začetka zorenja sorte Burlat BURLAT 0 GRACE STAR® +10 BLACK STAR® +16 KORDIA +26 69 Burlat (0) Burlat je stara francoskega sorta. V pridelavi je od leta 1915. Raste srednje bujno. Sorto lahko kombiniramo z različnimi podlagami, ustreznejša je vsaj srednje bujna podlaga. Cveti srednje zgodaj. Je samoneoplodna sorta (S3S9), ki jo oprašujejo sorte Grace Star, Celeste, Canada Giant, Giorgia, Van in Lapins. Sorta Burlat je pri češnji standard, na katerega se primerja čas zorenja ostalih sort. Plodovi so srednje veliki (7 g, premer 24 mm, velikost kovanca za 1 EUR). Kožica, meso in sok so v optimalni zrelosti temno rdeče barve. Pecelj je srednje dolg, koščica pa srednje velika od velika. Kožica je srednje čvrsta, meso je mehko do polčvrsto. Meso je sočno, aromatično in sladko kislega okusa. Sorta je občutljiva za pokanje. Grace Star® (+10) Sorta Grace Star je potomec prosto oprašene sorte Burlat (1985, Bolonja, Italija). V pridelavi je od leta 2001. Lastnik žlahtniteljske pravice je CRPV (Italija). Rast dreves je bujna, zato se jo priporoča za srednje bujno ali šibko podlago. Je samooplodna sorta (S4S9). Cveti zgodaj do srednje zgodaj. Rodnost je velika in redna. Plodovi so atraktivni, veliki, izenačeni, prisekano srčaste oblike in ob optimalni zrelosti živo rdeče barve. Okus plodov je sladko kisel in aromatičen. Koščica je drobna in se loči od mesa. Kožica je čvrsta, meso pa je polčvrsto do čvrsto. Pecelj je srednje dolg in srednje debel. Sorta je za pokanje manj občutljiva. Black Star® (+16) Italijanska sorta Black Star je nastala leta 1985 s križanjem sort Lapins in Burlat. V pridelavo je bila uvedena v letu 2001. Lastnik žlahtniteljske pravice je CRPV (Italija). Raste bujno, zato se jo priporoča za srednje bujno ali šibko podlago. Cveti srednje zgodaj, v času cvetenja sorte Burlat. Je samoneoplodna sorta (S1S3). Primerna opraševalca sta Grace Star in Burlat. Redno in dobro rodi. Plod je velik, simetričen, čvrst, prisekano srčaste oblike, z drobno koščico in srednje dolgim pecljem. Plod doseže optimalno zrelost, kadar je obarvan temno rdeče. Takrat se tudi meso obarva rdeče. Prehitro obrani plodovi so izrazito kisli. Sorta je za pokanje manj občutljiva. 70 Kordia (+26) Je češka sorta neznanega izvora, ki se prideluje od leta 1981. Raste bujno, zato se jo priporoča za šibko ali srednje bujno podlago. Je samoneoplodna sorta (S3S6), ki cveti srednje pozno. Primerne opraševalne sorte so Burlat, Grace Star, Celeste, Van, Canada Giant, Hedelfinger, Germersdorfer, Regina in Skeena. Plodovi dozorijo dobre 3 tedne po sorti Burlat. So srčaste oblike, z dolgimi peclji in drobno koščico. V optimalni zrelosti je kožica plodu karminasto rdeče do temno rdeče barve, meso pa je temno rdeče. Plodovi so čvrsti, sočni, aromatični in odličnega, sladko kislega okusa. Zaradi občutljivosti za spomladansko pozebo se priporoča sajenje na dobre sadjarske lege. Manj občutljiva za pokanje. Seznam B Število dni od začetka zorenja sorte Burlat PANARO 1* SWEET EARLY® -5 EARLISE* EARLY LORY® -3 PANARO 2* EARLY STAR® 0 VIGRED +10 SUMPACA* CELESTE® +10 GIORGIA +11 NEWSTAR +13 SUMGITA* CANADA GIANT® +17 VAN +18 FRANCOSKA +20 SUNBURST +20 GERMERSDORFER +20 HEDELFINGER +22 LAPINS +24 REGINA +30 SKEENA® +34 71 Panaro 1* Sweet Early® (-5) Sorta je italijanska križanka sorte Burlat s sorto Sunburst. Leto začetka pridelave je 2001. Lastnik žlahtniteljske pravice je CRA-FRF (Italija). Raste bujno, zato se jo priporoča za šibko do srednje bujno podlago. Sorta je avtosterilna (S1S9). Cveti zgodaj, v času sorte Lapins. Povprečna masa ploda je večja kot pri sorti Burlat. Pecelj je kratek. Barva kožice plodu je temno rdeča, barva mesa je rdeča. Meso se od koščice, ki je majhna, srednje dobro loči. Kožica je čvrsta, meso pa polčvrsto. Plodovi so kislo sladkega okusa, sočni in srednje aromatični. Za pokanje je manj občutljiva. Earlise* Early Lory® (-3) Francoska sorta neznanega izvora je v pridelavi od 1990. Lastnik žlahtniteljske pravice je drevesnica Zanzi (Italija). Raste srednje bujno in pokončno. Sorto lahko kombiniramo z različnimi podlagami. Zori 3 dni pred sorto Burlat. Cveti zgodaj. Je samoneoplodna sorta (S1S9); primerni opraševalci so Celeste, Lapins in Garnet (S1S4). Plodovi so srednje veliki in srednje čvrsti. Barva kožice, mesa in soka je temno rdeča. Plodovi so sočni, srednje aromatični in sladko kislega okusa. Občutljiva za pokanje. Panaro 2* Early Star® (0) Italijanska sorta, ki je v pridelavi od leta 1999 (Burlat X Stella Compact, 1983) . Rast je bujna do srednje bujna, zato je sorta primerna za šibko ali srednje bujno podlago. Cveti v sredini sezone cvetenja češnje, zori pa v času zorenja sorte Burlat. Avtofertilna sorta (S4S9). Rodnost sorte je večja kot pri sorti Burlat. Barva kožice je v optimalni zrelosti temno rdeča, barva mesa in soka pa je rdeča. Meso se od koščice, ki je srednje velika, srednje dobro loči. Kožica in meso sta čvrsta. Plodovi so sočni in srednje aromatični, odličnega sladko kislega okusa. Manj občutljiva za pokanje. 72 Vigred (+10) Slovenska sorta češnje, ki je nastala s križanjem sort Germersdorfer in Burlat leta 1970. V pridelavi je od leta 1986. Rast sorte je zelo bujna. Primerno raste in rodi le v kombinaciji s šibko ali srednje bujno podlago. Za bujno podlago ni primerna. Cveti srednje pozno. Je samoneoplodna sorta, opraševalne sorte niso znane. Plodovi so topo srčaste oblike, bleščeče živo rdeče do temno rdeče barve s srednje dolgim pecljem. Plodovi so primerno zreli, ko se meso ob koščici obarva temno rdeče. Meso je čvrsto in se od koščice, ki je drobna, lepo loči. Sorta je za pokanje manj občutljiva. Sumpaca* Celeste® (+10) Je kanadska križanka sort Van in New Star. V pridelavi je od leta 1993. Lastnik žlahtniteljske pravice je IPS (Francija). Raste bujno in je primerna je za različne tipe podlag. Cveti srednje zgodaj do srednje pozno. Samooplodna sorta (S1S4). Srednje zgodaj zarodi, v rodnosti pa dobro rodi. Plodovi so zelo veliki. Imajo kratek do srednje dolg pecelj. Barva kožice je v optimalni zrelosti živo rdeča. Kožica je čvrsta. Meso je srednje čvrsto, sočno, aromatično in odličnega sladko kislega okusa. Sorta je občutljiva za pokanje. Giorgia (+11) Je italijanska sorta, križanka sort Caccianese in ISF 123. V pridelavi je od leta 1985. Zaradi srednje bujne rasti in velike rodnosti se jo priporoča le za bujne ali srednje bujne podlage. Cveti srednje zgodaj do srednje pozno. Je samoneoplodna sorta (S1S13). Primerne opraševalne sorte so Burlat, Celeste, Grace Star in Van. Hitro preide v rodnost in nato obilno rodi. Plod srčaste oblike je srednje velik. Kožica je temno rdeča, bleščeča in čvrsta. Meso je čvrsto, sočno, rdeče barve, aromatično in sladko kislega okusa. Za pokanje je manj občutljiva. 73 Newstar (+13) Sorta je kanadska križanka sort Van in Stella. V pridelavi je od leta 1987. Raste srednje bujno, cveti srednje zgodaj, dozori pa 2 tedna po sorti Burlat. Samooplodna sorta (S3S4). Primerna je za kombinacijo s srednje bujno ali bujno podlago. Plodovi imajo srednje dolg do dolg pecelj. Kožica je svetleča in v optimalni zrelosti temno rdeča. Meso se srednje dobro loči od koščice, je aromatično in sladko kislega okusa. Je polhrustavka in manj občutljiva za pokanje. Sumgita* Canada Giant® (+17) Sorta neznanega izvora izhaja iz raziskovalne postaje Summerland (Kanada). Prideluje se od leta 1993. Lastnik žlahtniteljske pravice je IPS (Francija). Rast je bujna, zato je primerna tudi za šibko ali srednje bujno podlago. Cveti srednje zgodaj do srednje pozno. Je samoneoplodna sorta (S1S2). Opraševalne sorte so Giorgia, Van in Kordia. Hitro zarodi, nato dobro in redno rodi. Plodovi prisekano srčaste oblike imajo srednje dolg pecelj. Meso se od koščice loči srednje dobro. Barva kožice je v ptimalni zrelosti živo rdeča do temno rdeča. Meso je sočno, srednje aromatično in sladko kislega okusa. Je polhrustavka in manj občutljiva za pokanje. Van (+18) Je kanadska sorta, selekcija sejancev prosto oprašene sorte Empress Eugenie. Prideluje se od leta 1944. Raste srednje bujno. Zgodaj zarodi, nato pa obilno rodi, zato je primerna za le za srednje bujno ali bujno podlago. Je samoneoplodna sorta (S1S3), ki cveti srednje zgodaj. Opraševalne sorte so Burlat, Celeste, Grace Star, Giorgia in Kordia. Čvrsti plodovi so srednje veliki, imajo kratek pecelj in majhno koščico. Kožica ploda je v optimalni zrelosti temno rdeča. Meso je zelo sočno, aromatično, sladko kislega okusa. Za pokanje je manj občutljiva. 74 Francoska (+20) Sorta, ki je domnevno iz Francije, se je v Goriških Brdih razširila po drugi svetovni vojni. Uveljavljena sinonima sta Napoleonka z dolgim pecljem in Štekarjeva. Rast je pokončna in srednje bujna, zato ustreza bujni ali srednje bujni podlagi. Cveti pozno in je samoneoplodna sorta. Opraševalne sorte niso znane. Redno in dobro rodi. Plod je srednje velik. Ima srednje dolg do dolg tanek pecelj. Hrustavka. Plodovi srčastega videza so sočni in prijetnega okusa. Plod je živo do temno rdeč, meso pa je svetlejše. Za pokanje je manj občutljiva. Sunburst (+20) Kanadska sorta je križanka sort Van in Stella. V pridelavi je od leta 1983. Drevo raste bujno. Primerna je tudi za šibko ali srednje bujno podlago. Je samooplodna sorta (S3S4), ki cveti srednje pozno. Plod je velik in živo rdeče barve, ima srednje dolg pecelj in srednje veliko koščico. Meso in sok sta rdeče barve. Meso je sočno do zelo sočno, srednje aromatično in sladko kislega okusa. Polhrustavka. Je manj občutljiva za pokanje. Germersdorfer (+20) Sorta neznanega izvora je poznana tudi kot Šnajders (Schneiders Späte Knorpelkirsche) ali Nordwunder, v Italiji pa kot Ferrovia. Raste srednje bujno do bujno. Primerna je tudi za šibko ali srednje bujno podlago. Cveti pozno, zato je pomembna kot opraševalec drugih pozno cvetočih sort. Dozori okvirno 3 tedne po sorti Burlat. Je samoneoplodna sorta (S3S12). Opraševalne sorte so Canada Giant, Van, Kordia, Hedelfinger, Regina. Čvrsti plodovi imajo dolge peclje in srednje veliko koščico, ki se srednje dobro loči od mesa. Barva kožice je v optimalni zrelosti temno rdeča. Meso je sočno, aromatično, sladko kislega okusa. Za pokanje manj občutljiva sorta. 75 Hedelfinger (+22) Je stara nemška sorta. Drevo raste srednje bujno do bujno. Zaradi obilne rodnosti je primerna za srednje bujno podlago. Cveti srednje pozno do pozno. Pomembna je kot opraševalec drugih pozno cvetočih sort. Je samoneoplodna sorta (S3S5), ki jo oprašujeta sorti Kordia in Germersdorfer. Plodovi so ovalne oblike, z dolgim pecljem in veliko koščico. Kožica je čvrsta in v optimalni zrelosti temno rdeče barve. Meso je čvrsto, sočno in aromatično, sladko kislega okusa. Za pokanje manj občutljiva sorta. Lapins (+24) Je kanadska križanka sort Van in Stella, ki je v pridelavi od leta 1983. Raste bujno in se slabo obrašča. Zaradi obilne rodnosti je primerna za srednje bujno podlago. Je samooplodna sorta (S1S4), ki zgodaj cveti. Zgodaj zarodi, nato pa obilno rodi. Plodovi dozorijo dobre 3 tedne po sorti Burlat. Plodovi so okroglaste oblike s srednje dolgim pecljem. Kožica je čvrsta, živo rdeče do temno rdeče barve v optimalni zrelosti. Meso je polčvrsto. Je srednje aromatična češnja sladko kislega okusa. Za pokanje je manj občutljiva. Regina (+30) Sorta je nemška križanka sort Schneiders Späte Knorpelkirsche in Rube. V pridelavi je od leta 1981. Raste bujno. Priporoča se jo le za šibke ali srednje bujne podlage. Cveti zelo pozno in zori zelo pozno. Plodovi dozorijo dobre 4 tedne po sorti Burlat. Je samoneoplodna sorta (S1S3), za katero se priporoča, da se v neposredno bližino posadijo drevesa vsaj dveh opraševalnih sort. Sorte, ki se navajajo kot primeren opraševalec, so: Germersdorfer (S3S12), Hedelfinger (S3S5), Kordia (S3S6), Sylvia (S1S4), Durone 3 (S3S6) in Irena (S4S6). Plodovi so ovalne oblike in imajo zelo dolg pecelj. Barva kožice je v optimalni zrelosti temno rdeča ali še temnejša. Plodovi so čvrsti, manj sočni, aromatični in odličnega kislo sladkega do sladkega okusa. Plodovi malo pokajo. 76 Skeena® (+34) Kanadska sorta je v pridelavi od leta 1997. Je potomka križanj (Bing x Stella) x (Van x Stella) leta 1976 (Summerland). Lastnik žlahtniteljske pravice je IPS (Francija). Raste srednje bujno in je primerna za srednje bujno podlago. Cveti srednje zgodaj, zori pa zelo pozno. Je samooplodna sorta (S1S4). Plodovi so srednje veliki, čvrsti in v optimalni zrelosti temno rdeče barve. Za pokanje je občutljiva. 77 SLIVA Prunus domestica L. Sadni izbor 2022 ponuja sorte, ki zorijo od zgodnjega poletja do pozne jeseni. Določen delež sliv se vedno predela v marmelado ali žganje, vendar so v sadnem izboru predvsem namizne sorte. Gre za sorte, ki imajo v povprečju 40 g plodove v odtenkih modre barve.. Edina možnost pridelave slive povsod tam, kjer je šarka razširjena, torej tudi v Sloveniji, je sajenje primernih sort. Glavna usmeritev sortimenta slive je zatorej odpornost ali tolerantnost sorte proti virusu šarka. To lastnost imajo le nove sorte, ki so bile ustvarjene s ciljem odpornosti proti šarki. V Sadni izbor so uvrščene sorte, ki poleg tega dobro in redno rodijo, ki imajo plodove s primernimi lastnostmi za slovenskega potrošnika in so bile preizkušene v Sloveniji. V Sadni izbor so uvrščene izključno sorte z okusnimi plodovi, vendar bo okus razvit le, če bodo slive obrane v primerni zrelosti. Prezgodaj obrane slive nimajo primerno obarvane kožice, niti primerne barve mesa, nimajo razvitega okusa in arome. Plodovi za predelavo morajo imeti tudi večjo vsebnost suhe snovi, kar imajo predvsem sorte, ki zorijo konec avgusta in v septembru. V seznamu A so sorte, s katerimi imamo dolgoletne dobre izkušnje, v seznamu B pa so sorte, s katerimi imamo dobre izkušnje krajši čas ali so manj razširjene. Nabor sort iz seznama B dopolnjuje sorte iz seznama A glede termina zorenja in glede pomoloških lastnosti. PODLAGE Slovenske drevesnice ponujajo sadike sliv na podlagi sejanec mirabolane ( Prunus cerasifera L.) in na podlagi Wavit ( Prunus domestica L.). Sejanec mirabolane je generativna in bujna podlaga. Drevo na tej podlagi doseže višino do 5 m. Je najbolj razširjena podlaga za slivo. Primerna podlaga za vse vrste zemljišč in za vse sorte. Ustrezajo ji apnena in sušna tla, manj pa težka in slabo odcedna tla. ® Vegetativna podlaga Wavit Prudom je in-vitro razmnožena selekcija slive Wangenheim. Po navedbah tujih virov gre za srednje bujno podlago, ki omogoča gosto sajenje, ki je primerna za vse sorte, in ki vsaj prva leta po sajenju potrebuje oporo. V Sloveniji je v postopku preizkušanja. SORTE Seznam A ČAČANSKA LEPOTICA® STANLEY 78 Čačanska lepotica® Srbska sorta je nastala s križanjem sort Wangenheim in Požegača leta 1961. V pridelavi je od leta 1991. Raste šibko do srednje bujno. Je samooplodna sorta, ki cveti srednje zgodaj. Zori konec julija oz. v začetku avgusta. Plodovi so eliptične oblike, srednje veliki (40 g), s temno modro tanko kožico s poprhom in s srednje dolgim pecljem. Meso je čvrsto, v optimalni zrelosti zeleno rumene barve. Plodovi so sladko kislega, odličnega okusa. Meso se dobro loči od koščice (cepka). Značilni sta zgodnja, redna in velika rodnost. Plodovi so primerni za svežo porabo in v manjši meri tudi za predelavo. Sorta je tolerantna za šarko. Stanley Sorta je ameriška križanka sort Agen in Grand Duke. Raste srednje bujno do bujno. Cveti srednje pozno. Je delno samooplodna sorta. Plodovi so srednje veliki (40 g), podaljšano eliptični, rahlo asimetrični, temno vijolično modre barve s poprhom in srednje dolgim pecljem. Meso je zeleno rumeno, čvrsto, sladko kislo in srednje aromatično in se od koščice večinoma dobro loči. Koščica je velika. Je srednje občutljiva za pokanje kožice. Zori od zadnje dekade avgusta do začetka septembra. Redno in obilno rodi. Plodovi so primerni za svežo porabo in tudi za predelavo. Za šarko tolerantna sorta. Seznam B TOPFIRST ČAČANSKA RANA HANITA® TOPFIVE® ČAČANSKA NAJBOLJA® KULINARIA* TOPTASTE® VALOR VALJEVKA® JOJO® 79 Topfirst Je zgodnja sorta slive iz Geisenheima (Nemčija, 1992) (Čačanska najbolja x Ruth Gerstetter). Raste srednje bujno. Sorta običajno cveti hkrati s sorto Stanley, včasih tudi prej. Samooplodna sorta. Plodovi dozorijo sredi julija. So ovalne oblike, z maso do 60 g in so rahlo asimetrični. Barva kožice je vijolično-modra do temno modra, barva mesa pa je zeleno rumena. Meso je srednje čvrsto do čvrsto, okusno in se srednje dobro loči od koščice. Značilno za sorto je ozko obiralno okno. Rodnost nastopi zgodaj in je srednje velika. Primerna predvsem za svežo porabo. Odporna proti šarki. Čačanska rana Sorta je srbska križanka sort Wagenhajmova in Požegača iz leta 1961. Raste bujno do zelo bujno. Je samoneoplodna sorta. Primerni opraševalni sorti sta Čačanska lepotica in Stanley. Cveti srednje zgodaj. Plodovi, ki dozorijo v drugi polovici julija, so ovalne oblike, srednje veliki (do 50 g), z modro vijolično kožico in s svetlo rumeno barvo mesa. Okus primerno zrelih plodov je sladko kisel. Plodovi ob zrelosti hitro odpadejo. Cepka. Plodovi so primerni za svežo porabo. Za šarko tolerantna sorta. Hanita® Hanita je nemška sorta, nastala v Hohenheimu s križanjem sort President in Auerbacher. Lastnik žlahtniteljske pravice je Artevos (Nemčija). Raste bujno. Sorta je samooplodna. Zori sredi avgusta. Plodovi so ovalne oblike, 40 g, temno modre barve in imajo srednje dolg pecelj. Meso je zlato rumene barve, srednje čvrsto, sočno, kislo sladkega okusa. Sorto odlikuje harmoničen okus in odlična aroma. Cepka. Rodnost je zgodnja in dobra. Plodovi so primerni za svežo porabo in pripravo slaščic. Je sorta, tolerantna na šarko. 