111*1 / Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. & Po arhivnih virih spisal Anton Kaspret, c. kr. profesor višje gimnazije v Ljubljani. V LJUBLJANI. Založila c. kr. kmetijska dražba. — Tisek Blasnikovih naslednikov. 1893 . 0bou£”jOQ°j I. Nova doba je napočila gorotanskim Slovencem, ko so jih podjarmili Franki. Nemški oblastniki so si usvo¬ jili deželo in nje prebivalce ter oboje razdelili med sabo. Kdor se jim je uprl, zasužnili so ga, da je robotal na polji ali opravljal domača dela. Sčasoma so porobili na osnovi fevdstva malone ves narod, dasiravno so mu pu¬ stili stan in svet, dom in zemljo. Sužnim kmetom je bila dolžnost, da so razven po¬ trebnega živeža oddajali graščaku vse pridelke in obrodke. Sužnik je bil graščaku stvar, s katero je ravnal po svojem razsodku, kakor z drugo stvarjo imovine svoje; smel ga je kakor živino prodati, zamenjati, podariti in ga preseliti drugam. Vrhu tega je bila sužnost dedna in je prehajala od roda do roda. Težki jarem prvotne sužnosti je zlajšalo blažeče krščanstvo. V starih časih so se sklepale zakonske zveze med sužniki le po volji graščakovi. Ako ta ni priznal sklenjenega zakona, tedaj ni bil veljaven; celo pravico je imel, razvezati zakonca in prodati družo. Ta in še marsikatera druga surovost se je končala, ko se je okre¬ pilo in uveljavilo katoličanstvo. Najprej je zahtevala ka¬ toliška cerkev, da so se sklepali zakoni po cerkvenih zapovedih, in papež Adrijan (f 1159. leta) izrekel je odločno, da se zakonski robovi nikakor ne smejo razpo- ročati. Odslej so prestale samovoljne razveze poročenih sužnikov, in njih otroke so priznavali za zakonske. Le jedna dolžnost je vezala zaročence: morali so graščaku za ženitveno dovolitev plačati ženitnino (maritagium). 4 Toda ne samo cerkvi, ampak tudi graščakom je bilo na korist, da se je sužnim kmetom zlajšalo breme. Kmetje, s katerimi se je ravnalo kruto in trdosrčno, po¬ begnili so v mesta in trge, ali pa so se zatekli k pra¬ vičnejšim graščakom. Kolikor več kmetov je pobegnilo, toliko več je izgubil graščak dohodkov. Da so sužni kmetje često uhajali v mesta in trge, o tem pričajo vedne pritožbe kranjskih vlastelinov. Ako je hotel gra¬ ščak sužnika pridržati zemlji svoji, moral se je odreči nekaterim preobtežnim pravicam. Prepustil mu je del zemljiških prihodkov, in odslej je bilo pridnemu hranlji¬ vemu kmetu sploh mogoče, pridobiti si osebno po¬ sestvo, s katerim je smel ravnati po svoji volji. Ali tudi to olajšilo ni popolnoma zadovoljilo kmeta; zato so morali vlastelini še dovoliti, da je prehajala pravica do zemljiškega uživanja na sužnikove otroke ali sorodnike. Od XIII. veka so bila vsa zakupna zemljišča dedna; graščine so le jemale od dediča najdebelejšega vola, od vdove najlepšo obleko za mrtvašnico, kakor se še dan¬ danes davek .plačuje od dedščine. Še bolj se je uredilo razmerje kmeta in vlastelina," ko so jeli zapisovati dolžnosti in davščine podložnikov v graščinske urbarje. V teh niso bili natančno zaznamo¬ vani samo davki, oziroma graščinski dohodki, ampak zapisano je bilo tudi, kakšno tlako in koliko dnij v tednu je moral posameznik tlačaniti. Kar se je določilo, vezalo