80 Topfive® Topfive je nemška sorta, nastala s križanjem sort Čačanska najbolja in Auerbaher leta 1986. Lastnik žlahtniteljske pravice je Artevos (Nemčija). Rast je srednje bujna. Je delno samooplodna sorta. Cveti srednje zgodaj. Priporoča se opraševalna sorta (npr. Čačanska lepotica). Plodovi dozorijo v prvi dekadi avgusta. So srednje veliki (35 g), zelo čvrsti, sočni in zelo okusni. Odlikuje jo dobra aroma. Plodovi imajo temno modro kožico in zlato rumeno meso. Pecelj je srednje dolg, meso pa se od koščice dobro loči. Rodnost je srednje velika. Namizna sorta, ki je primerna tudi za pripravo slaščic. Odporna proti šarki. Čačanska najbolja® Čačanska najbolja je potomec križanja sort Wangenhajms in Požegača leta 1961 v Čačku (Srbija). V pridelavi je od 1991. Raste bujno do zelo bujno. Zori v začetku septembra. Je samoneoplodna sorta. Primerni opraševalni sorti sta Čačanska lepotica in Čačanska rodna. Plodovi (40 g) so eliptične oblike. Barva kožice, ki je srednje debela, je v optimalni zrelosti temno modra, barva mesa pa svetlo rumena. Meso je čvrsto, sočno, kislo sladkega okusa. Namizna sorta, primerna tudi za predelavo. Sorta je tolerantna za šarko. Kulinaria* Toptaste® Sorta je potomka križanja Valor x Domača češplja leta 1993 v Nemčiji. Raste bujno do zelo bujno. Cveti srednje zgodaj in je delno samooplodna. Kot primerne opraševalne sorte se navajajo Čačanska lepotica in Topfive. Zelo občutljiva je za cvetno monilijo. Plodovi dozorijo v drugi polovici avgusta. Ob zrelosti dosežejo 40 – 50 g, so temno modre barve in z mesom zlato rumene barve. Koščica je velika in se slabo loči od mesa. Plodovi lahko dosežejo veliko vsebnost suhe snovi in dobro aromo. Rodnost je redna in velika. Pogoste nepravilnosti na kožici ploda, ki se ob peclju hitro naguba, zmanjšujejo primernost plodov za namizno rabo. Sorta je tolerantna za šarko. 81 Valor Sorta je kanadska križanka sort Imperial Epinense in Grand Duke. Raste srednje bujno. Sorta hitro zarodi, vstop v polno rodnost pa kasni. V polni rodnosti rodi srednje do odlično. Cveti srednje pozno. Je samoneoplodna sorta. Oprašuje jo sorta Stanley. Plod je srednje velik (40 g), eliptične oblike, vijolično modre barve in ima srednje dolg in tanek peceljm. Spada med cepke. Meso je zelo okusno in aromatično. Zori konec avgusta. Plodovi so primerni za svežo porabo in za predelavo. Sorta je tolerantna za šarko. Valjevka® Sorta je bila vzgojena na Inštitutu v Čačku (Srbija) leta 1959 kot križanec sort Agen 707 in Stanley. Prideluje se od leta 1991. Rast je srednje bujna. Valjevka je srednje zgodaj cvetoča sorta, ki zori konec avgusta. Povprečna masa ploda je 30 g. Kožica je debela, temno modre barve s svetlim poprhom in srednje dolgim do dolgim pecljem. Meso je zeleno rumene do zlato rumene barve, manj sočno, čvrsto, srednje aromatično in kislo sladkega okusa. Koščica je srednje velika in se dobro loči od mesa. Rodnost je velika. Plodovi so primerni tudi za sušenje. Sorta je tolerantna za šarko. Jojo® Sorta je nastala s križanjem sort Ortenauer in Stanley leta 1981 v Nemčiji. Lastnik žlahtniteljske pravice je Artevos (Nemčija). Prideluje se od leta 1999. Rast je srednje bujna. Je samooplodna sorta. Cveti zgodaj. Plodovi, ki dosežejo maso 60 g, imajo kratek do srednje dolg pecelj. Kožica je debela, modro vijolične do temno modre barve in s svetlim poprhom. Meso je ob primerni zrelosti zlato rumene do oranžno rumene barve, sočno do zelo sočno, čvrsto, aromatično in kislo sladkega okusa. Rodnost je velika. Plodovi so primerni za namizno rabo in za predelavo. Odporna je proti šarki. 82 MARELICA Prunus armeniaca L. Fenološke lastnosti sorte so pri marelici še posebej pomembne, saj je ena od najzgodneje cvetočih sadnih vrst in lahko z izbiro sorte, ki cveti čim pozneje, zmanjšamo tveganje za spomladansko pozebo. Za naše klimatske razmere so ustrezne predvsem sorte, ki potrebujejo dolgo vernalizacijo. Sorte s kratkim obdobjem fiziološkega mirovanja se ob prvih nekoliko toplejših dneh 'zbudijo', ponovna ohladitev pa povzroči razpoke na deblu in vejah. Tako nastanejo vstopna mesta za okužbe, kar pogosto vodi v odmiranje dreves. Marelico ogroža tudi šarka, zato je pomembna in želena lastnost sorte odpornost proti šarki. Nekatere izmed sort v Sadnem izboru so proti šarki odporne, druge so tolerantne. Poleg tega je vključenih tudi nekaj sort, ki te lastnosti nimajo, pa vendar se v naših pridelovalnih razmerah kažejo z robustnostjo, oziroma z manjšo občutljivostjo. Sadni izbor 2022 pri marelici vključuje sorte, ki so bile preizkušene v Sloveniji in so pridelovalci z njimi zadovoljni. V njem prevladujejo t.i. tradicionalne sorte s primernimi pomološkimi lastnostmi tudi za predelavo. Precej t.i. modernih sort z atraktivnimi in bolj obarvanimi plodovi v naših razmerah ali niso dale dobrih rezultatov ali pa jih šele preizkušamo. Pri uvrščanju sort v nabor je bila upoštevana tudi dosegljivost sadilnega materiala. PODLAGE Najbolj razširjena podlaga za marelico pri nas je mirabolana ( Prunus cerasifera L.). Sorte v slovenskih drevesnicah cepijo na dva tipa mirabolane, na sejanec mirabolane in na vegetativno razmnoženo podlago 29C. Mirabolana vpliva na zgodnjo in redno rodnost, dobro prenaša apnena tla in sušne razmere, nekoliko slabše pa težka tla. V slovenskih razmerah je dala dobre rezultate preizkušanja tudi podlaga Torinel ( Prunus domestica L.). SORTE Seznam A ORANGE RED® BHART SAN CASTRESE 83 Orange red® Je ameriška sorta, križanka sort Lasgerdi Mashhad x (Scout x Mc Clure). Raste bujno. Cveti pozno. Je samoneoplodna sorta. Primerni opraševalni sorti sta Hargrand in Bergeron. Zori v drugi dekadi junija. Je sorta s srednje velikimi plodovi. Plodovi imajo srednje globok šiv, vrh ploda je izbočen. Plodovi so rahlo asimetrični. Osnovna barva kožice je oranžna, ki pa jo enakomerno ali v obliki pikic delomaprekriva rdeča krovna barva. Je cepka z rumeno oranžnim do oranžnim mesom. Proti šarki odporna sorta. San castrese Sorta je selekcija marelic iz okolice Vezuva (Italija). Rast dreves je bujna in razprta. Samooplodna sorta, ki je dober opraševalec drugih sort (npr. sorte Aurora). Cveti srednje zgodaj, kljub temu pa zaradi postopnega odpiranja brstov redko v celoti pozebe. Plodovi, ki dozorijo konec junija, so srednje debeli, okroglo eliptične oblike in povprečnega okusa. Meso je svetlo oranžno, srednje čvrsto, aromatično in se od koščice loči srednje dobro do dobro. Plodovi običajno nimajo rdeče krovne barve. Redno in odlično rodi. Primerna za svežo porabo in za predelavo. Za šarko toleratna sorta. Seznam B NINFA* BO 90610010* BORA® AURORA® TOM COT® TOYACO PERLA HARCOT HARGRAND PISANA DEBELI FLOKARJI PORTICI BERGERON 84 Ninfa Sorta je nastala s križanjem sort Ouardi in Tyrinthos v Italiji. To je samooplodna sorta marelice, ki cveti in dozori zgodaj. Na Primorskem dozori v začetku junija. Rast dreves je bujna, rodnost pa velika.. Povprečna masa ploda je do 40 g. Krovna barva v obiki pikic prekriva manj kot 1/4 ploda. Sorta je primerna le za najboljše sadjarskee lege na Primorskem. BO 90610010* Bora® Italijanska sorta Bora je zgodnja sorta marelice, ki je nastala s križanji (Early blush x PA 7005-2-(Rival x (Goldrich x PA 43)). V pridelavi je od leta 2003. Lastnik žlahtniteljske pravice je CRPV (Italija). Raste bujno. Sorta je delno samooplodna. Cveti srednje zgodaj. Na Primorskem sorta dozori sredi junija. Plodovi so relativno veliki (50 - 60 g). Krovna barva v obliki pikic prekriva manj kot ¼ plodu. Rodnost je srednja. Sorto priporočamo le za najboljše sadjarske lege na Primorskem. Za šarko tolerantna sorta. Aurora® Izvor sorte je nepoznan. Rast dreves je bujna. Cveti srednje zgodaj. Je samoneoplodna sorta, ki jo oprašujejo sorte San castrese ali Hargrand. Je srednje rodna sorta s srednje velikimi plodovi, ki je zanimiva zaradi zgodnjega zorenja (na Primorskem v začetku junija). Barva kožice je rumeno oranžna s svetlo rdečo krovno barvo, ki prekriva plod do 50%. Meso je rumeno oranžno, srednje čvrsto. Je cepka. Proti šarki odporna sorta. 85 Tom Cot® Toyaco Tom Cot je sorta, ki je nastala v ZDA s križanjem sorte Rival s selekcijo prosto oprašene sorte Goldrich (PA 63-265). V pridelavi je od leta 1989. Je samooplodna sorta, ki cveti srednje pozno do pozno, zori pa v drugi polovici junija. Rast drevesa je srednje bujna, rodnost je srednja in redna. Plodovi so okroglasti, srednje veliki do veliki. Plodovi so privlačni z osnovno oranžno barvo, ki jo lahko v manjši meri prekriva krovna rdeča barva. Plodovi so čvrsti, sočni, meso pa se dobro loči od koščice. Perla Sorta je nastala s prosto oprašitvijo sorte Precoce di Colomer na Univerzi v Firencah. Rast dreves je srednje bujna. Rodnost je srednje velika in redna. Cveti pozno, zori pa konec junija. Plodovi so v povprečju srednje veliki. Imajo srednje globok šiv, gladko kožico, vrh ploda pa je izbočen. Plodovi so rahlo asimetrični. Osnovna barva kožice je zeleno rumena do rumena, manj kot četrtino površine pa prekriva krovna barva, ki je porazdeljena v obliki pikic. Je cepka z rumenim mesom. Proti šarki odporna sorta. Harcot Je kanadskega izvora, križanka sort ((Geneva x Naramata) x Morden 604) x (Phelps x Perfection). Raste srednje bujno do bujno. Cveti pozno. Je samoneoplodna sorta, zato je nujno sajenje opraševalne sorte, ki cveti pozno (Hargrand ali Pisana). Plodovi dozorijo konec junija ali v začetku julija. Ima srednje velike plodove. Osnovna barva kožice in mesa je oranžno rumena. Krovna barva enakomerno prekriva do tretjino površine plodu. Je cepka. Za šarko tolerantna sorta. 86 Hargrand Je kanadska sorta. Rast drevesa je srednje bujna. Cveti pozno. Je delno samooplodna sorta, zato se priporoča uporabo opraševalne sorte (npr. Orange red). Zori konec junija ali v začetku julija. Rodnost je dobra in redna. Plodovi so srednje debeli (40 g). Osnovna barva plodov je zeleno rumena, barva mesa pa oranžno rumena do rumeno oranžna. Cepka. Robustna sorta. Pisana Sorta Pisana izhaja iz Pize (Italija). Je potomec prosto oprašene selekcije Icapi 26/5. V proizvodnih nasadih je od leta 1991. Rast drevesa je srednje bujna. Cveti pozno. Je samooplodna sorta. Vstop v rodnost nekoliko kasni, nato pa je dobro rodi. Plodovi ovalne oblike so veliki, čvrsti in dozorijo v prvi polovici julija. Je cepka z dobro izraženo aromo. Tolerantna za šarko. Debeli flokarji Je lokalna briška sorta, katere izvor ni znan. Nekoč je bila najbolj razširjena sorta marelice v Goriških Brdih. Drevo dobro uspeva na toplih legah in peščenih tleh. Samooplodna in poznocvetoča sorta, ki redko pozebe. Nagnjena je k izmenični rodnosti. Aromatični, sočni in srednje veliki plodovi, ki dozorijo v začetku julija, so srednje čvrsti in občutljivi za odtiske. Kožica je oranžno rumene barve in pogosto prekrita z rdečo krovno barvo. Meso oranžne barve se od koščice dobro loči. Plodovi so primerni za svežo porabo, predvsem pa za predelavo v marmelado, sok ali za sušenje. 87 Portici Italijanska selekcija iz okolice Vezuva. Samooplodna sorta, ki cveti srednje zgodaj, dozori pa v prvi polovici julija. Rast sorte je srednje bujna, rodnost pa velika. Plod je velik, rumeno oranžne barve. Deloma ga prekriva rdeča krovna barva. Meso je čvrsto in sočno, dobrega okusa in prijetne arome. Plodovi so primerni za namizno rabo, še posebej pa za predelavo. Bergeron Sorta Bergeron je stara francoska sorta. Nastala je kot naključni sejanec leta 1920. Je samooplodna sorta, ki cveti pozno, zori pa sredi julija. Rodnost je dobra in redna, rast dreves pa srednje bujna do bujna. Plodovi so veliki (50 g), okroglaste oblike. Krovna barva prekriva plod enakomerno ali v obliki pikic vsaj do polovice. Je cepka. Okus plodov je odličen, odlikuje ga tudi dobra aroma. Meso je oranžno in polčvrsto. Robustna sorta, ki je priporočena za hladnejša pridelovalna območja. 88 VIŠNJA Prunus cerasus L. Višnja je bližnja sorodnica češnje, od nje pa se razlikuje v mnogih lastnostih. Zaradi velike vsebnosti kislin v plodovih in značilne arome se višnja uporablja predvsem za predelavo, npr. za pripravo kompota, sokov ali čokoladnih pralinejev. PODLAGE Sejanec češnje je bujna podlaga in je primerna za slabše rastne razmere. Ne prenaša zastajanja vode v tleh, prav tako ne hude suše. Maxma 14 (Maxma Delbard® 14) je vegetativna in srednje bujna podlaga, nastala s križanjem rešeljike in češnje. Colt je medvrstni križanec češnje in kitajske višnje. Je vegetativna in srednje bujna podlaga. SORTE Seznam B KELLERIS 16 LOTOVKA (SCHATTENMORELLE) MONTMORENCY ŠUMADINKA GORSEMSKA Kelleris 16 Je danska sorta, poznana tudi kot Morellenfeuer. Rast drevesa je bujna. Veje so najprej pokončne, nato pa se povešajo. Samooplodna sorta. Cveti srednje pozno. Plodovi so srednje veliki (5 g) in temno rdeče barve. V polni zrelosti plodovi niso izrazito kisli, zato so primerni tudi za svežo porabo. Meso je mehko in zelo sočno. Pecelj je kratek, pecljeva jamica pa se dobro zaraste. 89 Lotovka Je stara nemška sorta, poznana tudi kot Schattenmorelle. Raste povešajoče in srednje bujno. Cveti pozno. Je samooplodna sorta. Zori julija. Plodovi so srednje veliki (5 g), okroglaste in rahlo sploščeni. Barva plodov je temno rdeča, prav tako barva mesa in soka. Je cepka s srednje dolgim pecljem. Meso je sočno, aromatično, sladko kislega okusa. Ob zrelosti se ranica med pecljem in plodom dobro zaraste. Montmorency Francoska sorta. Rast dreves je srednje bujna. Sorta je samooplodna. Cveti in zori pozno. Dozoreva v prvi polovici julija. Plodovi so srednje debeli (do 5 g), okrogli in s kratkim do srednje dolgim pecljem. Barva kožice je živo rdeča, barva soka pa je svetlo rdeča. Je cepka. Meso je mehko in kislega okusa. Šumadinka Je srbska samooplodna sorta. Nastala je v Čačku s križanjem sort Kereška in Heimanova konzervna. Rast drevesa je šibka do srednje bujna. Zori sredi julija. Plodovi so debeli do zelo debeli (7 g), nekoliko srčaste oblike. Barva mesa je rubinaste barve, barva soka pa je temno rdeča. Meso je polčvrsto in kislega okusa. Primerna je za predelavo. Gorsemska Sorta je belgijskega izvora. Rast drevesa je pokončna, srednje bujna do bujna. Cveti zgodaj in je samooplodna. Dozori sredi julija. Plodovi so veliki (6 g), okroglasto ploščate oblike. Barva kožice in mesa je temno rdeče barve, barva soka pa karminasto rdeče barve. Meso je sočno, sladko kislega okusa. Je cepka s kratkim pecljem. V polni zrelosti se ranica med pecljem in plodom zaraste. 90 JAGODA Fragaria x ananassa Žlahtna jagoda je v Sloveniji najbolj razširjena jagodičasta sadna vrsta. Z gojenjem enkrat in večkrat rodnih jagod na prostem in v zavarovanem prostoru je na trgu prisotna več kot polovico leta. Jagoda ima kratko življenjsko dobo, zato jo v pridelavi najpogosteje gojimo eno, do največ dve leti. Prav zaradi tega je menjava sort zelo pogosta. Redko se zgodi, da je posamezna sorta v pridelavi zelo uspešna več kot 10 let. Med najbolj uspešnimi sortami zadnjih let je sorta Clery, ki je trenutno standardna sorta za primerjavo v času zorenja in lastnostih plodov ter količini pridelka. SORTE Skupina enkrat rodnih sort jagod Seznam A Število dni od začetka zorenja sorte Clery CLERY* 0 DELY * +2 JOLY* +3 ASIA* +4 SIBILLA* +8 Clery* (0) Clery je zelo zgodnja italijanska sorta (CIV), v pridelavi od leta 2002. Je standardna sorta, ki jo v Evropi pridelujemo v največjem obsegu. Rast je srednje bujna. Pridelek je srednje velik. Plodovi so srednje veliki do veliki, izdolženo stožčasti, pravilno oblikovani od začetka do konca obiranja. Barva plodov je svetleče karminasto rdeča. Povrhnjica je odporna na pritiske in transport. Plodovi so zelo aromatični. Okus je zelo dober. Sorta je primerna za pridelavo v tleh in zunaj tal, v substratih. Rastlina je tolerantna za bolezni korenin. 91 Dely* (+2) Dely je enkrat rodna italijanska sorta (CIV), v pridelavi od leta 2010. Rast je srednje bujna, izredno visoka in pokončna. Cvet je srednje velik. Cveti zgodaj in dolgo. Pridelek je majhen do srednje velik. Zori zelo zgodaj, sočasno s standardno sorto Clery. Plodovi so veliki, izenačeni, pravilno srčasto stožčasti, svetleče rdeči, trdni in aromatični. Meso je intenzivno rdeče, enotno obarvano. Čaša je srednje velika. Okus je zelo dober, sladek in skladen. Sorta Dely je zaradi izjemne kakovosti zelo primerna za sajenje v intenzivne nasade. Tolerantna je za bolezni listov in korenin. Joly* (+3) Asia je italijanska sorta, v pridelavi je od leta 2005. Je srednje pozna, primerna za osrednje evropski prostor. Primerna je za pridelavo v tunelih in na prostem. Rast je bujna. Plod je velik do zelo velik, stožčasto izdolžen, včasih delno sploščen, intenzivno rdeč in svetleč. Zaradi velikosti plodov se pogosto lomijo peclji, kar privede do prisilnega zorenja. Meso in povrhnjica sta srednje trdni, predvsem pri višjih temperaturah. Meso ima visok delež sladkorja. Je dobrega okusa. Pridelek je srednje velik do velik. Močno je občutljiva za črno pegavost jagod in pepelasto plesen. Odporna je za koreninske bolezni in nizke temperature. Asia* (+4) Asia je italijanska sorta, v pridelavi je od leta 2005. Je srednje pozna, primerna za osrednje evropski prostor. Primerna je za pridelavo v tunelih in na prostem. Rast je bujna. Plod je velik do zelo velik, stožčasto izdolžen, včasih delno sploščen, intenzivno rdeč in svetleč. Zaradi velikosti plodov se pogosto lomijo peclji, kar privede do prisilnega zorenja. Meso in povrhnjica sta srednje trdni, predvsem pri višjih temperaturah. Meso ima visok delež sladkorja. Je dobrega okusa. Pridelek je srednje velik do velik. Močno je občutljiva za črno pegavost jagod in pepelasto plesen. Odporna je za koreninske bolezni in nizke temperature. 