je dotičnika in dediče njegove. Naposled so se razmere tlačanov glede na davščino, tlako, posedbo, užitno svojino in dedinsko zapustitev toli zboljšale, da je bilo med kmetom slobodnjakom in tlačanom le malo razločka. Po tako urejenih pravnih odnošajih se je skoro okrepil kmetski stan. Že v začetku XIII. veka stoje po¬ vsod sela, vasi in majhni trgi; zemljo v najodležnejših dolinah in na visokih planinah so ukoriščali. Kmetje, razvrščeni po srenjah, imeli so svoje zbore, pri katerih so se čitale njih pravice in dolžnosti in razpravljale njih težnje in pritožbe. Ako je bilo treba poravnati prepire, sestavili so posebne komisije, pri katerih so sodelovali njih zastopniki. Prvo mesto v občanih je imel župan, ki 5 je branil pravice posameznih kmetov proti graščakom in pravice graščakove proti kmetom. To uspešno napredovanje so jele ovirati proti koncu XV. veka razne okolnosti; v notranji Avstriji, so- sebno na Kranjskem, je pretila kmetom celo nevarnost, da izgube vse pridobitve prejšnjih časov. Veliko nadlog so provzročali kranjskim kmetom osebni boji, kakor tudi notranje in zunanje vojske. Hudi časi so napočili deželi kranjski, ko je Andrej Baumkircher s tovariši svojimi razgrajal po deželi. Toliko škode je napravil dolžnim in nedolžnim prebivalcem, da se ne da popisati. Ker ni Friderik III. storil ničesar, da bi po¬ plačal najemnike Baumkircherjeve, morala je dežela za cesarja plačati dolgove in najemščine, ako se ni hotela pogubiti. Naložil se je takozvani osebni davek vsem stanovom. Plačevali so po svojih dohodkih škotje, opatje, duhovniki, grofje, baroni, gospodje, vitezi, plemenitniki, meščanje, trgovci, rokodelci, hlapci, vdove in vsak kmet na svojem posestvu po jeden goldinar; kdor pa je imel celo pristavo, po 24 vinarjev; na celem zemljišči 12 vi¬ narjev, gostač in kočar po 8 vinarjev, vdova polovico tega, kar bi moral plačati mož, dečlfi, deklice, celo do¬ jenci po 4 vinarje. 1 ) Skoro po teh zmedah pridere še grozovitejši so¬ vražnik v deželo. Od leta 1471. so Osmani skoro ne¬ prestano napadali notranjo Avstrijo, sosebno Kranjsko, katero so v 22 letih, od leta 1471. do 1493. oplenili in opustošili osemnajstkrat, ne da bi se jim kjerkoli posta¬ vili krepko v bran. 2 ) Kakšen hrup je bil v kmetih, to pripoveduje letopisec Unrest z nastopnimi besedami: „Po plenitvi so zakričali vsi kmetje: Zakaj se niso gospodje in plemenitniki postavili .Turkom v bran ? Zakaj so jim prizanašali? Nemara, da je junaška 1 gospoda skrivaj potegnila s Turki? 1 ' — Ne glede na škodo, katero so Turki provzročili kmetom, da so jim opustošili polja in travnike, požgali poslopja in hiše, in odvedli jetnike v sužnost — samo leta 1475. so ujeli 20.000 ljudij in po- ‘) Unrest, letopis p. 565—569. 2 ) Prvi turški konjiki so prihruli na Kranjsko leta 1396. 6 žgali 200 vasij — zahtevale so se od kmeta še druge oprave. Ker jih ni ščitil niti deželni vladar, niti jih ni branilo deželno plemstvo, dasi je bila to obema dolžnost, sezidali so si kmetje sami taborišča. Ogradili so namreč griče ali pa utrdili cerkve; in semkaj je pobegnilo kmetsko ljudstvo z imovino svojo, kadar so se bližale tolpe razbojniške. Razven tega so morali kmetje tlačaniti še pri utr¬ jevanji mest in trgov. Cesar Friderik je 1. 1475. ukazal vsem prelatom, plemenitašem, oskrbnikom in uradnikom na Kranjskem, da morajo v ta namen pošiljati svoje sužnike in podložnike v mesta, kadarkoli bi zahteval de¬ želni glavar. Z jednakim ukazom (dne 23. vinotoka leta 1492.) je naročil vsem podložnikom, bivajočim okolo dve uri hoda od kočevskega mesta, da morajo tlačaniti pri obzidavanji in utrjevanji mesta. Ti ukazi so le zadeli kmete, naseljene blizu mest, toda cesar Friderik je razglasil še drugo povelje, ki je bilo na kvar vsem kmetom. Znano je, da so imeli v tedanjih časih le meščanje pravico tržiti. Zategadelj in da se odškodijo meščanje za žrtve, katere so prinašali o vojski, prepovedal je cesar kmetom večkrat, da ne smejo tržiti z -živino, vinom, žitom in drugimi živili na kmetih, cerkviščih ali drugje zunaj mest. Opiraje se na take ukaze, prepovedala je bleška gospoščina 1. 1502. oba sejma pri cerkvi Sv. Jo¬ vana v Bohinji; 1 ) takisto so dali Radovljičanje leta 1515. trikrat oklicati, „da nihče ne sme na kmetih kupovati ali prodajati; kdor prodaja drugje, plača 5 mark šilingov globe 11 ; 3 ) celo obrtnikom in krčmarjem so prepovedali, da bi obrtovali na deželi. Silno razljueeni so bili kranjski kmetje zato, ker so si vlastelini trudili svoje dohodke pomnožiti s tem, da so zvišali vse davščine, denarne in osebne, katere so ») Iz Meškega arhiva VIII. Vire, na katere se sklicujemo, priobčili smo v izvestji muzejskega društva leta 1889. (I —XII.) s ) XI.: »dass niemanl solt nicht verkauffen oder kauffen auf dem gay, sunder in der stat Radmannstorff« i. t. d. 7 jemali od podložnikov svojih. Omenili smo že prej, da 'so bile vse dolžnosti in davščine podložnikov in njih upravičene terjatve zaznamenovane v graščinskem urbarji. Toda zaradi mnogih dolgotrajnih vojska, v katere sta bila zapletena Friderik in Maks, nalagalo se je plemi¬ škim posestnikom čimdalje več davkov. Ko plemstvo na¬ posled ni izhajalo z urbarskimi dohodki svojimi, nakla¬ dalo je podložnikom davščine več, nego je bilo določeno v urbarjih. Da se izterjajo redni in izredni davki, katere sta zahtevala cesar Friderik in Maks za vojne svoje, da se dalje pokrijejo troški za dragoceno orožje in se gra¬ dovi dobro ohranijo, zvišali so vlastelini vse davščine in vrhu tega uvedli nove naklade in nenavadno tlako. često se je pripetilo, da so umorili sužnike, od¬ vedli jih v sužnost, ali da so ti zaradi prevelikih davkov ostavili zemljišča in šli služit k meščanom ali pravič¬ nejšim graščakom. Ako so ostala zemljišča neobdelana, ako se njive niti niso posejale za silo, odškodili so se graščaki za izgubljene dohodke s tem, da so zahtevali tem več davščin od ostalih tlačanov. Silno slabo se je godilo podložnikom zastavljenih graščin. Imetniki in upravniki takih graščin so povišali vse davke in sleharno tlako, da bi se le kolikor moči okoristili, dasiravno so bili zavezani z reverzi, zahtevati le davke zapisane v urbarjih. Kadar se je pobirala de¬ želna naklada, katero so razpisali stanovi na posamezne graščine, naložili so graščinski imetniki vsoto, katero