92 Sibilla* (+8) Sibilla je italijanska sorta (CIV). Ker zahteva več nizkih temperatur, je primerna za gojenje v osrednje evropskem prostoru. Rast je bujna, listi veliki, pokončni. Cvetovi so v višini listov ali malo pod listi. Je zelo rodna. Zori 8 dni za sorto Clery. Plod je velik do zelo velik, lep, izdolženo stožčast, trden. Povrhnjica je zelo odporna, svetleče rdeča. Notranjost plodu je svetlo rdeča. Je zelo dobrega okusa. Zaradi robustne rasti je dokaj odporna za bolezni in zunanje stresne razmere. Delno je občutljiva za zelo visoke temperature. Seznam B Število dni od začetka zorenja sorte Clery LIA* +2 LYCIA* +2 APRICA* +4 ELSANTA +4 AROSA +6 LAETITIA +8 Lia* (Sugar lia) (+2) Lia je italijanska sorta, skrižana leta 1996. Je križanka (sel.86.288.1 x Cortina) x Miss. Selekcionirana je bila 1998. V pridelavi je od leta 2006. Sorta je bila leta 2009 iz Sugar Lia preimenovana v sorto Lia. Je srednje bujna, delno pokončna. Priporočeno jo je saditi zgodaj, na zelo bogata tla. Je srednje zgodnja sorta. Zoreti začne nekoliko za sorto Clery. Plod je srednje velik, pravilen, stožčast, zelo trden, svetlo rdeč in svetleč. Meso je trdno, bogato s sladkorji, aromatično in zelo dobro. Sorta je srednje rodna. Občutljiva je za belo listno pegavost, črno pegavost jagod, pepelasto plesen, bakterizo in gnilobo korenin ter na poletne toplotne šoke. 93 Lycia* (+2) Lycia® CIVNB557 je enkrat rodna italijanska sorta (CIV). Rast je zgoščena, srednje bujna, delno pokončna. Cvetovi so veliki, na dolgih pecljih. Pridelek je velik. Obiralno okno je zelo široko. Pridelek obiramo na 3 do 4 dni ali celo na daljše obdobje. Zori srednje pozno, dolgo in izenačeno. Plodovi so veliki, izenačeni, okroglo stožčasti in izrazito izdolženi. Povrhnjica je živo rdeča, zelo trdna in za skladiščenje zelo obstojna. Meso je enotno rdeče obarvano in zelo trdno, malo topno. Čaša je velika in prilegajoča. Okus je srednje dober do dober. Rastlina je zaradi svoje robustnosti delno odporna za bolezni listov (pepelasta plesen) in koreninskega sistema. Zaradi močnega koreninskega sistema je primerna za utrujena in manj založena zemljišča. Aprica* (+4) Aprica je italijanska sorta (CIV), primerna za osrednji evropski prostor. Rast je pokončna in bujna. Cvetovi so pod listi. Je zelo rodna. Zoreti začne nekaj dni za standardno sorto Clery. Plod je zelo velik, lep, pravilno stožčasto oblikovan. Velikost plodov je zelo izenačena preko celega obiralnega obdobja. Plod je zelo trden in ima dolgo obstojnost. Svetlo in svetlečo barvo doseže tudi pri nižjih temperaturah. Je dobrega, skladnega okusa. Rastlina je robustna, odporna za dež in zato tudi za bolezni, predvsem za pepelasto plesen. Elsanta (+4) Elsanta je nizozemska sorta, križanka sort Gorella in Holiday. Skrižana je bila leta 1973 in je v pridelavi od leta 1981. Rast je bujna in odprta. Plodovi so srednje veliki, okroglo srčaste oblike. Površina plodu je živo rdeče barve. Meso je oranžno rdeče, belo žarkasto, topno. Okus je zelo dober, usklajen, sladko kisel. Zori srednje pozno. Občutljiva je za pozebo. Primerna je za pridelavo na prostem in v zavarovanem prostoru. 94 Arosa (+6) Arosa je italijanska sorta, v pridelavi od leta 2001. Rast je srednje bujna. Plodovi so veliki, pravilno stožčasti, intenzivno rdeči in svetleči. Plod je trden, povrhnjica pa neobčutljiva. Okus je srednje dober. Je srednje pozna in zori malo za sorto Elsanta. Primerna je za pridelovanje v zemlji in zunaj tal, v vrečah napolnjenih s substratom. Laetitia* (+10) Laetitia je enkrat rodna italijanska sorta (CIV), v pridelavi od leta 2013 z visoko potrebo po nizkih zimskih temperaturah. Rast je zelo bujna, gosta, srednje visoka. Listi so veliki, intenzivno zelene barve. Cveti in zori pozno in dolgo. Cvet je srednje velik, pod listi. Pridelek je zelo velik. Plod je srednje velik do velik, okroglo stožčast, enotne oblike, živo rdeč, svetleč in trden. Čaša je majhna. Meso je srednje trdno do trdno, kislo sladko in aromatično. Zaradi robustnosti je tolerantna za bolezni korenin in listov. 95 Skupina dvakrat rodnih sort jagod Seznam A ALBION* Albion* Albion je večkrat rodna ameriška sorta (Kalifornija). Rast je srednje bujna, zelo pokončna, kar omogoča gostejše sajenje. Podobna je sorti Diamante. Pridelek je srednje velik. Plod je srednje velik do velik, zelo trden, pravilno stožčasto oblikovan, izdolžen, dobrega in sladkega okusa. Lahko se trga. Barva je zelo intenzivna. Pri visokih temperaturah so plodovi temni. Včasih je barva neenotna. Plodovi so zelo obstojni. Je srednje do zelo občutljiva za črno pegavost jagod. Zelo je odporna za venenje in gnilobo korenin jagode. Primerna je za gojenje v tleh in zunaj tal. Seznam B MARA DES BOIS* MURANO SAN ANDREAS Mara des bois* Mara des bois je večkrat rodna sorta, ki je nastala s križanjem sort (Humi Gento x Ostara) x (Red Gauntlet x Korona) v Franciji. Njen žlahtnitelj je Andre Marionnet. Komercialno so sorto začeli gojiti leta 1991. Rast je pokončna in srednje bujna. Listi so številni. Rodnost je srednje velika. Cveti zgodaj. Cvetna stebla so pod listi. Cvetovi so srednje veliki in zelo številni. Plodovi so majhni do srednje veliki, stožčasto okrogli in pravilno oblikovani. So zelo izenačeni po obliki, velikosti in barvi. Povrhnjica je rdeče oranžna, svetleča. Čaša je srednje velika in prilegajoča. Semena so srednje velika, rumena, rahlo vdrta. Meso je rdeče, topno in sočno. Sredina plodu je delno votla. Okus je izredno dober in skladen. Plod je zelo aromatičen. Sorta je primerna za gojenje v vseh okoljih. 96 Murano* Murano je večkrat rodna, italijanska sorta iz programa CIV (Consorzio Italiano Vivaisti). Je nevtralna na dolžino dneva. Za dobro rast in razvoj potrebuje veliko število hladnih ur. Rastlina je bujna in pokončna. Cveteti začne zgodaj in zelo bogato. Cvetna stebla so pokončna. Pridelek je velik. Plodovi so izenačeni v celem obiralnem obdobju. Plod je velik, pravilno stožčasto oblikovan, svetleče rdeč tudi pri višjih temperaturah. Zaradi trdnosti plodu, je obstojnost zelo dobra. Meso je rdeče, v sredini delno votlo. Okus je dober, sladko kisel, izenačen v celem obiralnem obdobju. Sorta je zelo odporna za bolezni. Potrebe po gnojenju z dušikom so majhne. Primerna je tudi za dveletno pridelovanje. Na dveletnih rastlinah je začetek zorenja do 10 dni zgodnejši kot na enoletnih. Primerna je za vse tehnologije pridelave. San Andreas San Andreas je večkrat rodna ameriška sorta (University of California Wolfskill Experimental Orchard), skrižana leta 2001. Je križanec sorte Albion in selekcije Cal 97.86-1. Je nevtralna na dolžino dneva. Rast je bujna, visoka, gosta, nekoliko povesava. Izrašča manj pritlik kot npr. pri sorti Albion. Pridelek je zelo velik. Plod je velik, trden, pravilno stožčasto oblikovan. Velikost in oblika sta skozi obiralno sezono nekoliko spremenljiva. Barva plodu je svetlejša od drugih večkrat rodnih sort (npr. Albion). Barva mesa je rdeča. Okus je dober. Sorta je dokaj odporna za pepelasto plesen, črno pegavost jagod (antraknozo), venenje in jagodno koreninsko gnilobo. Ob ustrezni tehnologiji je odporna za pršico. Je malo občutljiva za nizke temperature. V slovenskih pridelovalnih pogojih je bila prvič preizkušena leta 2009, v primerjavi s sortami Portola, Monterey in Diamante. V tistem obdobju se je v pridelavi bolj uveljavila sorta Diamante. 97 MALINA Rubus idaeus Kljub temu, da imamo v Sloveniji malo nasadov malin, je pomen te sadne vrste med potrošniki zelo velik. Malina je avtohtona sadna vrsta, katere plodove ljudje že od nekdaj uživajo sveže ali predelane v sokove in marmelade. Zaradi velike občutljivosti rastlin na bolezni in škodljivce, pridelava vse pogosteje poteka v zavarovanem prostoru. Vse bolj so pomembne dvakrat rodne sorte malin, ki v primerjavi z enkrat rodnimi sortami, omogočajo učinkovitejše varstvo pred nekaterimi boleznimi in škodljivci. Pridelovalci so bili prisiljeni v posodobitev tehnologij pridelave. V svetu in pri nas se vse bolj uveljavlja tudi pridelava malin zunaj tal, v substratih. Pri vseh tehnologijah pridelave se je življenjska doba nasadov izrazito skrajšala. Prav zaradi teh novosti, se sortiment zelo hitro spreminja. SORTE Skupina enkrat rodnih sort malin Seznam A Število dni od začetka zorenja sorte Willamette GLEN AMPLE 0 TULAMEEN +7 Glen Ample (0) Glen Ample je bila skrižana v Veliki Britaniji leta 1978. V pridelavi je od leta 1994. Je sejanec sorte Glen Rosa. Rast je srednje bujna do bujna, pokončna. Poganjki so brez trnov. Cveti srednje pozno, v drugi polovici maja. Zori zgodaj, v sredini junija. Pridelek je velik do zelo velik. Plod je srednje velik do velik, svetlo rdeče barve, okroglo stožčaste oblike in trden. Okus je dober, z močneje izraženo kislino. Primerna je za svežo uporabo in predelavo. Obiranje je lahko. Za bolezni je srednje občutljiva. 98 Tulameen (+7) Tulameen je bila skrižana leta 1980 v Kanadi. V pridelavi je od leta 1989. Je križanec sort Nootka x Glen prosen. Rast je bujna in pokončna. Rodne vejice so dolge. Poganjki so brez trnov. Cveti pozno, v drugi polovici maja. Zoreti začne pozno, v drugi polovici junija. Zori zelo dolgo. Pridelek je zelo velik. Plodovi so zelo veliki, dolgi, stožčaste oblike, svetleče rdeče obarvani, trdni in obstojni. Lahko se obira. Odporna je na prenašalce virusa mozaik, delno odporna za koreninsko gnilobo in za pepelasto plesen. Občutljiva je za mraz, sušico malin in sivo plesen poganjkov. Primerna je za strojno obiranje. Zelo je primerna za gojenje v pridelovalnih in ljubiteljskih nasadih. Seznam B Število dni od začetka zorenja sorte Willamette WILLAMETTE 0 MEEKER +5 Willamette (0) Willamette je ameriška sorta, križanka sort Newburg in Lloyd George. V pridelavi je od leta 1950. Je močne rasti, z veliko pokončno rastočih in s trni obraščenih poganjkov ter s srednje veliko srednje dolgih rodnih vejic. Plodovi so srednje veliki, podolgovato koničaste oblike, temno rdeče barve in aromatični. Okus je zelo prijeten, skladen. Zori zgodaj, v sredini junija. Pridelek je srednje velik. Delno je občutljiva za zimsko pozebo in za odmiranje malin ter občutljiva za malinovo sušico. 99 Meeker (+5) Meeker je ameriška sorta, križanka sort Willamette in Cunthbert. Skrižana je bila leta 1967. Je pokončne in bujne rasti, z dolgimi, povešenimi stranskimi poganjki. Plodovi so srednje veliki do veliki, prisekano stožčasti, svetleče rdeči, trdni. Okus je dober, skladen. Zori srednje zgodaj. Pridelek je srednje velik. Dobro prenaša sušo. Ni primerna za težka tla. Delno je odporna za sivo plesen in glivo Phytophthora cactorum ter Sphaerotheca humuli. Občutljiva je za mraz, virus RBDV in glivo Phytophthora fragariae var. rubi. Primerna je za ekološko pridelavo. Skupina dvakrat rodnih sort malin Seznam A Število dni od začetka zorenja sorte Polka REGINA 0 POLKA 0 ENROSADIRA +2 ᶧčas zorjenja v prvem obiralnem obdobju (poletno jesensko) Regina* (0) Regina je dvakrat rodna italijanska sorta žlahtniteljskega podjetja Berryplant. Rast je bujna. Talni poganjki so delno pokončni in malo trnasti. List je velik. Zori zgodaj, takoj za Amiro. Pridelek je srednje velik. Plod je srednje velik do velik, stožčast do okrogel, svetlo rdeč in zelo obstojen. Plod je sočen, aromatičen in sladkega okusa. Sorta je občutljiva za sušico. 100 Polka* (0) Polka je dvakrat rodna poljska sorta, selekcija naključnih križancev s sorto Autumn bliss. Križanja so bila izvršena 1993. Je srednje bujna. Poganjki so pokončno rastoči, tako da ne potrebujejo opore. Glavna prednost te sorte je zgodnje jesensko zorenje in dobra kakovost plodov. Zori nekaj dni za sorto Autumn bliss. Plodovi so srednje velik do veliki,stožčasti, trdni, kompaktni, primerni za transport. Barva je srednje do temno rdeča. Okus je dober do zelo dober. Plodovi vsebujejo veliko suhe snovi (8,3 % Brix) in biološko aktivnih snovi, predvsem elagične kisline. Primerna je za sveže uživanje in predelavo. Testi so pokazali visoko stopnjo tolerance za sivo plesen poganjkov in plodov. Enrosadira (+2) Enrosadira je dvakrat rodna italijanska sorta žlahtnitelja Gilberta Molarija. V pridelavi je od leta 2008. Rast je bujna, z veliko rodnimi poganjki. Zori zelo zgodnja. Pridelek je velik v obeh obiralnih obdobjih. Prvo obiralno obdobje je proti koncu julija, drugo obiralno obdobje pa v drugem letu v začetku junija. Plod je velik, svetlo oranžno rdeče barve, stožčaste oblike. Okus je srednje dober do dober. Plod je trden, z dobro skladiščno sposobnostjo. Rastlina je tolerantna na glavne bolezni in škodljivce. Seznam B Število dni od začetka zorenja sorte Polka AUTUMN BLISS -5 AMIRA -2 SUGANA -2 CLARITA +2 HIMBO TOP +5 KWANZA +7 101 Autumn bliss (-5) Autumn bliss je angleška, dvakrat rodna sorta, vzgojena leta 1984. Je medvrstni križanec. Rast je srednje bujna, srednje visoka in pokončna. Plodovi so majhni do srednje veliki, prisekano stožčasti, intenzivno rdeči do temneje rdeči, srednje trdni in aromatični. Okus je blag, srednje dober. Pridelek je velik. Prvič zori na lanskoletnih poganjkih zelo zgodaj, v sredini junija drugič pa avgusta, na letošnjih poganjkih. Odporna je za boleznim korenin in za uš ( Amphorophora rubi), ki je prenašalka virusa mozaik (RMV). Občutljiva je za nekatere virusne bolezni (RBDV) in malinarja ( Byturus tomentosus). Amira (-2) Amira je dvakrat rodna italijanska sorta (Berry Plant), križanka med sortama Polka in Tulameen. Je bujna in pokončna. Pridelek je velik. Plod je velik, trden, rdeč in gladek. Okus je zelo dober, skladen. Njena največja prednost je v tem, da zelo dolgo zdrži v hladilnici. V kontrolirani atmosferi tudi dva do tri tedne. V tem času pride do majhnih sprememb barve. Odporna je za nizke zimske temperature in visoke poletne temperature, vendar ne prenaša izjemnih ekstremov v obe smeri. Je delno občutljiva za sušico. Sugana (-2) Sugana je dvakrat rodna švicarska sorta maline, skrižana leta 1999 (Markus Kobelt, Buchs). V pridelavi je od leta 2009. Je potomka sort Autumn Bliss in Tulameen. Rast je pokončna in visoka. Talni poganjki gosto izraščajo, so srednje močni in srednje trnasti. List je srednje velik. Plod je velik, zelo podoben sorti Tulameen, z velikimi plodiči. V zadnjih obiranjih so plodovi manjši in bolj okrogli. Je manj svetleč. Okus je dober, sladko kisel. Je srednje pozen. Na prostem zori od sredine avgusta dalje. Sorta je primerna predvsem za pridelovanje na prvih, letošnjih poganjkih (primocane). Je srednje odporana za koreninsko gnilobo. 102 Clarita (+2) Clarita je dvakrat rodna italijanska sorta (Berryplant). Je zelo bujna, pokončna, s trnastimi poganjki. List je zelo velik, intenzivno zelen. Cveti srednje zgodaj. Pridelek je velik. Plod je velik, svetlo rdeč, trden, okroglo stožčast. Zelo lahko se obira. Je delno odporna za bolezni in škodljivce in zelo odporna za pozebo. Zelo je primerna za pridelovanje z dvema obiralnima obdobjema (zgodnje poletno obiranje in pozno poletno-jesensko obdobje). Primerna je za pridelovanje v tleh in zunaj tal v substratih. Himbo top* (+5) Je dvakrat rodna švicarska sorta, križanka med sortama Autumn bliss in Himbo queen, zavarovana pod imenom Rafzeter. Rast je bujna. Poganjki so močni in visoki. Je pozna sorta. Zoreti začne sredi avgusta in obiranje traja do 10 tednov oz. do prvih pozeb. Pridelek je velik. Plod je velik, okroglast, svetleče rdeč, nekoliko manj trden, vendar obstojen. Okus je dober. Obiranje je enostavno. Primerna je tudi za gojenjem v zaprtem prostoru. Priporoča se sajenje na lahka, humozna, prepustna tla. Tolerantna je za bolezni korenin. Kwanza® (+7) Advabertwee je nizozemska sorta, podjetja Advanced Berry Breeding. Ima zelo močno, pokončno rastoče poganjke, z velikimi listi in malo poganjki. Poganjki imajo malo trnov. V poletno jesenskem obiralnem obdobju zori od 7 do 10 dni bolj pozno kot sorta Polka. Ima zelo velike plodove (povprečno 6 do 7 g), ki se jih zelo lahko obira. So svetlo oranžno rdeče barve in po obiranju ne potemnijo. Okus je zelo dober. Zaradi trdnosti plodov je zelo obstojna za skladiščenje. Sorta je občutljiva na veliko vročino. Priporočen je redkejši sklop rastlin (od 5 do 6 poganjkov na meter) pri medvrstni razdalji 2 m. Na pomlad pustimo le od 2 do 3 poganjke. Za bolezni in škodljivce ni občutljiva. 103 AMERIŠKA BOROVNICA Vaccinium corymbosum Ameriška borovnica je v svetu med vsemi sadnimi rastlinami v največjem vzponu v pridelavi in potrošnji. Prav zaradi tega se je nabor sort, ki je bil kar nekaj desetletji zelo ustaljen, v zadnjih letih zelo posodobil. Nove sorte so vse bolj ne le vrstni, ampak tudi medvrstni križanci. Sodobne sorte se med seboj razlikujejo po primernosti za različna območja pridelovanja (sever ali jug) in predvsem po zgodnosti ali poznosti zorenja. Večina sort v preizkušanju za naše klimatske razmere izhaja iz severa Združenih držav Amerike. Sorte iz južnega predela ZDA in Nove Zelandije, so se za naše klimatske razmere izkazale kot neprimerne. SORTE Seznam A Število dni od začetka zorenja sorte Duke DUKE 0 DRAPER* +7 BLUECROP +8 ELLIOTT +28 AURORA* +30 Duke (0) Duke je križanka sort Ivanhoe in Earliblue ter selekcij E-30 in E-11. Rast je bujna. Grm je odprt, drevesast, pokončen, z velikim številom poganjkov. Plod je debel do zelo debel, sploščeno okrogel, trden, prekrit z močnim poprhom. Okus je zelo dober, skladen in blag. Zori zgodaj in zelo sočasno. Pridelek je zelo velik. Primerni so za svežo porabo in zamrzovanje. Sorta je odporna je za nizke spomladanske temperature. Draper* (+7) Ameriška sorta, skrižana leta 1990. V pridelavi je od leta 2003. Je križanka sorte Duke in selekcije G751. Rast je bujna, pokončna. Poganjki so zmerno razvejani. Grozd je zelo rahel. Zori zgodaj do srednje pozno in zelo sočasno. Pridelek je zelo velik. Plod je srednje velik, zelo trden. Povrhnjica je trdna in zelo svetla. Okus je dober, blag, z malo kisline. Zelo je odporna za zimski mraz. 104 Bluecrop (+8) Križanka sort (Jersey x Pioneer) x (Stanley x June). Je v svetu še vedno najbolj razširjena sorta, kljub temu da je v pridelavi od leta 1952. Grm je bujen, širok in visok. Poganjki so številni, zelo dolgi, manj obraščeni s stranskimi poganjki in včasih nekoliko povešeni. Plod je debel, okrogel, do rahlo sploščen, trden, prekrie z obilnim in obstojnim poprhom, zato so svetlo modrega videza. Okus je dober. Zori srednje pozno, od 7 do 10 dni za zgodnjimi sortami. Rodnost je velika in stalna. Sorta je odporna za zimski mraz in sušo ter delno odporna za bolezni. Elliott (+28) Križanka sort (Burlington x ((Dixi x (Jersey x Pioneer)). V pridelavi je od leta 1974. Grm je srednje visoke in pokončne rasti. Plodovi so srednje debeli, zelo trdni, svetlo modre barve z izrazitim poprhom. Okus je dober, rahlo kisel. Zori zelo pozno, 4 tedne za zgodnjimi sortami. Je rodovitna sorta, ki redno rodi. Je delno odporna za monilijo. Aurora* (+30) Aurora je sorta ameriškega izvora. V pridelavi je od leta 2004. Je potomka sort Brigitta in Elliott. Rast je visoka, močna, robustna. Poganjki so obrasli z močnimi stranskimi poganjki. Je pozna sorta in zori sočasno ali nekaj dni za sorto Elliott. V naših klimatskih razmerah začne zoreti konec julija. Primerna je za podaljševanje sezone. Zorenje je precej sočasno, saj jo oberemo v 3 do 4 obiranjih. Pridelek je velik. Plod je v povprečju za četrtino večji od plodu sorte Elliott. Je rahlo sploščen, temno moder z majhno in suho pecljevo jamico. Okus je kisel, zato mora biti obrana dobro dozorela (na grmu modra približno 7 dni). Je dokaj odporna na pokanje plodov in zelo odporna za nizke zimske temperature. 105 Seznam B Število dni od začetka zorenja sorte Duke CHANDLER +8 LIBERTY* +14 DARROW +16 BRIGITTA +16 OZARKBLUE® +16 Chandler (+8) Sorta ameriškega izvora, potomka sort Darrow in Berkeley. V pridelavi je od leta 1994. Rast je bujna, pokončna, visoka in široka. Cveti sočasno s sorto Bluecrop. Zori srednje pozno, za sorto Bluecrop. V naših razmerah začne zoreti v prvem do drugem tednu julija. Obdobje zorenja je v primerjavi z drugimi sortami zelo dolgo. Pridelek je velik. Plodovi so zelo veliki, med poznanimi sortami v povprečju največji, trdni, sploščeno okrogli, s srednje izraženim poprhom. Okus je zelo dober. Sorta je v primerjavi z drugimi sortami manj odporna na zimski mraz. Sorta se je v naših klimatskih razmerah pokazala kot zelo občutljiva tudi na spomladansko pozebo, ki se je v zadnjih letih večkrat pojavila. Zaradi veliki in okusnih plodov je zelo primerna za samoobiranje in gojenje v vrtovih. Liberty* (+14) Ameriška sorta, skrižana leta 1991. V pridelavi je od leta 2003. Je križanka sort Brigitta x Elliott. Rast je bujna, pokončna, s številnimi zmerno obraščenimi poganjki. Je srednje pozna sorta. Pridelek je velik in se ga običajno obere v dveh do treh obiranjih. Plod je srednje velik, rahlo sploščen, zelo trden, z modrim poprhom. Okus je zelo dober, srednje kisel. Zelo je odporna za zimski mraz. 106 Darrow (+16) Sorta ameriškega izvora (New Jersey). V pridelavi je od leta 1965. Je potomka sort (Wareham x Pioneer) x Bluecrop. Rast je bujna, odprta in pokončna. Poganjki so močni, široki in razvejani. Po času zorenja je srednje pozna do pozna. Zori približno 7 dni pred pozno sorto Elliott. Obira se 4 do 6 krat v sezoni. Poudarek je na prvem obiranju v katerem se obere velik del pridelka. Plod je zelo velik, sploščen, svetlo moder. Okus je dober. Bolj primerna je za blago klimo. Odporna je za monilijo in nekatere viruse. Brigitta (Brigitta Blue) (+16) Avstralska sorta, v pridelavi od leta 1980. Rast je bujna in pokončna. Zori pozno. Plod je velik, trden, zelo obstojen. V hladilnici je lahko več kot en mesec. Barva je svetlo modra. Zaradi skladnosti med sladkorji in kislinami je okus zelo dober. Pridelek je srednje velik. Občutljiva je za monilijo in zimski mraz. Ozarkblue® Ameriška sorta južnega tipa, kar pomeni, da za svoj razvoj v času mirovanja potrebuje manj kot 800 ur zimskih temperatur pod 7 °C. Je medvrstni križanec V. corymbosum, V. darrowi Camp in V. ashei. V pridelavi je od leta 1996. Rast je bujna, delno pokončna. Cvet je v glavnem bel in delno rožnat. Sorto odlikuje velika samooplodnost. Po času zorenja je pozna sorta, saj začne zoreti približno 9 dni za sorto Bluecrop. V naših razmerah začne zoreti v drugi polovici julija. Značilno je dolgo zorenje. Pridelek je velik. Plod je okroglast, velik, zelo svetel z zelo veliko poprha. Je večji od Bluecropa in izredno trden. Okus je zelo dober, sladek, malo kisel. Je malo občutljiva na bolezni, razen na Botriospheria dothidea. Ker pozno cveti, je odporna za spomladansko pozebo. Na vetrovnih legah na višini od 300 do 500 m n. m. v. so možne zimske pozebe, kar se je izkazalo tudi v naših klimatskih razmerah, kjer je zimski mraz kar nekaj zaporednih let poškodoval slabo dozorele poganjke. 107 ROBIDA Rubus fruticosus SORTE Seznam A LOCH NESS NAVAHO® CHESTER LOCH TAY RDEČI RIBEZ Ribes rubrum SORTE Seznam A JONKHEER VAN TETS DETVAN ROVADA TATRAN Seznam B JUNIFER 108 ČRNI RIBEZ Ribes nigrum SORTE Seznam A TSEMA TENAH BEN NEVIS Seznam B NOIROMA BIG BEN TITANIA ARONIJA Aronia melanocarpa SORTE Seznam A NERO VIKING Seznam B GALICJANKA ARON 109 OREH Juglans regia L. Pri lupinarjih poteka zamenjava priporočenih sort nekoliko počasneje kot pri nekaterih drugih sadnih vrstah. Kljub vegetativno razmnoženemu sadilnemu materialu traja juvenilna doba lupinarjev vsaj pet do sedem let, polna rodnost pa se – odvisno od vrste, načina rodnosti in s tem pogojene tehnologije pridelave, nikoli ne začne pred osmim ali desetim letom starosti. Zaradi dolge življenjske dobe (tudi do 50 let in več) pa je preizkušanje sort izjemnega pomena, saj ima sajenje neustreznih sort dolgotrajnejše negativne posledice kot pri vrstah s krajšo življenjsko dobo in hitrejšim obratom sort. Glavni kriteriji za uvrstitev novih sort oreha v sadni izbor so: pozno brstenje, dobra (lateralna) rodnost, čim manjša občutljivost za bakterijsko črno pegavost in orehovo muho ter kakovostni plodovi. V skupini A so sorte, s katerimi imamo v Sloveniji že dolgoletne dobre izkušnje in jih priporočamo tako tržnim kot tudi ljubiteljskim pridelovalcem orehov. Skupina B pa zajema sorte, ki so dale dobre rezultate v krajšem obdobju preizkušanja ali imajo omejene možnosti za širjenje glede na klimatske pogoje ali pa jih priporočamo predvsem kot dobre opraševalke sortam iz prve skupine. Dopolnili smo jo z domačo sorto Rubina in francosko sorto Ferjean. Iz skupine B smo v skupino A prenesli slovensko sorto Sava, ki kaže stabilno rodnost tudi v letih z neugodnimi vremenskimi razmerami. Skupino B smo dopolnili z najnovejšima domačima sortama Ela in Mila, izločili pa smo nemško sorto G-139, ki odganja razmeroma zgodaj in je v zadnjih letih pokazala zelo veliko občutljivost za orehovo muho in rjavo pegavost oreha, pa tudi velika nihanja pridelka v spremenljivih vremenskih pogojih. SORTE Seznam A FRANQUETTE FERNOR® FERNETTE® LARA® ELIT SAVA 110 Franquette Spada med najstarejše francoske sorte. Izvira z območja Isère in je ena izmed najbolj razširjenih sort oreha v svetovnem merilu. Brsti konec aprila. Je srednje do bujne rasti, odporna proti pozebi in malo občutljiva za bakterijsko črno in glivično rjavo pegavost orehov in tudi za orehovo muho. Rodi redno in dobro, ima terminalni način rodnosti. Opraševalke so sorte Meylannaise, Ronde de Montignac in Elit. Plod je srednje velik do velik, podolgovat z izrazito konico in šivom. Luščina je tanka, čvrsta, rahlo brazdasta in lepe svetle barve, izplen jedrca je 42-46 %. Jedrce je zelo svetlo, odličnega okusa in se zlahka izlušči. Zori sredi oktobra. Sadimo jo lahko povsod po Sloveniji. Fernor® Je francoski križanec med sortama Franquette in Lara, avtorja Erica Germaina. Brsti zadnje dni aprila. Je odporna na spomladanske pozebe in zelo malo občutljiva za črno in rjavo pegavost orehov. Občutljivost za orehovo muho je majhna do srednja. Drevo je srednje bujne, nekoliko pokončne rasti. Zelo zgodaj zarodi in je zelo rodna, saj rodi na obstranskih brstih. Oprašujeta jo sorti Fernette in Ronde de Montignac. Plod je rahlo podolgovat, srednje velik, z dobro spojeno, svetlo in precej nagrbančeno luščino. Izplen jedrca je 43-47 %. Jedrce je zelo svetlo, se lepo izlušči in je odlične kakovosti. Zori v prvi polovici oktobra. Sadimo jo lahko povsod po Sloveniji. Fernette® Je francoski križanec, potomec sort Franquette in Lara, avtorja Erica Germaina. Brsti konec aprila, zato dobro kljubuje poznim spomladanskim pozebam. Občutljivost za črno in rjavo pegavost oreha ter orehovo muho je majhna. Raste srednje bujno, nekoliko razprostrto. Zarodi zelo zgodaj in redno ter obilno rodi - rodna je večina lateralnih brstov. Opraševalke so Franquette, Ronde de Montignac in Meylannaise. Plod je velik, okroglasto podolgovate, rahlo oglate oblike. Luščina je svetla, gladka in dobro spojena. Jedrce je veliko, nekoliko rjavkasto, ima 46-50 odstotni izplen in se zlahka izlušči. Zori sredi oktobra. Primerna je za celinska in tudi toplejša območja v Sloveniji. 111 Lara® Je naključni sejanec ameriške sorte Payne. Odbran je bil v Franciji. Brsti v zadnji dekadi aprila. Je zmerno občutljiva za spomladanski mraz, za bakterijsko pegavost so bolj občutljivi mladi poganjki. Občutljivost za rjavo pegavost je majhna, za orehovo muho pa srednja do velika. Drevo je bujne rasti, razprtega habitusa. Zarodi zelo zgodaj. Rodi na lateralnih brstih, zato je rodnost zelo obilna in redna. Opraševalke so sorte Franquette, Ronde de Montignac, Fernor, Fernette in Meylannaise. Plod je velik, privlačne okroglasto kopaste oblike. Luščina je svetla, gladka, z vmesnimi gubami, izplen jedrca je 45-50 %. Jedrce je svetlo rjavo. Zori konec septembra, v začetku oktobra. Sadimo jo v Primorju, v celinski Sloveniji pa na vinogradniške lege in zgornje dele pobočij. Elit Je domača sorta, avtorice Tatjane Hlišč. Brsti konec aprila. Odporna je proti spomladanskim pozebam ter srednje občutljiva za orehovo črno in rjavo pegavost. Občutljivost za orehovo muho je srednja. Drevo je srednje bujne, nekoliko pokončne rasti. Spada med terminalno rodne sorte. Zarodi zgodaj, rodi redno in zadovoljivo. Oprašujeta jo sorti Parisienne in Franquette; delno se lahko opraši tudi sama. Plod je ovalne oblike, srednje velik. Luščina je svetla, gladka in prikupnega videza, izplen jedrca je 42-47 %. Jedrce je svetlo rumeno, okusno in se lepo loči od luščine. Zori sredi oktobra. Primerna je za vsa območja pridelave v Sloveniji. Sava Je slovenska sorta, avtorice Anite Solar. Kot sejanec neznanega izvora je bila odbrana iz lokalne poulacije Zdole pri Krškem in preizkušena v Mariboru, na Poskusnem polju za lupinarje Univerze v Ljubljani. Odžene sredi zadnje dekade aprila, dva dni pred sorto Franquette. Je zelo malo občutljiva do odporna na pozne spomladanske pozebe ter malo občutljiva za orehovo črno in rjavo pegavost in tudi za orehovo muho. Drevo je bujne in čokate rasti, ima razprostrt habitus in gosto obraščeno krošnjo. Oprašujejo jo sorte Ronde de Montignac, Meylannaise, Elit in Parisienne. Ima intermediarni tip rodnosti – rodi na 112 enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dve- in večletnega lesa. Rodnost je srednja do obilna in zelo redna. Plod je srednje velik do velik. Po obliki je podolgovato oglat in ima gladko, svetlo rjavo luščino, ki je tesno spojena na šivu. Jedrce je svetlo rjavkasto in se lepo izlušči, izplen jedrca je od 40 do 47 %. Zori konec septembra, v začetku oktobra. Primerna je za vsa pridelovalna območja v Sloveniji. Seznam B PARISIENNE MEYLANNAISE RONDE DE MONTIGNAC ADAMS CHANDLER KRKA RUBINA FERJEAN ELA MILA Parisienne Je stara francoska sorta z območja Isère. Brsti zadnje dni aprila, zaradi česar je odporna proti spomladanskim pozebam. Za orehovo črno in rjavo pegavost ter orehovo muho je malo občutljiva. Drevo je bujne rasti. Rodnost je terminalna. Zarodi zgodaj in srednje rodi. Opraševalke so sorte Ronde de Montignac, Meylannaise in Elit. Pri nas jo sadimo predvsem kot opraševalko sorte Elit. Plod je okroglasto ovalne oblike, srednje velik do velik. Luščina je nekoliko hrapava in rjavkasta. Jedrce je kakovostno, svetlo rjavo in se zlahka izlušči. Izplen znaša 43-49 %. Zori sredi oktobra. Sadimo jo lahko povsod po Sloveniji. 113 Meylannaise Je stara francoska sorta. Brsti konec aprila. Je odporna proti spomladanskim pozebam in malo občutljiva tako za bakterijsko črno kot glivično rjavo pegavost in tudi za orehovo muho. Raste srednje do bujno, ima terminalni tip rodnosti. Rodi redno in srednje. Opraševalke so sorte Franquette, Parisienne, Ronde de Montignac. Pri nas jo sadimo kot opraševalko poznih sort. Ima velik plod, privlačne okroglasto kopaste oblike s svetlo, gladko luščino. Jedrce je svetlo in srednje zapolnjuje luščino, izplen znaša 43-45 %. Zori sredi oktobra. Primerna je za vsa pridelovalna območja v Sloveniji. Ronde de Montignac Je stara francoska sorta. Brsti v zadnjih dneh aprila. Je odporna proti spomladanskemu mrazu, zelo malo občutljiva za bakterijsko in glivično pegavost, pa tudi za orehovo muho. Drevo raste nekoliko šibkeje. Rodnost je delno lateralna, stalna in srednja do obilna. Oprašuje jo sorta Meylannaise. Pri nas se sadi zgolj za opraševanje drugih poznih sort. Plod je bolj droben, okroglaste oblike. Luščina je svetlo rjava, precej razbrazdana. Jederce je svetlo rumeno in s 44-49 odstotnim izplenom dobro napolnjuje luščino. Zori v začetku oktobra. Uspešno jo gojimo povsod po Sloveniji. Adams Je ameriška sorta. Brsti sredi zadnje dekade aprila. Je malo občutljiva za spomladanski mraz. Za bakterijsko pegavost so občutljivi predvsem plodovi. Občutljivost za rjavo pegavost oreha in orehovo muho je majhna do srednja. Drevo zelo bujno in čokato raste. Rodi tudi na nekaterih lateralnih brstih, zato je rodnost dobra. Opraševalke so sorte Rasna, Ronde de Montignac, Meylannaise in Elit. Plod je velik, okroglasto podolgovat z močnejšim šivom in konico. Luščina je svetla, rahlo razbrazdana, izplen jedrca je 44-47 % in je svetlo rjavkaste barve. Zori v začetku oktobra. Najbolje uspeva na vinogradniških legah, na zgornjih delih pobočij in v Primorju. 114 Chandler Je križanec med sorto Pedro in selekcijo UC56-224, vzgojen na kalifornijski univerzi Davis. Odžene v začetku zadnje dekade aprila, zato je občutljiva za pozen spomladanski mraz. Listi so zelo občutljivi za glivično rjavo pegavost, na bujno rastočih mladikah se rad pojavi bakterijski ožig. Občutljivost za orehovo muho je majhna do srednja. Drevo raste srednje bujno. Zarodi zgodaj in obilno rodi, tudi na večini obstranskih brstov. Opraševalke so sorte Fernor, Fernette, Franquette, Meylannaise in Ronde de Montignac. Plod je velik, podolgovat, z lepo, svetlo in gladko luščino. Izplen jedrca je 44-50 %. Jedrce je svetlo in se dobro izlušči. Zori v prvi polovici oktobra. Primerna je za vinogradniške lege in Primorje. Krka Je slovenska sorta, avtorice Anite Solar. Kot sejanec neznanega porekla je bila najdena na domačiji Erjavec v Ivančni gorici in preizkušena v Mariboru, na Poskusnem polju za lupinarje Univerze v Ljubljani. Odžene do devet dni pred sorto Franquette. Je zelo malo občutljiva za zimski mraz in srednje občutljiva za pozne spomladanske pozebe. Za črno in rjavo pegavost oreha je malo občutljiva, za orehovo muho pa malo do srednje. Raste bujno, drevo je gosto obraščeno, ima rahlo pokončen do razprostrt habitus. Cveti homogamno in se opraši s svojim cvetnim prahom. Oprašujejo jo tudi sorte G-139, Franquette, Parisienne in Fernette. Ima lateralni tip rodnosti, zgodaj zarodi in obilno ter redno rodi. Plod je majhen do srednje velik, prikupne okroglaste oblike. Ima svetlo, rahlo brazdasto luščino, ki je čvrsto spojena na šivu. Jedrce je svetlo, se zlahka izlušči in ima preko 50 odstotni izplen. Zori konec septembra. Dobro bo uspevala na vinogradniških legah, v Primorju in na zgornjih delih pobočij v celinski Sloveniji. 115 Rubina Je slovenskega porekla, avtorice Anite Solar. Pod številko 32 je bila odbrana iz populacije sejancev sorte G-139 in preizkušena v Mariboru, na Poskusnem polju za lupinarje Univerze v Ljubljani. Odžene 7-10 dni pred sorto Franquette. Je zmerno občutljiva za spomladanske pozebe, zimski mraz pa dobro prenaša. Za orehovo črno in rjavo pegavost ter orehovo muho je malo občutljiva. Rast drevesa je srednje bujna, nekoliko pokončna. Ima intermediarni do lateralni tip rodnosti. Rodnost je srednja. Plod je srednje debel do debel, ovalne oblike z gladko, svetlo in dobro spojeno luščino. Posebnost sorte so jedrca atraktivne rubinastordeče barve. Jedrca se dobro izluščijo in imajo 43-47 odstotni izplen. Zori proti koncu septembra. Sorta je zanimiva kot kulinarična posebnost. V segmentu rdečeplodnih orehov bo zamenjala nemško selekcijo G-1239, ki smo jo doslej razmnoževali v Sloveniji in odžene 10 do 14 dni pred Rubino. Sadimo jo na bolj zavetne mikrolokacije ali na vinogradniške lege ter v Primorje. Ferjean Je francoskega porekla, križanka med sortama Grosvert in Lara, avtorja Erica Germaina. Odžene srednje pozno do pozno, 4-6 dni pred sorto Franquette. Je malo občutljiva za spomladanski mraz. Občutljivost za bakterijsko črno pegavost in orehovo muho je majhna, za rjavo pegavost oreha pa srednja. Rast dreves je srednje bujna, ima lateralni tip rodnosti. Zarodi zgodaj ter dobro in redno rodi. Opraševalke so sorte Elit, Parisienne in Fernette. Plod je droben do srednje debel, okroglaste oblike z gladko luščino in izraženim šivom. Jedrce je svetlo, se dobro loči od luščine in jedrnih pregrad. Izplen jedrca je 44-47 %. Zori v začetku oktobra. Primerna je za vsa pridelovalna območja v Sloveniji. 116 Ela Je nova slovenska sorta, s križanjem sort Petovio x Elit jo je vzgojila Anita Solar. Preizkušena je bila v Mariboru, na Poskusnem polju za lupinarje Univerze v Ljubljani. Brsti srednje pozno, do deset dni pred sorto Franquette. Je malo občutjiva za mraz ter črno in rjavo pegavost oreha. Občutljivost za orehovo muho je srednja. Drevo raste srednje do bujno, oblikuje lepo krošnjo in je vitalnega izgleda. Cveti dokaj homogamno in se deloma opraši z lastnim pelodom. Oprašujejo jo tudi sorte Franquette, Sava, Krka, Fernette, Ronde de Montignac in Rubina. Ima intermediarni tip rodnosti - rodi na močnih enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dve- in večletnega lesa. Rodnost je srednja in redna. Plod je okroglast, majhen do srednje velik, prikupnega videza, z gladko luščino. Jedrca se zlahka izluščijo in imajo 48-55 odstotni izplen. Zori v začetku oktobra. Sadimo jo lahko v vseh klimatskih območjih Slovenije. Prednost naj imajo dvignjene in vinogradniške lege. Mila Je nova slovenska sorta, avtorice Anite Solar. Odbrana je bila iz populacije domačega oreha v Zdolah pri Krškem. Dolgoletno preizkušanje je potekalo v Mariboru, na Poskusnem polju za lupinarje Univerze v Ljubljani. Brsti pozno, dva do štiri dni pred sorto Franquette in ni občutljiva za pozne spomladanske pozebe. Za črno in rjavo pegavost oreha in orehovo muho je malo občutljiva. Rast drevesa je šibkejša do srednje bujna, habitus nekoliko pokončen, obraščenost srednja. Cveti pozno, oprašujejo jo sorte Elit, Meylannaise, Franquette in Parisienne. Ima lateralni tip rodnosti, rodi solidno in redno. Plod je srednje velik do velik, ovalno-eliptične podolgovate oblike z rahlo poudarjeno konico. Luščina je tanka in gladka, čvrsto spojena, s tankim šivom, svetlo rjave barve. Jedrce je svetlo, se zlahka izlušči, izplen je okrog 47 %. Zori v prvi polovici oktobra. Sadimo jo lahko v vrtove in nasade v vseh slovenskih pridelovalnih območjih. 