bi morali plačati sami, svojim podložnikom; ti so tedaj poleg navadnih urbarskih davkov plačevali tudi izredne naklade. Zaradi takovega tlačenja so se pritožili med drugimi tudi stodvorski občanje v Bohinjski dolini leta 1500.: „Mi tlačanje cesarskega veličanstva prosimo prav ponižno, da nas ne tlačijo, da ostane pri tem, kar je bilo doslej, sicer ostavimo zemljišča, zakaj prehudo nas zatirajo in obtežujejo; često smo potožili nadloge svoje, toda le malo se je obrnilo na bolje." *) Takih nezadovoljnih podložnikov je bilo baš na Kranjskem mnogo; ko so l ) II.: »Wir der kays. Majestat armleut piten mit aller vnter- thanigkeit vns bey alt herkommen nit gedrungen werden« i. t. d. 8 namreč izmrli ortenburški in celjski grofje (leta 1457.), zastavil je cesar mnogo graščin plemenitnikom in mini- sterijalcem. l ) Ker so se toli pogostoma poviševali davki, bili so kmetje do cela preverjeni, da se z uplačanimi vsotami okoriščajo le graščaki, ne pa cesar; in to mnenje je vznemirilo celo blagomisleče in zvesto udane podložnike. Tako so se leta 1490. pritožili Selčanje, Ločanje in Želez¬ nikarji pri brižinskem škofu Sikstu zaradi prevelikih davkov. Za blaginjo svojih podložnikov skrbeči knez je poslal pritožnikom pismo, v katerem jih je poučil o res¬ nični porabi plačanih davkov in zajedno zagotovil, da jih sploh ne misli obložiti z novimi davki, kakor drugi graščaki. „Kolikokrat smo vam odpisali, da nismo ob¬ držali ne vinarja, ampak stanovi prejemajo denar in sicer za vladarja in cesarja našega. Kako morete tedaj reči, da pobira upravnik denarje zase ali za nas? — Itekli smo tudi našemu upravniku, da ne mislimo nobe¬ nega podložnika obtežiti z novimi davki, ali zahtevati od vas, česar niste dajali prednikom našim. Zatorej bodite pokorni in izkažite se našemu upravniku, kakor je pri¬ stojno nam in škofiji naši.“ 2 ) Navzlic tem zagotovilom so ostali kmetje pri svojem (('prvem mnenji. Še 1515. leta so izrekli bohinjski Česnji- čanje v pritožbi, katero so poslali cesarju, da ne bodo dajali nobene naklade. Samo če bi jih cesarsko veličan¬ stvo samo zahtevalo od njih in v ta namen naravnost poslalo občanom zapečateno pismo, hočejo ra- dovoljno dati vse, česarkoli bode želelo cesarsko veličan* stvo, in če treba, žrtvovati tudi življenje in imenje, in mu vselej, ponoči in podnevi biti podložni. 2 ) ‘) Zastavljene graščine so bile v XVI. veku: Bela Peč, Ra¬ dovljica, Smlednik, Nadkamen, Primskovo, Naklo, Postojina, Vi¬ pava, Senožeče, Prem, Planinski Grad, (Haasberg), Logatec, Pred¬ jama, Lož, Reka, Devin, Pazin, Kočevje, Ribnica, Dobro Polje, Svibenj, Gamberg, Poljane, Kostel. 2 ) »Dopisovalne knjige« škofa Siksta v nadškofijskem arhivu monakovskem; objavil F. M. Mayer v »Beitrage zur Kunde steier- markischer Geschichtsijuellen«, 15. letnik, 1878. o) Poglej listino IX. na str. 138 izvestja muzejskega društva 1889. leta. 9 Iz zagovora bleškega graščaka raz vidimo, da so oponosne besede, s katerimi so kmetje graščakom očitali nepošteno poslovanje z deželnimi nakladami, globoko zbodle dotičnike. „Ne dopuščam kmetom, da bi me tožili brez pravega vzroka; toda mogoče je, da niso nekateri sami opravili davkov, temveč zvalili jih na reveže; ko bi hotel, lahko bi imenoval take, ki niso plačali 2 gld. Naj tožijo cesarsko veličanstvo, jaz nisem denarja za¬ pravil, celo na izgubi sem, ker sem večkrat iz svojega denarja kmetom posojal za davek, ne da bi mi povrnili kaj: tako zahvalo imam od „poštenih“ kmetov." ’) Med vsemi vojnami, v katere se je zapletel cesar Maks I., bila ni nobena pogubnejša kranjskim kmetom in drugim deželanom, nego benečanska. Niti trgovine niti prometa ni bilo, vse ceste in potje, po katerih so Kranjci gonili živino na Laško in vozili žito, platno, sukno in druge izdelke na prodajo, bili so več let zaprti. Poleg tega je cesar po svojem kaneelarji vedno zahteval od stanov denarne pomoči, in če so mu tudi izprva prošnjo odbili, naposled so se mu venderle udali in mu privolili vsaj nekaj terjavščine. Vlastelini in graščinski imetniki so naložili te vsote svojim podložnikom, ki so morali naposled plačati vso naklado. Zato so bili na¬ kladni deleži precej visoki: zemljaki in polzemljaki so plačevali po 10, 14 in 20 goldinarjev. 2 ) Vpraša se, s kakošnimi novimi davki so obteževali graščaki svoje podložnike, kako so si množili dohodke in __o so ravnali pri tem ? Nove terjavščine so bile ali vzvišani davki v de¬ narjih in pridelkih, ali težja tlaka. Navadno je graščina množila svoje dohodke s tem, da je nalagala prenaklade (Ueberzins). Kmetu se je naročilo, da mora za uživanje svojega zemljišča razven urbarskih davkov posebe še plačevati naklado, katero so imenovali prenaklado. Ako je bilo zemljišče dobro in naklada zmerna, izhajalo se je še; ali poroča se nam, da so nalagali kmetom toli visoke naklade, da so morala ') Prim. list. XII. na str. 145. in 14(5. a ) X., na str. 1H9.; XI., na str. 143. 2 10 višja oblastva posredovati in pomagati. Tako so ukrenili cesarski poverjeniki okolo 1500. leta, da se odbije pre- f sežna naklada, katero je jemal bleški graščak, Hartmann pl. Kreyg od nekaterih kmetov v Češnjici in Bistrici, in da se pravično ravnaj z ubogimi tlačani. 1 ) Se v več dobička so imeli graščaki od kupne pra¬ vice. Že v XIII. stoletji je bilo obično, da so vlastelini dajali tlačanom svojim in drugim podložnikom kupno pravico do zemljišč; s to je dobil podložnik pravico, ne da bi kratil nadvlastnikovega prava, prodati zemljišče ali pa za dedščino zapustiti potomcem svojim. Zajedno je varovala kmeta, da se mu niso samovoljno zvišali davki. Le kdor je pustil zemljišče v puščo ali obdelaval ne¬ marno, ali se branil tlačaniti, izgubil je kupno pravico. Ker so baš ob obratu XV. veka graščaki vzvišali vse davščine in terjali težje tlake — pripetilo se je več¬ krat, da so se zadeti kmetje upirali. V takem slučaji so jim vzeli kupno pismo ali pa so razveljavili kup. Ako je hotel kmet zopet dobiti kupno pravico, moral je drugič plačati kupnino ali se pa odpovedati koristi kupne pra¬ vice. Zaradi takega izvrševanja kupne pravice so se pri¬ tožili bleški kmetje proti graščinskemu imetniku Juriju pl. Pucheimu: »Omenjamo tudi to, da je dajal svojim kmetom kupna pisma in urbarje po 10 gld.; toda za nekaj časa, ko si je kmet že postavil stan na zemljišči, vzel mu je pismo, in tako je izgubil kmet to, kar je dal svojemu gospodu." 