117 LESKA Corylus avellana L. Pri uvajanju novih sort leske dajemo poudarek čim večjemu pridelku, dobrim tehnološkim lastnostim (predvsem izpadanju zrelih lešnikov iz zelene ovojnice), kakovosti plodov ter majhni občutljivost za lešnikarja in bakterijske bolezni. V skupini A so sorte, ki jih priporočamo povsod po Sloveniji za tržno pridelavo lešnikov. V skupini B, pa so sorte, ki jih sadimo kot izbrane opraševalke sort iz prve skupine ali sorte, ki jih je potrebno še dodatno preizkusiti v proizvodnih nasadih. To skupino smo dopolnili s francosko sorto Feriale. V skupino A smo iz skupine B prenesli italijansko sorto Riccia di Talanico, ki v nasadih kaže hiter vstop v rodnost in dobro rodnost skozi celo življenjsko obdobje. Sorti Merveille de Bollwiller in Halska leska navajamo kot eno samo sorto, saj je bilo z biotehničnimi metodami ugotovljeno, da sta sorti genetsko identični. Iz skupine B smo sorto Torino št. 119 preimenovali v UNITO-119, kot je po novem opisana na evropskem nivoju. Izločili smo nemško sorto Gunslebert, dodali pa francosko sorto Ferwiiller. SORTE Seznam A TONDA DI GIFFONI ISTRSKA DOLGOPLODNA LESKA ENNIS DARIA MERVEILLE DE BOLLWILLER RICCIA DI TALANICO Tonda di Giffoni Izvira iz osrednje Italije. Raste bujno, v mladosti nekoliko pokončno, kasneje se krošnja lepo razpre. Gojimo jo lahko kot grm, zelo dobro se obnese tudi v drevesni gojitveni obliki. Zarodi zgodaj, rodi dobro in redno. Za lešnikarja in leskovo brstno pršico je zelo malo občutljiva. Cveti in brsti zgodaj. Dobro jo oprašujejo sorte Tonda gentile Romana, Pauetet in Nocchione, delno tudi Fertile de Coutard in Segorbe. Izpadanje zrelih lešnikov iz zelene ovojnice je srednje do popolno. Plod je srednje debel, kalibra 17-22 mm, okrogel z izrazito vzdolžno brazdo. Luščina je tanka, lepo rjava z vzdolžnimi svetlejšimi prižami. Jedrce je okroglasto srčasto s srednje kompaktno povrhnjico (testo), ki se pri praženju popolnoma odlušči. Izplen jedrca je 44-48 %. Zori v začetku septembra. 118 Istrska dolgoplodna leska (Istrska debeloplodna leska) Izvira iz hrvaške Istre in je dobro udomačena v Sloveniji. Raste srednje bujno do bujno in ima značilen razprt, rahlo povešav habitus. Največkrat jo gojimo kot grm. Rodi zelo obilno. Za lešnikarja in leskovo brstno pršico je malo občutljiva. Cveti in brsti srednje zgodaj. Opraševalke so Rimska, Halska, Istrska okrogloplodna in Landsberška dolgoplodna leska. Plod je velik in podolgovat, kalibra 20-24 mm. Ob zrelosti ne izpade iz zelene ovojnice. Luščina je srednje debela, privlačne lešnikove barve. Jedrce je podolgovato s poudarjeno konico in tanko ter gladko testo, ki pri praženju v celoti odstopi. Izplen jedrca je 39-43 %. Zori v drugi polovici septembra. Spada med namizne sorte. Ennis Je ameriška sorta. Raste šibko do srednje bujno, razvije gosto krošnjo. Lepo uspeva tako v grmasti kot drevesni gojitveni obliki. Rodi dobro in redno. Za lešnikarja in leskovo brstno pršico je malo občutljiva. Cveti in brsti pozno. Opraševalke so sorte Butler, Pauetet, Cosford, Merveille de Bollwiller in Corabel. Plod je velik, kalibra 20-24 mm, ovalno okrogle oblike. Ko dozori, skoraj vedno izpade iz zelene ovojnice. Luščina je srednje debela, prikupnega videza, svetle lešnikove barve s temnejšimi vzdolžnimi prižami in svetleča. Jedrce je ovalno zašiljeno z mestoma debelejšo a gladko testo, ki se Ena najboljših namiznih sort. pri praženju slabše odlušči. Izplen jedrca je 43-45 %. Zori sredi septembra. Daria Je italijanska sorta, vzgojena na torinski univerzi s križanjem sort Tonda gentile delle Langhe in Cosford. Raste srednje bujno in srednje pokončno, v obliki grma ali drevesa. Rodi zelo dobro. Je precej občutljiva za leskovo brstno pršico in dokaj odporna proti lešnikarju. Cveti in brsti srednje zgodaj. Oprašujeta jo sorti Istrska dolgoplodna leska in Pauetet. Plod je srednje velik, kalibra 16-20 mm, okrogle in zelo izenačene oblike. Ko je zrel, vedno izpade iz zelene ovojnice. Tudi jedrce je okroglasto in ima tanko in gladko testo. Izplen jedrca je okrog 48-52 %. Zori konec avgusta do začetka septembra. 119 Merveille de Bollwiller = Halska leska Je neznanega, morda francoskega morda nemškega izvora. V Ameriki je poznana pod imenom Hall's Giant, v Nemčiji pa kot Hallesche Riesen in Wunder aus Bollwiller. Pri nas jo že desetletja gojimo pod imenom Halska leska. Raste zelo bujno in pokončno. Gojimo jo lahko kot grm ali drevo. Rodnost je srednja. Odporna je proti leskovi brstni pršici in srednje občutljiva za lešnikarja. Cveti in brsti pozno. Najpogosteje jo sadimo kot opraševalko Istrske dolgoplodne leske in številnih drugih sort. Če jo sadimo kot vodilno sorto, jo kombiniramo z opraševalkami, kot so Butler, Ennis, Segorbe, Pauetet, Fertile de Coutard in Cosford. Plod je velik, kalibra 18-24 mm, značilne stožčaste, rahlo podolgovate oblike. Izpadanje iz zelene ovojnice je srednje. Luščina je debelejša, svetlorjave do rdečkaste barve. Jedrce je podolgovato, rahlo zašiljeno. Ima tanko, mestoma odebeljeno testo, ki popolnoma odstopi ob praženju. Izplen jedrca je 38-40 %. Zori v drugi dekadi septembra. Spada med namizne sorte. Riccia di Talanico (Riccia di Roccarainola) Izvira iz Italije. Raste bujno. Oblikujemo jo kot grm, dobro uspeva tudi v drevesni gojitveni obliki. Zarodi zgodaj in obilno rodi. Za lešnikarja je srednje občutljiva in dokaj odporna proti leskovi brstni pršici. Cveti in brsti srednje do pozno. Opraševalke so sorte Tonda gentile Romana, Negret in Campanica. Plod je srednje debel, okroglo ovalne oblike s tanko luščino svetlo lešnikove barve. Izpadanje zrelih lešnikov iz ovojnice je zelo dobro. Jedrce je okroglasto in ima tanko testo, ki pri praženju lepo odstopi. Izplen jedrca je 48-51 %. Zori v prvi dekadi septembra. Na Seznam A smo jo uvrstili zaradi zelo zgodnjega vstopa v rodnost, obilne rodnosti in kakovostnih plodov. 120 Seznam B ISTRSKA OKROGLOPLODNA LESKA FERTILE DE COUTARD FERCORIL-CORABEL® BUTLER LEWIS CLARK TONDA PACIFICA® UNITO 119 SEGORBE TONDA GENTILE ROMANA TONDA GENTILE DELLE LANGHE NEGRET PAUETET FERIALE® FERWILLER Istrska okrogloplodna leska Izvira iz hrvaške Istre. Je srednje bujne do bujne rasti. Rodnost je srednja. Za lešnikarja in leskovo brstno pršico ni posebno občutljiva. Omenjamo jo samo kot dobro opraševalko za Istrsko dolgoplodno lesko. Plod je srednje velik do velik, kalibra 18-20 mm, okroglaste oblike. Izpadanje zrelih lešnikov iz ovojnice je srednje. Luščina je srednje debela, prikupne temnejše lešnikove barve z rahlimi prižami. Jedrce je okroglasto s tanko testo. Izplen jedrca je 42-45 %. Zori konec avgusta, v začetku septembra. Fertile de Coutard (Barcelona, Castanyera) Poreklo ni povsem znano: morda je francoska sorta, morda ameriška, odbrana iz neke španske populacije. Zelo bujno raste in obilno rodi. Gojimo jo kot grm ali drevo. Je nekoliko bolj občutljiva za lešnikarja in malo za leskovo brstno pršico. Cveti in brsti zgodaj. Opraševalke so sorte Gunslebert, Merveille de Bollwiller, Segorbe, Negret, Pauetet in Corabel. Plod je velik, kalibra 19-25 mm, široko okroglast. Luščina je razmeroma debela, temno kostanjeve barve in brez leska. Izpadanje zrelih lešnikov iz zelene ovojnice je skoraj popolno. Jedrce je okroglo konične oblike s tanko in temno testo, ki se srednje dobro lušči po praženju. Izplen jedrca je 42-46 %. Zori sredi septembra. 121 Corabel (Fercoril-Corabel)® Je naravni sejanec sorte Fertile de Coutard, francoskega izvora. Raste zelo bujno in precej pokončno, oblikuje lepo drevo ali tudi grmasto krošnjo. Rodi srednje do obilno. Je dokaj odporna proti leskovi brstni pršici in srednje občutljiva za lešnikarja. Cveti in brsti zelo pozno. Najbolje jo oprašuje sorta Merveille de Bollwiller, delno tudi sorti Pauetet in Fertile de Coutard. Plod je zelo velik, kalibra 18-24 mm, okroglaste oblike in atraktivnega izgleda. Ko je zrel, izpade iz zelene ovojnice. Luščina je lepe temno rdečkastorjave barve z rahlimi prižami. Jedrca so okroglasta s srednje kompaktno testo, ki se srednje dobro praži. Izplen jedrca je do 43-48 %. Zori v drugi dekadi septembra. Butler Je neznanega porekla. Prvi so jo začeli gojiti v Oregonu, ZDA, od koder se je razširila v Eropo. Raste zelo bujno. Gojimo jo kot grm ali drevo pokončnega habitusa. Rodi redno in obilno. Za leskovo brstno pršico je precej občutljiva, za lešnikarja pa zelo. Cveti in brsti zelo pozno. Oprašujejo jo sorte Fertile de Coutard, Puetet, Merveille de Bollwiller, Ennis in Segorbe. Plod je velik, kalibra 19-22 mm, valjaste oblike, privlačnega videza. Ko je zrel, lepo izpade iz zelene ovojnice. Luščina je svetleče temno rjave, rahlo rdečkaste barve. Jedrce je podolgovato oglato z dokaj kompaktno testo, ki po praženju skoraj v celoti ostane na jedrcu. Izplen jedrca je do 43-47 %. Zori v prvi polovici septembra. Lewis Je križanka med OSU17.028 (Barcelona x Tombul Ghiaghli) in Willamette, vzgojena na Univerzi Crovallis, Oregon, ZDA, kjer jo vedno gojijo kot drevo na srednje visokem deblu. Raste srednje bujno, zarodi zgodaj in dobro rodi. Je malo občutljiva za lešnikarja in nekoliko bolj za leskovo brstno pršico. Cveti in ozeleni srednje pozno. Priporočeni opraševalni sorti sta Tonda di Giffoni in Halska leska. Plod je okroglast, srednje velik do velik, kalibra 18-22 mm, izenačen po obliki. Ob zrelosti vedno izpade iz zelene ovojnice. Luščina je nekoliko rdečkastorjava, rahlo prižasta, s sivim poprhom na konici. Jedrce je okroglo, izenačene oblike in ima tanko testo, ki pri praženju lepo odstopi. Izplen jedrca je 45-50%. Zori sredi septembra. 122 Clark Je križanka med sortama Tombul Ghiaghli in Willamette, vzgojena na Univerzi v Corvallisu, Oregon, ZDA.. Rast je šibkejša do srednje bujna. Običajno jo gojijo v obliki kotlaste krošnje na srednje visokem deblu. Zarodi zgodaj, rodi obilno. Je skoraj neobčutljiva za lešnikarja in zelo malo za leskovo brstno pršico. Cveti in brsti srednje pozno. Oprašujejo jo Halska leska, Istrska dolgoplodna leska, Negret in Pauetet. Plodovi so okrogli, izenačeni po obliki, drobnejši do srednje debeli, kalibra 16-18 mm. Ko dozorijo, stoodstotno izpadejo iz zelene ovojnice. Luščina je rjavorumenkasta z rahlim sivim poprhom na konici. Jedrce je okroglo, s tanko in gladko testo, ki pri praženju lepo odstopi. Izplen jedrca je 48-52%. Dozori v prvi polovici septembra. Tonda Pacifica® Kot križanka med Tonda gentile delle Langhe in OSU 23.024 izvira iz žlahtniteljskega programa Univerze Corvallis, Oregon, ZDA. Raste srednje bujno in razvije širok, nizek grm ali drevo. Rodnost je zelo dobra. Cveti zgodaj, brsti srednje zgodaj. Priporočene opraševalne sorte so Segorbe, Halska leska, Pauetet in Negret. Razvije veliko moških socvetij, zaradi česar je tudi sama dobra opraševalka. Plod je srednje velik, kalibra 17-19 mm, pravilne okroglaste oblike. Luščina je tanka, svetlo rjava do rahlo rumenkasta z nežnimi temnejšimi prižami. Jedrce je okroglo z nekoliko debelejšo testo, ki se srednje dobro odlušči pri praženju. Izplen jedrca je 46 %. Zori v drugi dekadi septembra. Unito 119 Je križanka med sortama Tonda gentile delle Langhe in Cosford z Univerze Torino v Italiji. Bujno raste, gojimo jo lahko kot grm ali tudi drevo. Rodi zelo dobro. Je malo občutljiva za leskovo brstno pršico in srednje za lešnikarja. Cveti in brsti srednje zgodaj. Oprašujejo jo sorte Tonda gentile Romana, Negret, Pauetet in Fertile de Coutard. Plod je okrogel in drobnejši do srednje velik, kalibra 16-18 mm. Ko je zrel, vedno izpade iz zelene ovojnice. Okroglo jedrce ima tanko testo, ki se odlično praži. Izplen jedrca je 48-50 %. Zori v prvi dekadi septembra. 123 Segorbe Je najverjetneje španskega izvora. Raste zelo bujno, pokončno, dobro uspeva v obliki drevesa, pa tudi grma. Zgodaj zarodi in dobro rodi. Za lešnikarja je malo občutljiva in nekoliko bolj za leskovo brstno pršico. Cveti in brsti pozno. Opraševalke so sorte Fertile de Coutard, Tonda di Giffoni, Butler, Ennis, Merveille de Bollwiller, Pauetet in Corabel. Plod je drobnejši do srednje debel, kalibra 14-19 mm, okroglasto podolgovate oblike. Zreli lešniki lepo popadajo iz zelene ovojnice. Luščina je srednje debela, svetlo rjava in svetleča. Jedrce je okroglasto ovalno s tanko testo, ki se pri praženju odlušči. Izplen jedrca je do 40-45 %. Zori sredi septembra. Tonda Gentile Romana (Tonda Gentile di Viterbo) Je stara italijanska sorta. Raste srednje bujno, nekoliko razprostrto. Gojimo jo kot grm ali drevo. Rodi dobro in redno. Je malo občutljiva za lešnikarja in skoraj odporna proti leskovi brstni pršici. Cveti in brsti srednje pozno. Opraševalke so sorte Tonda di Giffoni, Riccia di Talanica in Mortarella. Plod je droben do srednje debel, kalibra 14-18 mm, okrogle oblike. Izpadanje zrelih plodov iz zelene ovojnice je popolno. Luščina je tanka, kostanjeve barve z rahlimi vzdolžnimi progami. Jedrce je okroglo s tanko testo, ki se slabše praži. Izplen jedrca je 44-47 %. Zori v začetku septembra. Tonda Gentile Delle Langhe Je stara severnoitalijanska sorta. Raste srednje bujno. Dobro uspeva kot grm, pa tudi kot nekoliko pokončno drevo. Rodnost je povprečna, plodovi pa zelo kakovostni in cenjeni v slaščičarski industriji. Je precej občutljiva za leskovo brstno pršico in dokaj odporna proti lešnikarju. Cveti in brsti zelo zgodaj. Oprašujeta jo sorti Cosford in Negret. Plod je drobnejši do srednje debel, kalibra 14-20 mm in skoraj pravilne okrogle oblike. Ko je zrel, izpade iz zelene ovojnice. Luščina je tanka, bleščeče svetlo rjave barve. Jedrce je okroglo s tanko testo, ki se pri (Tonda Gentile del Piemonte, praženju popolnoma odlušči. Izplen jedrca je 44-47 Piemontska leska) %. Zori že konec avgusta. 124 Negret Je stara sorta španskega izvora. Raste šibko do srednje bujno in dobro rodi. Gojimo jo v obliki drevesa, normalno uspeva tudi kot grm. Za lešnikarja je srednje občutljiva in precej odporna proti leskovi brstni pršici. Cveti in brsti srednje zgodaj. Opraševalke so sorte Tonda di Giffoni, Gunslebert, Fertile de Coutard in Segorbe. Plod je drobnejši, kalibra 13-18 mm, rahlo podolgovat. Ko je zrel, skoraj vedno izpade iz zelene ovojnice. Luščina je srednje debela, temnejša z vzdolžnimi prižami in sivkasto konico. Jedrce je okroglasto ovalno s srednje kompaktno testo, ki ob praženju lepo odstopi. Izplen jedrca je do 45-47 %. Zori v drugi dekadi septembra. Pauetet Je naravni sejanec španskega izvora. Raste nekoliko pokončno in zelo bujno. Običajno jo oblikujemo v lepo drevesno krošnjo, dobro raste in rodi tudi kot grm. Rodi redno in zelo dobro. Je malo občutljiva za leskovo brstno pršico in srednje za lešnikarja. Cveti in brsti srednje zgodaj. Opraševalke so sorte Segorbe, Tonda di Giffoni, Butler, Ennis, Merveille de Bollwiller in Corabel. Plod je droben, kalibra 13-17 mm, okroglasto podolgovate oblike. Izpadanje zrelih plodov iz zelene ovojnice je popolno. Luščina je privlačne temno rjave barve z izraziti sivim poprhom na konici. Jedrce je okroglo s temno, kompaktno testo, ki se odlično praži. Izplen jedrca je 46-50 %. Zori v prvi dekadi septembra. Feriale® Je francoskega sorta. Vzgojil jo je Eric Germain na INRA Bordeaux, s križanjem sort Imperial de Trebizonde in Butler. Raste bujno in ima rahlo pokončen habitus. V Franciji jo gojijo v obliki drevesa na srednje visokem deblu. Normalno uspeva tudi v obliki grma. Zarodi zgodaj in obilno rodi. Za lešnikarja in leskovo brstno pršico je malo občutljiva. Cveti srednje pozno, olista srednje do pozno. Oprašuje jo Tonda di Giffoni, delno tudi Istrska dolgoplodna leska. Plod je velik, kalibra 19-24 mm, okroglaste, nekoliko sploščene oblike. Ima temnejšo rdečkastorjavo luščino z rahlimi prižami. Jedrce je okroglasto, z gladko testo, ki lepo odstopa pri praženju. Izplen jedrca je 42 do 45 %. Zori v začetku septembra. 125 Ferwiller® Je francoskega porekla. Eric Germain jo je vzgojil na INRA Bordeaux s križanjem sort Merveille de Bollwiller x Tonda gentile Romana. Rast grma je bujna, habitus je srednje pokončen. Cveti pozno, olista zelo pozno. Razvije obilo moških socvetij, zaradi česar jo v Franciji sadijo predvsem kot opraševalno sorto poznocvetočih sort kot so Butler, Ennis in Corabel. Rodnost je solidna, manj kot 1 % plodov je napadenih od lešnikarja. Plod je srednje velik s povprečno maso 2,6 g in maksimalnim kalibrom 20,7 mm. Oblika je okroglasta, rahlo podolgovata z velikim, kvadratasto oblikovanim hilumom. Luščina je tanka, svetle lešnikove barve z rahlo izraženimi prižami. Celi lešniki in tudi jedrca so lepo izenačeni po obliki, izplen jedrc je 42-44 odstoten. Episperm je tanek, samo mestoma nekoliko debelejši in vlaknast. Plodovi zorijo v prvi plovici septembra. 