2 ) če so graščaki iz navedenega vzroka preklicali kupno pravico, trdili so smelo, da niso nikomur vzeli imovine krivično ali brez pravega vzroka, vendar je bilo po mislih kmetov takšno ravnanje kri¬ vično, ker jim ^graščina ni povrnila denarja, katerega so potrošili za zgradbo svojega doma in jih ni odškodila za trud, katerega so imeli z obdelovanjem zemljišč. ‘) Glej I. na str. 100.: «Item der von Kreyg hat auf einer hube zu Feystritz am ueberzins darauf geschlagen, derselbe zins soli abgethan vnd der armmann bey alten herkommen gehalten werden; item mer hat der von Kreyg einen ueberzins auf des Fritzens buebe zu Kerschdorf geschlagen. der soli auch abgethan \verden«. X. na str. 140. 1. 1515. 11 Vender tudi oni podložniki, ki so natanko izvrše¬ vali dolžnosti svoje, niso bili gotovi koristi kupnega pisma. Če niso imeli graščaki formalno pravega povoda razveljaviti kupne pravice, odkupovali so kupna pisma in so oddajali zemljišča kmetom, ki so obljubili plačevati večjo naklado. V Srednji Vasi (Bohinj) si je osvojil Jurij pl. Kreyg, povrnivši kupnino, plemenitaško posestvo, od katerega je plačeval neki Marin po 20 šilingov; na to mu je naložil letno prenaklado pol marke šilingov. 1 ) Jurija Kreyga naslednik Hartmann se je tako še bolj okoristil, ker je jedno zemljišče, prej pripadajoče imenovanemu posestvu, oddal za 10 šilingov cerkvi sv. Marjete, drugo Pa tlačanu, ki mu je plačeval dve marki; takisto so mu plačevali štirje drugi tlačanje. Prav tako je odkupil Hart¬ man n pl. Kreyg kupno pravico do nekega zemljišča v Bistrici in jo preobložil z naklado. Glede na prvi odkup so ukrenili cesarski svetovalci, naj vzame pl. Kreyg denar, s katerim je odkupil pravico, nazaj, in vrne po sestvo v Srednji Vasi. Zaradi drugega slučaja se mu je naročilo, naj se izpriča, ali ima pravico nalagati naklado cesarskim podložnikom. 3 ) „Ne vem“, odgovoril je Hart¬ mann Kreyg, „katero zemljišče imajo v mislih, tudi zanje nisem mogel pozvedeti; če se je pa tako ravnalo, kakor se je poročalo, to je, če se je pravica odkupila, zakaj ne bi užival svojega posestva po svoji pravici in nalagal naklad po svoji potrebščini ? Prav tako odločen bodi moj odgovor tudi na pritožbo zaradi Friderikovega zemljišča v Češnjici. 113 ) Tudi v naslednjih letih so odku¬ povali graščaki kupna pisma, kakor vidimo iz suplikacije Blejcev 1515. leta, in to je napotilo tudi blagomisleče kmete, da so se pridružili upornikom. Nadalje so se kmetjje pritoževali zaradi mrtvaščine.7 Bo strogem pravu je pripadlo po smrti hišnega gospo-" darja vse očinstvo graščaku, toda že v starih časih se je ravnalo pravičneje in mileje. Navadno je vzela gra¬ ščina od zapuščine mrtvaškega vola, to je najlepšo živino j ‘) I. str. 109 in VI, str. 120. *) I. str. 109, 110, VII, str. 132. *) VJ. na str. 124. 