126 KOSTANJ Castanea x sativa Mill. Pri kostanju želimo sorte tipa maron, z velikimi in kakovostnimi plodovi, dobro rodnostjo ter čim manjšo občutljivostjo za kostanjevega raka in kostanjevo šiškarico. V skupini A so sorte, ki so dale najboljše rezultate v dolgoletnem preizkušanju in jih priporočamo za sajenje v nasade in vrtove, v skupini B pa tiste, ki so manj razširjene in jih pri nas razmnožujemo v zelo omejenem obsegu. Na seznamu A ni nobenih sprememb, s seznama B pa smo Izločili italijansko sorto Garrone Rosso, ki se ni uveljavila pri nas. Dodali smo slovensko selekcijo Avbar, ki ime dober potencial za širjenje. SORTE Seznam A MARSOL MARAVAL BOUCHE DE BETIZAC PRECOCE MIGOULE MARIGOULE Marsol Je naravni križanec med evropskim in japonskim kostanjem ( Castanea sativa x Castanea crenata). Drevo je bilo najdeno v francoskem departmaju Ardeche, dokončno so ga odbrali na inštitutu INRA. Raste zelo bujno, precej pokončno in se razmeroma redko obršča. Je manj občutljiv za kostanjevega raka in črnilavko, odporen proti spomladanskemu in jesenskemu mrazu ter zelo občutljiv za kostanjevo šiškarico. Cveti zgodaj. Oprašujejo ga sorte Precoce Migoule, Bournette in Marigoule. Zarodi zgodaj in srednje ter redno rodi. V ježici sta največkrat dva normalno razvita plodova, ki sta okroglasto trikotne oblike in svetleče rdečkasto rjave barve. Povprečna teža plodov je 13 - 15 g (80 - 67 plodov v kg). Plodovi so v glavnem monoembrionalni z majhno stopnjo zajedanja semenskega ovoja (teste) v jedro. Zorijo v začetku oktobra. 127 Maraval Je naravni hibrid evropskega in japonskega kostanja z območja Lalevade d'Ardeche v Franciji. Drevo je šibkejše do srednje bujne, rahlo razprte rasti. Je občutljiv za kostanjevega raka, odporen proti spomladanskemu mrazu, dokaj odporen proti črnilavki in srednje občutljiv za kostanjevo šiškarico. Cveti srednje zgodaj. Oprašujeta ga sorti Precoce Migoule in Marigoule. Rodnost je srednja. V ježici sta eden ali dva normalno razvita ploda, redkeje trije. Plod je zelo velik, v povprečju tehta 15 - 17 g (67 - 59 plodov v kg). Je široko eliptično trikotne oblike, svetleče, temno rjavo rdečkaste barve z rahlimi prižami. Najmanj 95 % plodov je monoembrionalnih. Testa se zelo šibko zajeda v jedro. Zori v drugi dekadi oktobra. Bouche de Betizac Je francoski križanec med sorto Bouche Rouge ( C. sativa) in japonskim kostanjem ( C. crenata, CA04), vzgojen na inštitutu INRA Malemort-sur-Corrèze. Raste bujno, v mladosti dokaj pokončno, kasneje se krošnja razpre. Je občutljiv za spomladanske pozebe. Občutljivost za kostanjevega raka je manjša, proti kostanjevi šiškarici je odporen. Brsti in cveti razmeroma zgodaj. Opraševalke so sorte Précoce Migoule, Maraval in Marsol. Zarodi zgodaj, rodi zelo dobro in redno. Običajno razvije dva normalna ploda v ježici. Plod je zelo velik, ploščat, široko eliptične oblike, z velikim hilumom, v povprečju težak okrog 16 g (60-65 plodov v kg). Lupina je privlačne temno rdečkasto kostanjeve barve. Povrhnjica se zelo šibko zajeda v jedro. Monoembrionalnih je 80 - 90 % plodov. Zorijo konec septembra. 128 Precoce Migoule Je naravni hibrid med evropskim in japonskim kostanjem. Z metodo pozitivne množične selekcije so ga našli v departmaju Corrѐze v Franciji. Drevo je srednje do šibke rasti, pokončnega habitusa in redko obraščeno. Rodi dobro do zelo dobro. Je srednje občutljiv za kostanjevega raka in kostanjevo šiškarico. Brsti zgodaj, cveti srednje zgodaj. Oprašujejo ga sorte Maraval, Marigoule in Marsol. Sam je dober opraševalec številnih sort. V ježici so dva do trije normalno razviti plodovi. Plod je velik, trikotno eliptične oblike, svetlo mahagonijeve barve, težak 12 – 15, največ 18 g (65-80 plodov v kg). Zajedanje teste v jedro je srednje, sicer pa je notranja kakovost plodov nekoliko slabša, saj je lahko do 40 % plodov polioembrionalnih. Zorijo konec septembra. Marigoule Je francoska sorta, nastala z naravnim križanjem med evropskim in japonskim kostanjem. Našli so ga v nasadu Migoule na območju departmaja Corrѐze, od tod tudi ime (Marron iz Migoula). Na globokih, z organsko snovjo bogatih tleh drevo bujno raste, ima rahlo pokončen habitus in je srednje gosto obraščeno. Je malo občutljivo za kostanjevega raka in srednje za kostanjevo šiškarico. Dobro prenaša zimski mraz. Brsti in cveti srednje do pozno. Oprašujejo jo sorte Precoce Migoule, Maraval in Marsol. Rodnost je dobra. V ježici so dva do trije normalno razviti plodovi z značilnostmi marona: težki so od 15 do 18 g (55-67 plodov v kg), po obliki široko eliptični z dolgim in širokim hilumom. Lupina je temno mahagonijeve barve in se sveti. Testa se zelo šibko zajeda v jedro, ki je ponavadi monoembrionalno. Zori v začetku oktobra. Seznam B SOBOTA COLOSSAL AVBAR 129 Sobota Slovenska selekcija kostanja. Iz avtohtone populacije v kraju Panovci v Prekmurju sta jo odbrala Aleksander Šiftar in Anita Solar. Mlado drevo raste počasi in dokaj šibko. Kasneje se rast okrepi. Krošnja je gosto razraščena, z močnimi ogrodnimi in primarnimi vejami ter kratkimi in čokatimi enoletnimi rodnimi poganjki. Zarodi nekoliko kasneje kot znani evrojaponski križanci. Brsti in cveti razmeroma pozno. Za opraševanje sadimo sorto Precoce Migoule. Rodnost je srednja. V ježici se razvijejo dva do trije normalni plodovi, ki ob zrelosti lepo izpadejo. Plod je široko eliptične oblike z ozkim in dolgim hilumom. Spada med srednje debele kostanje: v 1 kg je od 90 do 103 plodov. Lupina je privlačne, skoraj črne do mahagonijeve barve s še temnejšimi prižami. Jedro je monoembrionalno, penetracija episperma je srednja. Zori v prvi polovici oktobra. Colossal Evrojaponski križanec, vzgojen na začetku 20. stoletja v Kaliforniji, ZDA. Avtor F. Gillet. Raste srednje bujno. Habitus je rahlo razprostrt, poganjki gosto obraščeni. Rodni sta lahko več kot dve tretjini enoletnih poganjkov, zato je rodnost dobra. Je srednje občutljiv za kostanjevega raka in kostanjevo šiškarico. Cveti in brsti razmeroma zgodaj. Za dobro opraševanje ga sadimo skupaj s sortami Precoce Migoule, Marsol ali Marigoule. V ježici so dva do trije normalno razviti plodovi, ki ob zrelosti lepo izpadejo. Težki so od 14 do 16 g in imajo vsaj 62-71 plodov v kg. Plodovi so široko ovalne do okroglaste oblike. Lupina je rdečkastorjava z rahlimi prižami. Jedro je zelo redko zgrajeno iz dveh embrijev. Povrhnjica je nekoliko debelejša, a se zelo šibko zajeda v jedro. Zori zgodaj, konec septembra. 130 Avbar Je slovenska selekcija. Odbrali smo jo iz populacije avtohtonega kostanja v kraju Golobinjek pri Mirni peči. Spremljamo jo na Poskusnem polju za lupinarje v Mariboru in v zasebnem nasadu na Jančah. Drevo raste srednje bujno, ima lep habitus in gosto obraščeno krošnjo. Doslej je pokazalo tolerantnost na kostanjevega raka in tudi na kostanjevo šiškarico. Ozeleni in cveti nekoliko pred evrojaponskimi križanci. Za opraševanje sta primerni sorti Marsol in Precoce Migoule. Zarodi zgodaj. V ježici sta običajno po dva normalno razvita ploda, ki sta srednje velika do velika, s povprečno težo 12,7-14,3 g (70-80 plodov v 1 kg). Po obliki so okroglasti do široko eliptični z dolgim in širokim hilumom. Na rdečkasto- črnikastorjavi lupini so lepo vidne vzdolžne priže. Jedro je najpogosteje monoembrionalno, zajedanje povrhnjice v jedro je šibko do srednje. Plodovi dozorijo v začetku oktobra. 131 MANDELJ Prunus dulcis (Mill.) D. A. Webb Pri mandlju so najbolj zaželene avtofertilne sorte, ki jih lahko sadimo kot samostojna drevesa. Pomembni so še dobra rodnost in kakovostni plodovi s tanko luščino in visokim izplenom jedrc. Ker mandlja v Sloveniji že nekaj desetletij ne preizkušamo, smo v skupino A sadnega izbora vključili šest tujih sort, ki imajo po podatkih iz literature posamezne ciljne lastnosti. Uvedli mismo nobenih sprememb. SORTE Seznam A SUPERNOVA TUONO CRISTOMORTO FERRAGNES NONPAREIL TEXAS Supernova Je italijanskeg izvora in prihaja z Inštituta za sadjarstvo v Rimu. Je tip stare italijanske sorte Fascionello, za katero novejše raziskave kažejo, da gre za sorto Tuono. Supernova je avtofertilna, dobro rodna sorta. Cveti srednje pozno, oprašujeta jo tudi sorti Feragello in Shahrood. Zori v prvi dekadi septembra. Plod je velik (3,6 g), mandljaste oblike s trdo luščino, v kateri je do 15 % dvojnih jedrc. Izplen jedrca je okrog 35 %. Tuono Je stara italijanska sorta neznanih staršev. Raste zelo bujno, razprostrto. Cveti pozno. Sodi med avtofertilne sorte. Dobro jo oprašujeta tudi sorti Ferragnes in Texas. Rodi v grozdih, obilno. Zori srednje zgodaj, v prvi dekadi septembra. Plod je velik (3,8 g), rahlo okroglaste, mandljaste oblike. Jedrca so nagubana, njihov izplen je 41 odstotni. V svetlo rjavi luščini, ki je zelo trda, je od 25-35 % dvojnih jedrc. 132 Cristomorto Je stara italijanska sorta iz pokrajine Puglia. Sodi med avtosterilne sorte z zelo dobro rodnostjo. Raste bujno, nekoliko pokončno. Cveti pozno in prenese tudi nižje temperature med cvetenjem. Dobro jo oprašuje sorta Texas. Rodi zelo dobro. Zori sredi septembra. Plod je zelo velik (4,5 g). Ima podolgovato mandljasto obliko in poltrdo luščino. Izplen jedrca je do 36 %. V luščini je lahko 20-25 % dvojnih jedrc. Ferragnes Je francoska križanka med sortama Cristomorto in Ai, vzgojena na inštitutu INRA La Grand Ferrade, avtorja C. Grassellya. Raste srednje bujno, cveti pozno. Je avtosterilna. Dobro jo oprašujejo sorte Texas, Tuono in Cristomorto. Rodnost je obilna. Zori v 2. dekadi septembra. Plod je velik (3,5 g), pravilne mandljaste oblike. Luščina je svetla in zelo trda. Kakovostno jedrce predstavlja do 41 % teže celega ploda. Dvojnih jedrc nima. Nonpareil Je ameriška sorta neznanega izvora, vzgojena v Kaliforniji. Raste bujno. Cveti srednje pozno in je avtosterilna. Dobro jo oprašuje stara francoska sorta Ne plus ultra, pa tudi španska sorta Marcona. Rodi srednje obilno. Zori sredi septembra. Plodovi so drobnejš do srednje debeli (2 - 3 g), pravilne mandljaste oblike. Luščina je mehka in vsebuje samo do 2 % dvojnih jedrc. Jedrce je sladkasto in ima do 50 do 65 odstotni izplen. Texas (Mission) Je ameriškega izvora. Vzgojena je bila v Kaliforniji, verjetno iz francoske sorte Languedoc. Raste bujno in pokončno. Cveti pozno in je avtosterilna. Dobro jo oprašujejo sorte Nonpareil, Tuono in Cristomorto. Rodnost je srednja do dobra. Zori konec septembra. Plod je srednji do velik (do 3 g), okroglasto mandljaste oblike. Luščina je svetlo rjava, poltrda in ima do 39 % dvojnih jedrc. Jedrce je veliko, nagubano, s 50 odstotnim izplenom. 133 OLJKA Olea europaea L. Oljka je sredozemsko drevo, ki v Sloveniji uspeva le na območju, do koder sega vpliv morja, saj ne prenese nizkih zimskih temperatur. Kljub omejenim možnostim širjenja je v Sloveniji med sadnimi vrstami na drugem mestu po številu hektarjev (približno 2.500 ha). Oljka je drevo z izredno sposobnostjo obnavljanja in močno gensko stabilnostjo, zato so se do danes ohranile številne stare sorte, sortiment pa se ne spreminja veliko. Prisotni so številni sinonimi in homonimi, kar otežuje ločevanje in identifikacijo sort. V Sloveniji se je sortna struktura v 20. stoletju močno spremenila. Zaradi skrajne severne lege pozebe močno zaznamujejo razvoj oljkarstva v Sloveniji. Pred pozebo 1956 je bila v Sloveniji najbolj razširjena sorta Črnica, zatem pa Istrska belica. Precej slabše so bile zastopane druge sorte - Drobnica, Buga in ostale. Tik pred pozebo so nastali prvi večji nasadi z večinoma toskanskimi sortami. Nekatere med njimi (npr. Leccino) so se v naslednjem obdobju močno razširile na našem območju. Črnica se je po pozebi izkazala kot bolj občutljiva, Istrska belica pa kot manj občutljiva sorta z dobro in redno rodnostjo, zato so večino Črnice precepili z Istrsko belico. Po pozebi 1985 leta se je začela intenzivna obnova in sajenje oljčnikov, kjer je bila glavna sorta Istrska belica, takoj za njo pa Leccino, domače sorte so bile zanemarjene. V zadnjem obdobju dajemo ponovno večji poudarek domačim sortam, kljub vsemu pa je po ocenah v Sloveniji daleč najbolj zastopana sorta Istrska belica (60 - 65%). Pri sortah za pridobivanje olja poleg ostalih značilnosti stremimo k visokemu deležu oleinske maščobne kisline in visokemu deležu antioksidantov (tokoferoli, biofenoli), pri sortah za vlaganje pa je poleg ostalega pomembno tudi razmerje med mesnatim delom ploda in koščico. Pri opisu sort so vse te vrednosti opisno navedene. Po vsebnosti oleinske maščobne kisline razvrščamo glede na utežni delež (%) v kategorije nizka (< 65), srednja (65 - 70), visoka (70 - 75) in zelo visoka vsebnost (> 75). Glede na vsebnost tokoferolov (mg/kg) razvrščamo na olja z nizko (< 200), srednjo (200 - 350) in visoko ( > 350) vsebnostjo tokoferolov, glede na vsebnost biofenolov (mg/kg) pa razvrščamo na olja z nizko (< 200), srednjo (200 - 450) in visoko (> 450) vsebnostjo biofenolov. Glede na razmerje med mesnatim delom ploda in koščico razvrščamo oljke na tiste z zelo nizkim (< 2,0), nizkim (2,0 - 4,0), srednje visokim (4,0 - 6,0), visokim (6,0 - 8,0) in zelo visokim (> 8,0) razmerjem. SORTE Seznam A Namen ISTRSKA BELICA olje LECCINO olje LECCIO DEL CORNO olje MAURINO olje 134 Istrska belica Njenega izvora ne poznamo. Zanjo je značilna pokončna in metlasta rast ter nekoliko kasnejši vstop v rodnost. V primerno negovanih nasadih dobro in redno rodi, njeni srednje debeli plodovi pa imajo visoko vsebnost olja in so ob obiranju običajno svetlo zelene barve. Po času dozorevanja jo razvrščamo med pozne sorte. Olje pridobljeno iz te sorte je običajno grenko in pikantno z visoko vsebnostjo biofenolov ter nizko vsebnostjo tokoferolov. Istrska Sinonimi: Belica, Bianchera, Bianca belica dobro prenaša nekoliko nižje temperature, Istriana, Cepljena belica, občutljiva pa je na napad oljčne muhe, oljčnega Plemenita belica, Žlahtna belica molja in pavje oko. Leccino Leccino je toskanska sorta. V Sloveniji je druga najbolj zastopana sorta. Rastlina je srednje bujna in široko razraščena, za oploditev pa potrebuje opraševalca (Pendolino, Frantoio). Vstop v rodnost je zgodnejši od Istrske belice, rodnost je dobra in večinoma redna. Srednje debeli plodovi zgodaj dozorevajo, ob obiranju so skoraj v celoti črno obarvani in vsebujejo precej manj olja kot Istrska belica, olje pa je nežnejšega okusa s srednjo Sinonimi: Leccio, Premice, vsebnostjo biofenolov in tokoferolov. Sorta Leccino Silvestrone dobro prenaša nizke temperature in vetrove, manj je občutljiva na pavje oko in oljčno muho, bolj pa na sivo oljkovo pegavost. Leccio del corno Sorta izvira iz Italije, kjer je bila odbrana zaradi izredne odpornosti na nizke temperature po pozebi 1929. Sorta potrebuje opraševalca (Pendolino, Frantoio, Moraiolo). Drevo je srednje bujne rasti, krošnja pa je zbita. Dozorevanje plodov je zelo pozno, običajno so ob obiranju majhni plodovi še zeleni in dolgo ostanejo na drevesu. Ob primerni rezi je rodnost zelo dobra, prisotna pa je šibka Sinonimi: nima alternanca. Plodovi vsebujejo srednjo količino olja z zelo visokim deležem oleinske maščobne kisline in biofenolov ter srednjo količino tokoferolov. Dobro prenaša nizke temperature in je neobčutljiva na oljčno muho, molja in pavje oko. 135 Maurino Tudi ta sorta izvira iz Toskane. Drevo je srednje močne rasti, s povešujočimi se rodnimi vejami in avtosterilnimi cvetovi, zato potrebuje opraševalca (Frantoio, Leccino, Moraiolo, Pendolino), hkrati pa je ta sorta dober opraševalec sort Moraiolo in Pendolino. Sorta je cenjena zaradi zelo hitrega vstopa v rodnost in redne ter dobre rodnosti. Drobni plodovi zelo zgodaj dozorevajo. Maurino vsebuje približno enako olja kot sorta Leccino (srednje visoka vsebnost) z visoko vsebnostjo oleinske maščobne kisline tersrednjo vrednostjo biofenolov in tokoferolov. Sorta je malo občutljiva na pavje oko in Sinonimi: Razzola, Maurino na napad oljčnega molja, srednje občutljiva pa na Lucchese nizke temperature. Seznam B Namen ARBEQUINA olje ASCOLANA TENERA namizne BUGA olje CIPRESSINO olje CORATINA olje ČRNICA olje DROBNICA olje FRANTOIO olje GRIGNAN olje ITRANA oboje LECCIONE olje MATA namizne MORAIOLO olje OBLICA olje PENDOLINO olje PICHOLINE oboje SANTA CATERINA namizne ŠTORTA namizne 136 Arbequina Sorta izhaja iz Katalonije (Španija). V primerjavi z našimi glavnimi sortami je sicer nekoliko bolj občutljiva na nizke temperature. Je šibke rasti in drobnih plodov, ki rastejo v grozdičih, zato jih lahko zelo hitro oberemo. Zaradi šibke rasti je primerna tudi za intenzivne nasade z manjšimi sadilnimi razdaljami. Sorta je delno samooplodna, vendar za dobro rodnost potrebuje opraševalce. Plodovi se Sinonimi: Arbequi, Arbequin, pozno obarvajo in dozorevajo neenakomerno. Blancal Obiramo jo skupaj z Maurinom. Razvrščamo jo med sorte s srednjo oljevitostjo, olje pa je nežno, brez grenkobe in pikantnosti s srednjo vsebnostjo oleinske maščobne kisline, biofenolov in tokoferov. Arbequina je malo občutljiva na pavje oko, neobčutljiva pa na napad oljčne muhe in molja. Ascolana tenera Ascolana tenera je stara italijanska avtosterilna sorta namenjena vlaganju. Njeni dobri opraševalci sta med drugim tudi Santa Caterina in Itrana. Rastlina je dokaj bujna, pokončne zbite rasti in preprosta za oblikovanje. Ob primerni agrotehniki zgodaj zarodi, v polni rodnosti pa rodi dobro in redno. Dozorevanje je zgodnje in neenakomerno – obiramo jo, ko je zelenkaste do rumenkaste barve do začetka spreminjanja barve. Prezreli plodovi imajo slabo Sinonimi: Oliva dolce konsistenco. Plodovi so lahko zelo veliki, poleg tega ima zelo dobro razmerje med mesnatim delom in koščico. Plod je mehek in zelo občutljiv na odtise. Odporna je proti pavjemu očesu, zelo občutljiva pa za napad oljčne muhe. 137 Buga Buga je domača sorta, razširjena po vsej Istri. Z genetskimi analizami smo ugotovili, da obstaja več genotipov te sorte. Buga je v prvih letih počasnejše rasti, v polni rodnosti pa je šibka do srednje bujna, z lepo, gosto krošnjo. Zanjo je značilno zgodnje dozorevanje, ki je neenakomerno. Srednje debeli plodovi se začnejo zgodaj barvati v črno, pogosto se zelo zgodaj nagubajo ne glede na obarvanost. Vsebnost olja v plodovih je nizka, olje pa ima Sinonimi: Boga, Bugi, Bugla, Burla, razmeroma visoko vsebnost tokoferolov in Buso di Pirano, Buža, Piranska biofenolov ter srednjo vrednost oleinske maščobne Buga, Briška črnica kisline. Odporna je proti pavjemu očesu, manj občutljiva na napad oljčne muhe ter občutljiva na napad oljčnega molja. Cipressino Cipressino je italijanska sorta, ki jo zaradi svoje izrazito pokončne rasti največkrat uporabljajo za vetrozaščitne pasove v bližini oljčnikov. Sorta je samoneoplodna, njeni opraševalci pa so Frantoio, Leccino, Moraiolo in Pendolino. Plodovi so okrogli na daljših pecljih in neenakomerno dozorevajo. V svoji domovini naj bi imela dobro, vendar izmenično rodnost, medtem ko je v kolekcijskem nasadu Sinonimi: Frangivento, Olivo rodnost nizka. Vsebnost olja je srednja, olje pa ima cipressino, Olivo di Pietrafitta, visoko vsebnost biofenolov in tokoferolov in Olivo frangivento oleinske maščobne kisline. Sorta je občutljiva na napad oljčne muhe, malo občutljiva pa na pavje oko. Coratina Sorta je razširjena v Apuliji (Italija) in je namenjena predelavi v olje. Značilno zanjo je zgodnji začetek rodnosti, ki je običajno visoka in redna. V naših razmerah se z rodnostjo, ki je nekoliko izmenična, ni izkazala. Za dobro oploditev potrebuje opraševalca – v svojem rastnem okolju je to sorta Cellina di Nardò. Plodovi, ki se zelo pozno intenzivno barvajo z baze proti vrhu, so zelo različnih velikosti. Sorta ima Sinonimi: Cima di Corato, visoko dobit olja z visoko vsebnostjo oleinske Coratese, La Valente, Olivo a maščobne kisline in veliko biofenolov ter srednjo grappoli, Olivo a racemi, Olivo a vsebnost tokoferolov. Olje je sadežno, grenko in racimolo, Olivo a raciuoppe, ... pikantno. Sorta je bolj občutljiva na pavje oko, sajavost in nizke temperature. 