12 v hlevu, po smrti gospodinje nje najlepšo obleko. Mnogi graščaki na Kranjskem še tega niso jemali, ker se jim je zdelo krivično in malo dostojno. Izpregledali so jim posebno takrat, ako je zapustnik kaj volil cerkvi. Na¬ vadno se je dajala primerna odkupnina: na Kranjskem dvanajst šilingov in četrtinka vina. Ali že ta vsota je bila previsoka, zakaj na Štajerskem je znašala odkupnina le 30 ali 32 vinarjev. Ob obratu XV. stoletja so jeli graščaki zahtevati po 10 in še več goldinarjev. „Ako umrje kmet, ki ima dediče, takoj pride gospod in jim vzame vso imovino; kaj ostani potem dedičem ? Če ho¬ čejo otroci ostati na domu, morajo plačati po deset gol¬ dinarjev in še več, sicer jim zapade; po stari navadi smo dajali po dvanajst šilingov in četrtinko vina, in dasi je oče obdaril cerkev v oporoki, ali postavil stan na zemljišči, izgube vender otroci, kar je pripravil oče.“ >) Da se pom nože graščinski dohodki, izumili so gra- f ščaki nov davek: stavbnino. Vsak kmet, ki si je postavil na zemlji svoje občine hišo ali drugo poslopje, plačal je graščini 12 šilingov. Izvzeti so bili, kakor trdijo kmetje, le malini ob občinskih potokih in rekah. 2 ) Jednako pred¬ nost so imele hiše, katere so si sezidali slobodni pod¬ ložniki na svoji zemlji. 8 ) O začetku XVI. stoletja so po¬ birali graščaki za stavbinsko dovolitev isti davek od slo- bodnih podložnikov, kakor od kmetov tlačanov. Vrhu tega je bilo strogo prepovedano, brez graščakove prh Iitve staviti maline ob občinskih potokih in rekah; za vsak že postavljen malin je bilo plačati v graščino po 12 šilingov stavbnine. Tudi proti tej novi obtežbi so se pritožili Češnjičanje in Bohinjci leta 1515. 4 ) , Nadalje so se pritožili kmetje, da terja bleška gra¬ ščina desetino od vsakega kmeta, ki proda hišo, travnik, njivo ali kako drugo zemljišče. Kmetje sicer trdijo, da tega davka prej ni bilo, toda graščak se sklicuje na staro navado, po kateri mora vsak kranjski podložnik, 1) Pritožba bleških kmetov leta 1515. X. str. 139, IX. 137, III. 115. 2 ) IX. str. 139, in XI, str. 143. 3 ) Ibidem. 4 ) IX, str. 137 in XI. str. 143. 13 ki proda zemljišče, desetino plačati vlastelinu, ta pa na¬ pisati prodajno pismo. 1 ) Kakor povsod, vzvišali so vlaste- lini tudi na Kranjskem pristojbino za napravek prodajne listine, kar so imeli kmetje za nov davek. Silno je razljutilo kmete, da so jih sebični graščaki in oskrbniki preoblagali z globami. Kdor ni izpolnil svoje dolžnosti, kdor ni bil gosposki pokoren ali ji ni izkazal dolžne časti, ali kdor je celo kratil nje pravice, zapadel je globi. Ker so globe imele namen, posilno vzdrževati podloštvo, bile so visoke in so znašale po 10, 20 in še več goldinarjev. Ko so Blejci blizu gradu vjeli štiri medvede, dva mlada in dva stara, ki so požrli mnogo živine, zahteval je graščak po svojem oskrbniku, naj mu za plačilo prepuste vsaj kos lovskega plena. Ali kmetje so poslancu pokazali pot, rekoč, naj jih le zatoži. Na to so prodali ves lovski plen v Radovljico, dobro vedoč, da bode izkupflo več zaleglo, nego graščakova strelščina. Pred sodiščem bi se lahko pozivali na ce¬ sarjev ukaz, ki jim prepoveduje tržiti po deželi. Vender graščak je obrnil stvar na drugo stran: zaglobil jih je za 14 oglejskih goldinarjev, ker so se predrznih svoje¬ voljno loviti v graščinskem lovišči. „Saj jih nisem", za¬ govarjal se je graščak, „kaznil tako hudo, kakor poro¬ čajo ; milost Vaša le poglej v ustanovno pismo, kakšno kazen je prisoditi takemu krivcu." 