138 Črnica Črnica je domača sorta. Drevo je srednje bujno do bujno, krošnja razširjena in bolj redka. Tudi pri tej sorti začnejo posamezni plodovi zgodaj dozorevati in se obarvati v črno, vendar je barvanje neenakomerno. Sorta dokaj pozno stopi v rodnost, rodnost pa je srednja in izmenična. Plodovi so srednje debeli, v zrelosti črne z nizko vsebnostjo olja, ki ima visoko vsebnost oleinske maščobne Sinonimi: Carbania, Carbonera, kisline in srednjo vsebnost tokoferolov in biofenolov. Carbogno di Pirano, Istrska črnica, Črnica je za naše razmere nekoliko bolj občutljiva za Mora, Nera, Piranska črnica mraz, vendar se po pozebi zelo dobro in hitro obnavlja. Sorta je malo občutljiva na napad oljčne muhe, oljčnega molja in na pavje oko. Drobnica Sinonimi: Komuna, Comuna, Drobnica je domača sorta, pri kateri obstaja več Pikola, Briška drobnica genotipov. Drevo je srednje bujne dokaj pokončne rasti in nekoliko bolj redko. Sorta potrebuje za dobro oploditev opraševalne sorte, ki trenutno še niso znane. Dozorevanje je neenakomerno, ob obiranju pa drobni plodovi še niso v celoti obarvani – na drevesu imamo prisotne plodove različnih barv, od zeleno rumenih do rdečkasto vijolično obarvanih. Rodnost je srednja in izmenična. Plodovi imajo srednjo vsebnost olja, ki ima visok delež oleinske maščobne kisline in biofenolov ter srednjo vsebnost tokoferolov. Sorta je malo občutljiva na nizke temperature in napad ojčne muhe, občutljiva pa na napad oljčnega molja in pavje oko. Frantoio Frantoio je toskanska sorta. Razširila se je zaradi redne in dobre rodnosti ter kakovosti olja. Drevo je bujne rasti, mladi poganjki so dolgi in povešajoči se. Sorta je samooplodna in dober opraševalec, kljub temu bolje rodi v mešanih nasadih. Navadno redno in dobro rodi, plodovi z visoko vsebnostjo olja pa neenakomerno dozorevajo.. Za olje je značilna visoka vsebnost oleinske maščobne kisline in biofenolov ter Sinonimi: Bresa Fina, Comune, nizka vsebnost tokoferolov. Na pavje oko in oljčno Correggiolo, Crognolo, Frantoiano, muho je srednje občutljiva, slabše pa prenaša nizke Gentile, Infrantoio, Laurino, temperature, vendar se hitro obnavlja. Znana je Nostrato, Oliva lunga, Pendaglio, njena velika občutljivost na oljčnega raka, ki je Pignatello, Raggio, Raggiolo, ... pogost spremljevalec te sorte. 139 Grignan Razširjena je v Venetu in Lombardiji (Italija). Namenjena je predelavi v olje. Zanjo je značilna počasna rast, krošnja pa je bolj pokončna in redka. To je sorta, ki zgodaj stopi v rodnost Zaradi avtosterilnosti potrebuje za oploditev opraševalce. Dobra opraševalca naj bi bila Frantoio, Pendolino in Leccino. Rodnost je slabša do srednja, a konstantna. Majhni plodovi z zelo nizko vsebnostjo olja se zgodaj začenjajo barvati, vendar neenakomerno. Za olje je Sinonimi: Bersan, Gargnà, značilen visok delež oleinske maščobne kisline ter Gargnan, Gargnano, Negrar srednja vsebnost biofenolov in tokoferolov. Sorta je neobčutljiva na nizke temperature in pavje oko, občutljiva pa na napad oljčne muhe. Itrana Razširjena je v Italiji na območju Lacija, uporabljajo pa jo za predelavo v olje in za pripravo namiznih oljk. Krošnja je gosta in dokaj pokončna. V rodnost vstopi srednje hitro, za oploditev pa potrebuje opraševalce (Leccino, Pendolino in Olivastro). Po literaturi je zanjo značilna visoka, vendar alternativna rodnost, po podatkih iz kolekcijskega nasada je rodnost res nekoliko izmenična, vendar bolj povprečna. Nekoliko Sinonimi: Aitana, Aitanella, debelejši plodovi z dobrim razmerjem med mesnatim Aitanesca, Auliva a acqua, delom in koščico dozorevajo postopno in pozno. Cicerone, Esperiana, Gaetana, Plodovi imajo nizko do srednjo dobit olja ter srednjo Gitana, Iatanella, Itana, Oliva di vsebnost biofenolov in tokoferolov. Sorta je Esperia, Oliva di Gaeta, Oliva tolerantna na nizke temperature in večino bolezni, grossa, Olivacore, Raituna, občutljiva pa na pavje oko in napade oljčne muhe. Reitana, Strano, Tanella, Trana, Velletrana Leccione Tudi Leccione je italijanska sorta. Sorta je delno samooplodna, vendar se bolje obnese v mešanih nasadih. Cveti istočasno s sorto Frantoio. Najboljši opraševalec je sorta Morchiaio, medtem ko je s sorto Leccino ni kompatibilna. Drevo je srednje bujno in razširjeno, spoznamo jo lahko po velikih listih. Rodnost je srednje dobra, vendar delno izmenična. Vsebnost olja je visoka, olje pa je sadežno in nekoliko Sinonimi: nima grenko z visokim deležem oleinske maščobne kisline, tokoferolov in srednjo do visoko vsebnostjo biofenolov. Sorta je malo občutljiva na napad oljčne muhe, oljčnega molja ter na pavje oko in nizke temperature. 140 Mata Domača sorta Mata je razširjena na območju Slovenske Istre, vendar je bolj redko zastopana sorta. Primerna je za vlaganje. Drevo je srednje bujno, zanjo so značilni dolgi pokončni poganjki. Srednje veliki do veliki plodovi postopno – neenakomerno dozorevajo. Razmerje med mesnatim delom ploda in koščico je srednje visoko. Rodnost je razmeroma dobra, vendar imajo plodovi nizko vsebnost olja, ki pa ima visok delež oleinske Sinonimi: Matto di Pirano, maščobne kisline ter srednjo vsebnost tokoferolov in Piranska Mata srednjo do visoko vsebnost biofenolov. Sorta Mata je občutljiva na nizke temperature (najbolj med domačimi sortami), malo občutljiva pa je na napad oljčne muhe, oljčnega molja in pavje oko. Moraiolo Najmočneje je razširjena v srednji Italiji. Značilno zanjo je zgodnja začetna rodnost in šibka rast. Za oploditev potrebuje opraševalce (Maurino, Pendolino, ...). Drobni plodovi so pogosto v grozdičih in postopno dozorevajo. Kot razlog za njeno široko razširjenost je navedena dobra rodnost in visoka dobit olja v plodovih. V kolekciji se z rodnostjo ni najbolj izkazala, pa tudi vsebnost olja, ki je cenjeno zaradi sadežnosti in visoke vsebnosti biofenolov, je Sinonimi: Anerina, Assisano, bila bolj povprečna. Sorta je občutljiva na pavje oko, Bucino, Carboncella, Cimignolo, sajavost, srednje občutljiva na oljčnega raka in nizke Corniolo, Fosco, Migno, Morella, temperature, tolerantna na sušo, plitva tla in veter. Morellino, Morello, Morichiello, Morina, Morinello, Muragliolo, ... Oblica Sorta izhaja iz Hrvaške. Prilagojena je na slabša tla in dobro prenaša nižje temperature, sušo in vetrove. Je delno samooplodna sorta, vendar za boljšo oploditev potrebuje opraševalca (Ascolana tenera, Drobnica, Lastovka, Levantinka , Picholine). Uporabna je za predelavo v olje in za vlaganje. Rodnost je srednja in izrazito izmenična. Dozoreva zgodaj in izrazito neenakomerno. Obarvani plodovi s srednjo Sinonimi: Balunjača, Bračka, vsebnostjo olja hitro začnejo gniti. Olje vsebuje visok Debela, Debela maslina, delež oleinske maščobne kisline in biofenolov ter Debeljuša, Grumača, Krupnica, srednjo tokoferolov. V naših razmerah se je izkazala Krupnica trka, Lumbardeška, kot zelo občutljiva na napad oljčne muhe in Lušinjka, Maslina, Maslina občutljiva na pavje oko in oljčnega molja. domaća, Maslina obična, Mekura, Orkula, Pitoma, ... 141 Pendolino Pendolino je toskanska sorta. Pojavlja se povsod kot sorta za opraševanje sorte Leccino in Frantoio. Sama je avtosterilna in za dobro oploditev potrebuje opraševalca (Leccino, Moraiolo, Frantoio). Zanjo so značilne povešajoče tanjše rodne veje z ozkimi listi. Izkazala se je kot sorta, ki zgodaj stopi v rodnost. Plodovi se zgodaj obarvajo v črno in dozorevajo v istem času kot Leccino. Rodnost je dobra in redna, vsebnost olja pa nizka. Olje ima visoko vsebnost oleinske maščobne kisline ter srednjo vsebnost Sinonimi: Piangente, Maurino tokoferolov in nizko vsebnost biofenolov. Sorta je fiorentino, Olivo Passerino občutljiva za pavje oko in sajavost, odporna pa na napade oljčne muhe in oljčnega molja. Nizke temperature sorazmerno dobro prenaša. Picholine Sorta izvira iz Francije. Dobro je prilagodljiva na različne pogoje. Drevo je srednje bujno. Sorta je delno samooplodna. Po literaturi je znana kot sorta z zgodnjim začetkom rodnosti ter dobro in redno rodnostjo, v kolikor je namakana ali raste v dobrih pogojih. Uporabljamo jo lahko za predelavo v olje in za vlaganje, čemur prilagodimo tudi čas in način obiranja. Plodovi so nekoliko večji, pozno se barvajo Sinonimi: Collias, Coyas, Falsa in vsebujejo srednjo količino olja z visoko vsebnostjo Lucques, Olive de Nîmes, Picholine oleinske maščobne kisline, srednjo do visoko Languedoc vsebnostjo biofenolov in srednjo vsebnostjo tokoferolov. Nizke temperature in sušo sorazmerno dobro prenaša, občutljiva pa je na oljčno muho. Na pavje oko je malo občutljiva. Santa Caterina Izhaja iz Toskane (Italija). Namenjena je vlaganju. Drevo je močnejše pokončne rasti. V novih nasadih pozno stopi v rodnost, v polni rodnosti pa naj bi bila rodnost redna in visoka. V naših razmerah je prisotna nekoliko neenakomerna oziroma slabša rodnost. Zaradi delne avtosterilnosti se bolje obnese v mešanih nasadih. Plodovi so veliki in v času obiranja zelene barve. Vsebujejo manjši odstotek olja, mesnati del ploda se težje loči od koščice. Sorta je Sinonimi: Oliva di S. Biagio, Oliva sorazmerno dobro odporna proti nizkim di San Giacomo, Oliva Lucchese, temperaturam, v naših razmerah pa se je izkazala Olivo da indolcire kot zelo občutljiva na pavje oko, napad oljčne muhe in oljčnega molja. 142 Štorta Sorta je že dolgo razširjena na območju Istre in je naša najpomembnejša sorta za vlaganje. Drevo je dokaj bujno. Pozno stopi v rodnost, ta pa je delno izmenična in srednje dobra. Za vlaganje jo običajno obiramo že konec septembra. Plodovi so srednje debeli s srednje visokim razmerjem med mesnatim delom in koščico, značilne podolgovate oblike in nekoliko asimetrični, podobno kot koščica, ki se zelo hitro loči od mesa. Meso je okusno in primerne konsistence, razen pri pomanjkanju padavin, ko so plodovi drobnejši in precej vlaknati. Vsebuje srednje vrednosti olja s srednjo vsebnostjo biofenolov in Sinonimi: Ukrivljena, Fažolina, tokoferolov ter z visoko vsebnostjo oleinske Piranska ukrivljena, Storta di maščobne. Občutljiva je napad oljčne muhe, malo Pirano občutljiva pa na pavje oko in oljčnega molja. 143 KAKI Diospyros kaki L. Sadna vrsta kaki izvira iz vzhodne Azije, zato ga poimenujejo tudi vzhodno ali zlato jabolko. V Sloveniji dobro uspeva na Primorskem, v celinskem delu Slovenije je gojenje kakija omejeno na vinogradniške lege, drugod pa so žal težave z dozorevanjem plodov in s pozebami. V nasadu je kaki relativno nezahtevna sadna vrsta, saj gosti malo bolezni in škodljivcev, se prilagodi različnim tlom in je prezimno trden ter primeren tudi za ekološko pridelavo. Na mraz je občutljiv jeseni in predvsem spomladi v času brstenja, zato zanj izbiramo najboljše, ne prenizke lege. Večina sort kakija je ob obiranju neužitnih oz. trpkih, samo plodovi sort iz skupine PCNA so v tehnološki zrelosti, torej ob obiranju, načeloma vedno užitni. Za te sorte je primerno toplejše podnebje z daljšim obdobjem vegetacije, v naših pogojih slabo rodijo in plodovi večkrat slabo dozorijo oz. ostanejo deloma trpki. Kaki razmnožujemo s cepljenjem na tri različne vrste kakija: Diospyros kaki – navadni kaki, Diospyros lotus – dateljev kaki in Diospyros virginiana – virginijski kaki. Za podlago kakija se pri nas uporablja izključno sejanec Diospyros lotus zaradi večje izenačenosti sejancev, odpornosti na mraz in sušo ter viške vode v tleh. Zagotavlja bujno rast dreves in zgodnejši vstop v rodnost, ki je dobra. D. lotus je zaradi slabše skladnosti manj primerna podlaga za sorte iz skupine PCNA (užitne ob obiranju). D. kaki je občutljiv na mraz, D. virginiana pa daje neizenačene podlage in večje število koreninskih izrastkov. Sorte kakija delimo v štiri skupine glede na užitnost plodov ob obiranju: PCNA (Pollination Constant Non Astringent) - v tej skupini so sorte, katerih plodovi so ob obiranju užitni ne glede na oploditev oziroma na prisotnost semen v plodu. Plodovi so užitni trdi ob obiranju. Sorte so Jiro, O'Gosho, Fuyu, Hana Fuyu in druge. PCA (Pollination Constant Astringent) - v tej skupini so sorte, ki so trpke ne glede na oploditev, plodovi so užitni šele po zorenju. Sem uvrščamo sorte Hachiya, Fuji in Rojo Brillante. PVNA (Pollination Variant Non Astringent) - v to skupino uvrščamo sorte, pri katerih je užitnost plodov ob obiranju odvisna od oploditve. Oplojeni plodovi z večjim številom semen so užitni trdi in imajo temnejše meso. Partenokarpni oziroma neoplojeni plodovi in plodovi z manjšim številom semen so trpki in postanejo užitni šele po zorenju. Sem sodijo sorte Kaki Tipo, Amankaki, Thiene in Kuro Kuma. PVA (Pollination Variant Astringent) - plodovi teh sort so običajno trpki ob obiranju, zato je za užitnost plodov potrebno zorenje. Meso oplojenih plodov ni trpko le okoli semen. Najbolj znani sta sorti Triumph in Tanenashi (klon Tone Wase). 144 Kaki je zelo okusno in z vitamini (A, B, C, E …), minerali (K, P, Ca, Fe …), tanini, pektini in antioksidanti bogato sadje. Pri nas je v nasadih največ sorte Kaki Tipo, v veliko manjšem deležu ji sledijo sorte Hachiya, Fuji, Jiro, v zadnjem času se uveljavljata sorti Rojo Brillante in Triumph. Vse razen sorte Jiro potrebujejo zorenje. Plodove kakija lahko uživamo trde ali umedene (zmehčane). V zadnjih desetletjih plodovom sort iz skupin PVA in PCA odstranjujejo trpkost s pomočjo plina CO2. Plodove v plinotesni komori pri temperaturi 20 °C za 24-48 ur izpostavijo koncentraciji plina CO2 > 95 %. Tehnologija je uporabna tudi za plodove sort iz skupine PVNA. Tako zorjeni plodovi so užitni trdi, njihova barva se ne spremeni. Tržni delež s plinom zorjenih plodov strmo narašča, tudi v Sloveniji, kjer tržišče tradicionalno pozna in sprejema umedene plodove. SORTE Seznam A KAKI TIPO (PVNA) Kaki Tipo (PVNA) Sorta Kaki Tipo je pri nas najbolj razširjena sorta kakija, najpomembnejša je tudi v Italiji. Najverjetneje je japonskega izvora. Ima izključno ženske cvetove. Uvrščamo jo v skupino variabilnih sort PVNA. Če so plodovi oplojeni, imajo na vrhu izrazit križec, večje število semen in temnejše meso, jih lahko uživamo trde. Plodovi sorte Kaki Tipo so odličnega okusa, tako trdi, kot tudi umedeni. Plod je velik, povprečna masa ploda je 250 g. Plodovi so izenačeni, okroglaste oblike v vzdolžnem in prečnem prerezu. Kožica je ob obiranju rumeno oranžne barve, ob umeditvi pa postane intenzivno oranžna. Zori v začetku novembra. Sorta obilno rodi. Odličen splošni vtis nekoliko pokvarijo kolobarji in črtaste razpoke na plodovih, ki manjšajo delež tržnih plodov. Seznam B AMANKAKI (PVNA) FUJI (PCA) HACHIYA (PCA) JIRO C-24276 (PCNA) ROJO BRILLANTE (PCA) TONE WASE (PVA) TRIUMPH (PVA) 145 Amankaki (PVNA) Sorta Amankaki je verjetno japonskega izvora, neznanih staršev. Ima izključno ženske cvetove. Uvrščamo jo v skupino variabilnih PVNA sort. Plodovi sorte Amankaki so veliki, tehtajo okoli 250 g, so okroglasto podolgovati v vzdolžnem prerezu in okroglasti pri prečnem prerezu. Okus oplojenih in umedenih neoplojenih plodov je prav dober. Po umeditvi so partenokarpni plodovi boljšega okusa od oplojenih plodov s semeni. Plodovi sorte Amankaki imajo običajno manjše število semen ali pa so brez njih, zato potrebujejo umeditev. Sorta zori v začetku novembra, rodi obilno in je v večini lastnosti podobna sorti Kaki Tipo. Fuji (PCA) Sorta Fuji izvira iz Japonske, kjer je najbolj razširjena. Ima izključno ženske cvetove. Sorta Fuji sodi v skupino PCA sort, plodovi so trpki ob obiranju, užitni postanejo šele po zorenju. Po lastnostih plodov je sorta Fuji zelo podobna sorti Hachiya, razlika je predvsem v velikosti plodov. Sorta Fuji ima srednje velike plodove povprečne teže 190 g. V vzdolžni smeri so podolgovate, konične oblike, pri prečnem prerezu pa so okroglasti. Barva kožice je ob obiranju oranžna, ob umeditvi pa rdeče oranžna. Meso umedenih plodov je rdeče oranžno, prav dobrega okusa, število semen v plodu je majhno. Sorta zori v začetku novembra, njena rodnost je srednja. Hachiya (PCA) Sorta Hachiya je verjetno japonskega izvora. Zelo je razširjena v Kaliforniji, v pridelavi od začetka 20. stoletja. Ima izključno ženske cvetove. Uvrščamo jo v skupino PCA, njeni plodovi so ob obiranju vedno trpki in potrebujejo umeditev. Sorta ima velike plodove s povprečno težo 270 g. V vzdolžni smeri so podolgovate, konične oblike, pri prečnem prerezu pa okroglasti. Plodovi so lepi in brez vidnih napak. Barva kožice je ob obiranju oranžna, ob umeditvi postane rdeče oranžna. Tudi meso umedenih plodov je rdeče oranžno, zelo dobrega okusa, število semen v plodu je majhno. Zori v začetku novembra. Rodnost je srednja, manjša od sorte Kaki Tipo in precej niha med leti. 146 Jiro C-24276 (PCNA) Sorta izhaja iz Japonske, kjer je nastala kot mutacija sorte Jiro. V Evropo se je razširila v 20. stoletju iz Kalifornije (ZDA). Ima izključno ženske cvetove. Plodovi so srednje veliki, v povprečju tehtajo 190 g. V vzdolžnem prerezu so sploščeni, pri prečnem prerezu pa kvadratne oblike. Trdo užitni, ustrezno dozoreli plodovi so ob obiranju rumeno oranžne barve in prav dobrega okusa. Okus umedenih plodov je dober. Zori zgodaj, na Primorskem zori v začetku novembra. Predčasno obrani plodovi so lahko še rahlo trpki. Pridelki so srednje veliki, večji od ostalih PCNA sort, a vseeno manjši od sorte Kaki Tipo. Kljub temu je sorta zaradi okusnih, trdo užitnih plodov iz skupine PCNA praktično edina zanimiva za gojenje v razmerah Primorske. Tone Wase (PVA) Sorta Tone Wase izvira iz Japonske, spada v skupino PVA in ima izključno ženske cvetove. Pridelujejo ga od leta 1960. Plodovi so srednje veliki, prikupne oblike in povprečno tehtajo 180 g. Pri vzdolžnem prerezu so sploščeni, v prečnem prerezu pa kvadratne oblike. Barva kožice je ob obiranju oranžna, ob umeditvi pa intenzivno rdeče oranžna. Umedeni plodovi so odličnega okusa, lepega izgleda, aromatični in z visoko vsebnostjo sladkorja. Sorta Tone Wase je zgodnja, zori v zadnji dekadi oktobra. Kljub slabši rodnosti je sorta zanimiva zaradi zgodnjega zorenja in zelo okusnih plodov, ki so primerni za sušenje. Rojo Brillante (PCA) Sorta Rojo Brillante (sl. svetlo rdeč) izvira iz Španije, kjer je verjetno nastala kot brstna mutacija sorte Cristalino v okolici Valencie. V pridelavi je od leta 1970. Največ je pridelajo v Španiji, širi pa se v ostala sredozemska pridelovalna območja. Ima izključno ženske cvetove. Za uživanje trdih plodov jim je potrebno s plinom CO2 odstraniti trpkost, tako zorjene plodove ponujajo potrošniku pod blagovno znamko Persimon®. Plodovi so veliki, povprečne teže 265 g in v podolžnem prerezu okroglasto- podolgovati. So izredno lepi, brez črtastih razpok na kožici. Meso je manj izrazitega okusa, vendar sočno. Trdi plodovi so rumeno oranžne barve, po umeditvi 147 pa postanejo rdeče oranžni. Sorta je primerna za uživanje trdih ali umedenih plodov. Na tržišču prevladujejo trdi plodovi, njihov delež pa še narašča. Drevesa sorte Rojo Brillante rodijo manj od standardne sorte Kaki Tipo. Na nižjih, vlažnih legah lahko trebljenje plodov občutno zmanjša pridelek. Triumph (PVA) Sorta Triumph je neznanega porekla, verjetno gre za staro japonsko sorto. Razširjena je po vsem svetu (Izrael, Španija, Južna Afrika). Njene plodove prodajajo pod blagovno znamko Sharon fruit®. Za uživanje trdih plodov uporabljajo tretiranje z ogljikovim dioksidom, ki topne tanine spremeni v netopno obliko in popolnoma odstrani trpkost. Drevesa sorte Triumph so bujna in razvijejo samo ženske cvetove. Plod je porcijski, srednje debel (180 g), ploščat v vzdolžnem ter kvadraten v prečnem prerezu, navadno brez semen. Barva kožice je rumena do oranžna, plod je privlačnega videza, brez črtastih razpok in kolobarjev. Meso je sočno, hrustljavo, privlačne rumeno oranžne barve in zelo dobrega okusa. Rodnost sorte je nadpovprečna, boljša od sorte Kaki Tipo. Sorta zori pozno, sredi novembra, v določenih letih slabše dozori. Zelo zanimiva sorta, primerna za najboljše lege. 148 FIGA Ficus carica L. SKUPINA ENORODNIH SORT FIG SORTE Seznam A MILJSKA FIGA Seznam B ZELENKA FLAZANA PINČICA LAŠČICA BELA BRUŽETKA SKUPINA DVORODNIH SORT FIG SORTE Seznam A BELA PETROVKA Seznam B ZUCCHERINA 149 KIVI Actinidia deliciosa (A. Chev.) C. F. Liang & A. R. Ferguson SKUPINA SORT, KI RAZVIJEJO PLODOVE (ŽENSKE RASTLINE) SORTE Seznam A HAYWARD Seznam B SORELI* SKUPINA OPRAŠEVALNIH SORT (MOŠKE RASTLINE) SORTE Seznam A MATUA TOMURI Seznam B BELÉN* 150 NAMIZNO GROZDJE Vitis sp. Pri vključevanju sort vinske trte za pridelavo namiznega grozdja v Sadni izbor upoštevamo predvsem izkušnje, ki jih imamo s sortami v Sloveniji, zahteve in potrebe sorte za pridelavo, lastnosti grozdov in jagod (velikost in oblika jagod ter grozdov, okusi itn.), toleranco na glivične bolezni, čas zorenja in možnosti trženja ter skladiščenja grozdja. Opomniti velja, da pri izboru podlage, ki se jo priporoča za posamezno sorto, je potrebno upoštevati lego in lastnosti in razmere tal. Opomniti velja, da so interspecifične (tolerantne) sorte vinske trte samo tolerantne in ne odporne na peronosporo in pepelovko (oidij) vinske trte, pomeni, da prav tako potrebujejo skrbno in preudarno varstvo zoper bolezni. Obenem so v vinogradu prisotne še številne druge glive (črna gniloba, siva plesen itd.), kot tudi škodljivci (sukači, škržatki, kaparji itd.), ki ob neskrbnem varstvu naredijo zelo veliko gospodarsko škodo. Seznam A - bele sorte CENTENNIAL SEEDLESS HELIKON MATILDA MUŠKAT ITALIJA ORA RUMENI MUŠKAT SULTANINA Centennial Seedless Ameriška sorta, križanec sort Gold in Olmo Q 25-6. Daje zeleno rumene do rumene jagode, mase 6-8 g, dolgo eliptične oblike, rahlo muškatnega okusa in brezpečk. Grozd je mase 400-700 g, stožčaste oblike, razvejan in srednje zbit. Grozdje zori med prvo in tretjo dekado avgusta, z rednim pridelkom do 20 kg/trto. Zelo občutljiva je na sivo plesen in gnilobo, zmerno na oidij in manj na peronosporo. Zanjo se priporočajo podlage 1103 P, 140 R, 420 A, 5 BB. Sorta relativno slabo prenaša skladiščenje in transport, zato se jo priporoča za takojšno porabo. Sinonimi: Centennial, Francesa, Hobrevet 151 Helikon Madžarska sorta, križanec sort Cserszegi füszeres in Sultanina. Daje zelene do zlato jantarno rumene jagode, mase 4-6 g, kratko eliptične oblike, muškatnega okusa in z redkimi pečkami. Grozd je mase 400-500 g, lijakaste oblike, zmerno zbit. Zori med prvo in tretjo dekado avgusta. Zmerno bujna, rodnost redna in velika, do 20 t/ha. Občutljivejša je na oidij in peronosporo, zmerna na pokanje in sončne ožige. Zanjo se priporočajo podlage 1103 P, 140 R, 420 A, 5 BB. Relativno dobro prenaša skladiščenje in transport. Zanimiva zaradi zelo zgodnjega zorenja in izrazitega muškatnega okusa. Sinonimi: Helicon beautiful, Helikon Muscat Muškat Italija Italijanska sorta, križanec sort Bicane in Muškat Hamburg. Daje zeleno rumene do rumene velike jagode, mase 9-12 g, kratke eliptične oblike, muškatnega okusa, z 1 do 2 pečkama. Grozd je mase 650-800 g, srednje zbit in stožčaste oblike. Zori med drugo dekado septembra in drugo dekado oktobra. Rodnost sorte je velika in redna, do 30 t/ha. Je zelo bujna, zahteva večje sadilne razdalje. Zelo občutljiva je na peronosporo in sivo plesen, zmerno na oidij in pokanje jagod. Zanjo se priporočajo podlagi 1103 P in 5 BB, s 140 R opažena neskladnost. Grozdje se dobro skladišči in dobro prenaša transport, Sinonimi: Italia, Muškat Italija, potrošniku precej všečna. Dona Sofia, Muscat Italia, Pirovano 65 Ora Francoska sorta, križanec sort (Cinsaut x Perla de Csaba) in Kardinal. Daje zmerno do zlato rumeno obarvane jagode, mase 4-6 g, kratko eliptične oblike, nevtralnega okusa in s pečkami. Grozd je mase 450-600 g, stožčaste oblike in srednje zbit. Zori med drugo dekado avgusta in prvo dekado septembra. Redna in velika rodnost, do 25 t/ha. Zmerno občutljiva je na osipanje grozdov in sivo plesen, precej pa na pokanje jagod ter druge glivične bolezni ter sončne ožige. Zanjo se priporočajo podlage 1103 P, 140 R in 420 A, 5 BB. Grozdje dobro prenaša transport in skladiščenje, je lepega videza in zato potrošniku všečno. Sorta nima sinonimov. 152 Rumeni muškat Daje svetlo do zlato rumeno obarvane jagode, mase 2-3 g, okrogle oblike, izrazitega muškatnega okusa, z 1-2 pečkama. Grozd pri sorti je običajno majhen do srednje velik, mase 175-250 g, stožčaste oblike, zbit do zelo zbit in razvejan. Zori med tretjo dekado avgusta in drugo dekado septembra. Rodi redno, do 20 t/ha, je bujna in zelo občutljiva na kap (ESCA), pomanjkanje Fe in na oidij, zmerno na ostale glivične bolezni. Deževno vreme med cvetenjem povzroča osipanje grozdov. Priporočene podlage za sorto so SO4, 5 BB, 1103 P, 140 R. Sorta je zanimiva zaradi intenzivno muškatnega okusa, se je ne priporoča za daljše skladiščenje. Sinonimi: Moscato giallo, Goldmuscateller, Muškat žuti, Moscato Sirio, Fior d'Arancio, Moscat, Moscatel, Moscato Cipro, Tamjanika Sultanina (Thomson Seedless) Izvor neznan, domnevno območje Turčije in Irana. Daje zeleno do zlato rumeno obarvane jagode, mase 4-6 g (z GA3 do 8 g), okrogle do dolgo sploščene oblike, brez pečk, muškatnega okusa. Grozd je mase 450-650 g, srednje zbit, stožčaste oblike. Zori med prvo in tretjo dekado septembra. Zelo bujna, zahteva večje sadilne razdalje, za povečanje pridelka (do 25 t/ha) nujna uporaba giberelinov (GA3). Zelo občutljiva na oidij, peronosporo, črno pegavost, sivo plesen ter kap (ESCA). Priporočena podlaga je 1103 P, pri 5 BB, SO4 in 140 R opažena občasna neskladnost. Grozdje dobro prenaša transport in skladiščenje, iz njega pridelujejo tudi rozine. Sinonimi: Sultana, Lady de Coverly, Kishmish, Chekirdeksiz, Kiszmisz itd Seznam A - rdeče sorte LIVAL MUŠKAT HAMBURG PRIMA RDEČA ŽLAHTNINA RIBIER (ALPHONSR LAVALÉE 153 Lival Francoska sorta, križanec sort Ribier in Lignan. Daje temno modre jagode, mase 5-6 g, okrogle oblike, nevtralnega okusa in z nekaj pečkami. Grozd je mase 450-550 g, stožčaste oblike, srednje zbit do zbit. Zori med drugo dekado avgusta in prvo dekado septembra. Zelo bujna, z redno rodnostjo do 20 t/ha. Zelo občutljiva je na peronosporo, oidij, črno pegavost in kap, manj na sivo plesen. Primerne podlage so SO4, 5 BB, 110 R, 420 A. Grozdje je primerno za skladiščenje. Ker je občutljiva na Sinonimi: nima osipanje, hladno in deževno vreme ob cvetenju Avtor slike: Škvarč A. znatno zmanjša pridelek. Muškat Hamburg Angleška sorta, križanec sort Schiava grossa in Aleksandrijski muškat. Daje temno rdeče do temno modro obarvane jagode, mase 5-7 g, kratko eliptične oblike, z izrazitim muškatnim okusom. Grozd je mase 300 in 450 g, stožčaste oblike in srednje zbit do zbit. Zori med tretjo dekado avgusta in tretjo dekado septembra. Daje pridelek do 18 t/ha in je zmerno bujna. Občutljiva je na peronosporo, sivo plesen in oidij, tudi na sušo. Primerne podlage so SO4, 420 A in Binova. Zaradi izrazitega muškatnega vonja in okusa, ponekod iz nje pridelujejo tudi vino. Slabše prenaša transport in Sinonimi: Moscato dÀmburgo, skladiščenja, zato se jo priporoča za lokalni trg. Muscat d`Hambourg, Black Muscat, Musato Preto, Zibibbo nero, Black Muscat of Alexandria Prima Francoska sorta, križanec sort Lival in Kardinal. Daje temno modro obarvane jagode, mase 5-6 g, okrogle oblike, sladkega okusa in z nekaj manjšimi pečkami. Grozd je mase 300-400 g, srednje zbit in stožčaste oblike. Zori med tretjo dekado julija in drugo dekado avgusta. Rodi redno (15-20 t/ha) in je srednje bujna sorta. Zelo občutljiva je na sivo plesen in gnilobo, zmerno na oidij in peronosporo. Priporočene podlage so 1103 P, 140 R, 110 R, 420 A. Grozdje se relativno dobro skladišči in dobro prenaša transport. Ker je med zgodnejšimi sortami, je zanimiva za tržišče, a obenem zahteva dodatno pozornost pri zaščiti pred ptiči, sršeni in osami. Sinonimi: nima 154 Rdeča žlahtnina Neznanega porekla, gre za mutanta sorte Bela žlahtnina. Daje svetlo rdeče obarvane jagode, mase 3-4 g, okrogle oblike, nevtralnega okusa in s pečkami. Grozd je mase 120-250 g, lijakaste oblike, zmerno zbit do zbit. Zori med drugo dekado avgusta in prvo dekado septembra. Daje reden pridelek, tudi do 20 t/ha. Precej občutljiva je na peronosporo, spomladansko pozebo in sušenje pecljevine, zmerno na oidij in sivo plesen. Priporočene podlage so 5 BB, 110 R, 420 A. Iz nje ponekod pridelujejo tudi vino. Manj primerna za skladiščenje. Zaradi zgodnjega zorenja pogoste poškodbe zaradi ptičev, os, zato se priporoča uporabo zaščitne mreže. Sinonimi: Chasselas, Chasselas rose, Gutedel, Španjol, Rdeča plemenka Ribier (Alphonse Lavallée) Francoska sorta, križanec sort Dodrelyabi in Muškat Hamburg. Daje temno modro obarvane jagode, mase 6-8 g, okrogle oblike, nevtralnega okusa, z 1-2 prečkama. Grozd je mase 400-600 g, stožčaste oblike, zbit do zmerno rahel. Zori med prvo in tretjo dekado septembra. Daje reden in velik pridelek (do 30 t/ha). Zmerno občutljiva je na oidij, zelo na kap (ESCA), črno gnilobo, pokanje jagod in pomanjkanje Zn. Sorta ima veliko gospodarsko in tržno vrednost, dobro prenaša transport in skladiščenje. Opozoriti velja, da je občutljiva na pomanjkanje Zn, kar se pogosto odraža v osipanju grozdov, zato se svetuje foliarno gnojenje s Zn pred cvetenjem. Sinonimi: Alfonse Lavalée, Garnacha roya, Royal, Gros noir, Cepljena. Seznam B – tolerantne sorte ARKADIA ESTHER GEORG MOLDOVA MUSCAT BLEU NERO PALATINA PREZENTABIL 155 Arkadia Ukrajinska sorta, križanec sort Moldova in Kardinal. Daje rumeno zelene do rumene jagode, mase 8-10 g, jajčaste oblike, muškatnega okusa, brez do z majhnimi pečkami. Grozd je mase 600-800 g, lijakaste oblike, rahel do srednje zbit. Zori med prvo in tretjo dekado avgusta. Daje reden in velik pridelek (do 25 t/ha). Nekoliko občutljiva je na oidij in pokanje jagod, zmerno na preostale glivične bolezni. Priporočene podlage so 1103 P, 140 R, 420 A, 5 BB. Grozdje dobro prenaša skladiščenje in transport. Poškodovane jagode privabljajo žuželke, predvsem plodovo vinsko mušico, ki lahko povzroči veliko Sinonimi: Arcadia, Arkadia gospodarsko škodo. Kernarm, Arkadija, Arkadiya, Juliana. Esther Madžarska tolerantna sorta, križanec sort Eger 2 in Magaracsi Csemege. Daje temno modro obarvane jagode, mase 2-4 g, kratko eliptične oblike, sladkega prijetnega okusa, običajno z manj pečkami. Grozd je mase 350-450 g, lijakaste oblike, zbit. Zori med tretjo dekado julija in drugo dekado avgusta. Priporočene podlage so 1103 P, 140 R, 420 A, 5 BB. Grozdje se slabo skladišči in transportira, zato je zanimiva za lokalno tržišče. Hitro obarvanje jagod zgodaj poleti privablja ptice in žuželke, zato je potrebna dodatna zaščita z mrežo. Sinonimi: Eszter, Koenigliche Esther, Ester. Georg Avstrijska sorta, križanec sort Eger 1 in Original. Daje temno modro obarvane jagode, mase 4-6 g, jajčaste oblike, sladkega okusa, z 1-2 pečkama. Grozd je mase 400-600 g, stožčaste oblike, rahel do srednje zbit. Zori med drugo dekado avgusta in drugo dekado septembra. Daje reden pridelek, do 20 t/ha. Manj občutljiva je na peronosporo, gnilobo in pokanje jagod, nekoliko bolj na oidij. Priporočene podlage so 1103 P, 140 R, 420 A, SO4, 5 BB. Zmerno dobro prenaša skladiščenje in transport. Zaradi pozne zrelosti in sladkega okusa so pogoste poškodbe zaradi ptičev in os, zato se priporoča uporabo zaščitne mreže. Sinonimi: nima 156 Moldova Moldavska sorta, križanec sort Guzal Kara in SeyveVillard 12-375. Daje temno modre jagode, mase 5-6 g, ovalne oblike, nevtralnega okusa, z 1-2 pečkama. Grozd je mase 400-500 g, stožčaste oblike, zmerno zbit. Zori med tretjo dekado septembra in drugo dekado oktobra. Zelo bujna, z redno in zelo veliko rodnost do 30 t/ha. Tolerantna na peronosporo, oidij, sivo plesen ter na nizke temperature in pokanje. Grozdje zelo dobro prenaša transport in primerna za daljše skladiščenje. Po užitni zrelosti grozdje na trti zelo počasi izgublja kakovost, zato je primerna tudi za odložene trgatve. Zaradi Sinonimi: Moldowa, Reka. pozne trgatve je grozdje potrebno zaščititi pred divjadjo, ptiči in žuželkami. Muscat bleu Švicarska tolerantna sorta, križanec sort Garnier 15-6 in Perle noire. Daje temno modre jagode, mase 3,5- 5,0 g, okrogle oblike, rahlo muškatnega okusa, z 1-2 pečkama. Grozd je 170-250 g, rahel do zelo rahel, stožčaste oblike. Zori med tretjo dekado avgusta in tretjo dekado septembra. Zmerno bujna, pridelek reden, do 15 t/ha. Tolerantna je na oidij in peronosporo ter spomladanske pozebe, občutljiva na osipanje grozdov. Priporočene podlage so 1103 P, 140 R, 420 A, 5 BB. Grozdje relativno dobro prenaša skladiščenje in transport, zanimiva zaradi rahlega muškatnega okusa. V nekaterih letih daje zelo rahle Sinonimi: Muskat bleu, Aromato, grozde. Primerna tudi za pridelavo soka. Muscat Garnier 83/2, Muškat blu, Muškat blue. Nero Madžarska sorta, križanec sort Seyve Villard 12375 in Gárdonyi Géza. Daje temno modro obarvane jagode, mase 2-3 g, majhna, kratko eliptične oblike, sladko kislega okusa, z 1-2 pečkama. Grozd je mase 150-250 g, zbit in lijakaste oblike. Zori med tretjo dekado julija in drugo dekado avgusta. Bujna, z rednim pridelkom do 20 t/ha. Nekoliko občutljivejša na peronosporo in gnilobo, tolerantnejša na oidij in sončne ožige. Primerne podlage so 1103 P, 140 R, SO4, 5 BB. Grozdje slabo prenaša skladiščenje in transport, zanimiva zaradi zgodnjega zorenja. Zaradi zgodnjega zorenja je potrebno varstvo z varovalno mrežo zoper Sinonimi: nima divjadi, ose, sršene in ptiče. 157 Palatina Madžarska sorta, križanec sort Seyve Villard 12375 in Kraljica vinogradov. Daje rumeno do zlato rumeno obarvane jagode, mase 3-4 g, sploščeno eliptične oblike, muškatnega okusa, z 1-2 majhnima pečkama. Grozd je mase 200-300 g, zbit do zelo zbit, lijakaste oblike. Zori med drugo dekado avgusta in prvo dekado septembra. Zmerno bujna, z rednim pridelkom do 20 t/ha. Tolerantna je na oidij in sončne ožige, nekoliko občutljiva na peronosporo, črno gnilobo ter spomladanske pozebe. Priporočene podlage so 1103 P, 140 R, 5 BB. Relativno slabo prenaša skladiščenje in transport, zanimiva zaradi izrazitega muškatnega okusa in zgodnje zrelosti, priporoča se jo za lokalno tržišče. Sinonimi: Augusztusi muskotaly, August muscat, Csepel feher tolerant 92, Prim. Prezentabil Bolgarska sorta, križanec sort Pleven Ustojcivyj in Villard blanc. Daje zeleno rumeno do rumeno obarvane jagode, mase 4-6 g, jajčaste oblike, muškatnega in sladkega okusa, z 1-2 pečkama. Grozd je mase 450-600 g, lijakaste oblike in srednje zbit. Zori med drugo dekado avgusta in prvo dekado septembra. Bujna, z rednim pridelkom do 20 t/ha. Tolerantna na peronosporo in oidij ter nizke zimske temperature, zmerno občutljiva na pokanje jagod in sončne ožige. Priporočene podlage so 1103 P, 140 R, 5 BB. Relativno dobro prenaša skladiščenje in transport. V gosti listni steni se jagode slabše obarvajo, ostanejo zelenkaste. Sinonimi: Presentabil 158