2 ) Res da so bile za lov v graščinskem lovišči in druge prestopke odmerjene naj¬ hujše kazni na življenji in imenji, toda bile so le stra¬ šilo, dejanski se niso izvrševale; zakaj v njih ni bila določena prava globa, ampak le merilo, po katerem naj se ceni prestopek zakona. V našem slučaji so kmetje trdno menili, da je dovoljeno ubijati zverino, ki je da¬ vila njih in graščinsko živino in katere ni bila varna vsa okolica. Zategadelj in ker bi bilo graščini sami skr¬ beti za varstvo, menili so zaglobljeni kmetje, da se jim je storila krivica in zato so se pritožili pri briksenskem škofu, teritorijalnem gospodu svojem. 3 ) ') XII, str, 144. 2 ) XII. str. 147. s ) X. str. 140. 14 Zajedno so postavili v suplikacijo Se drug kazenski slučaj, ki je zanimiv zategadelj, ker kaže, da so se trudili dobiti privržencev pri drugih stanovih. Nekega dne je prišel graščakov pastorek, Krištof pl. Kreyg, na Bled in se ugostil pri kmetu Tomaži. Na to da graščak Tomaža za¬ preti, rekoč: „Jaz sem tvoj gospod, ne pa mladi go¬ spodič." Potem ga je še zaglobil za 4 oglejske goldi¬ narje. Po pritožbi kmetov je Tomaž plemiča prijazno vzprejel in mu postregel s poličem vina; zato se čudijo, kako ga more zaglobiti zaradi tega. Vse drugače si je mislil Jurij 'Pucheiraski prijazno gostilo: menil je, da je bil pri Tomaži skriven shod, pri katerem so mladega gospodiča nagovarjali, naj se pri bodoči vstaji pridruži kmetom. To se mu je zdelo tem verjetneje, ker je prišel k njemu tistega dne, ko njega ni bilo na Bledu, in ker se je vedel kmet pozneje nespodobno. Ko je graščak nekega dne jezdil iz Radovljice proti Bledu, psoval ga je Tomaž, zasmehoval ga in kričal: „Ne ti, ampak mladi Krištof je moj gospod!" Ker so kmetje hoteli izneveriti pastorka njegovega in ž njim vred osnovati upor, dal je Tomaža zapreti in zaglobiti. Juriju Pucheimskemu je žal, da ni Tomaža kaznil po vsi ostrosti zakona; v tem slu¬ čaji bi se kmetje zbali ostre kazni in bi bili opustili za¬ vezo in upor, „zakaj isti Tomaž je bil jeden izmed prvih, ki so snovali zaroto."') Skoro ni misliti, da se je plemič Krištof udeležil kmetskega gibanja; kmetje so morda me¬ nili, da jim je mladi gospodič naklonjen in da blagovoljno podpira njih težnje, sicer ne bi bili prosili in prosili briksenskega škofa, naj ga postavi za dediča, ko bi se ne bili nadejali, da bode ž njimi ravnal mileje. 3 ) Ali je bil Krištof res blagega srca, ali si je hotel po taki zaroti hitreje pridobiti graščino in očetovo dedščino, dognati je težko. Prepire med kmeti in graščinami so provzročali tudi slabše kovani novci, posebno takrat, kadar se je za- ‘) X. str. 139. in 140., str. 146. in 147. Ta upor je bil leta 1513. a ) X. str. 140: »Item mer ist vnser begeren, geb. E. F. Gn. vns vnserm rechten erbhern, den jungen Cristof von Kreyg, den wellen wir gern haben«. i 15 hteval davek v gotovini. Da bi se varovali škode, niso hoteli graščaki jemati v deželi navadnih menj vrednih novcev, temveč so zahtevali po urbarji le dobrih, polno¬ veljavnih, takozvanih „črnih penezov. “ Iz pritožbe Blejcev je razvidno, da je izgubil vsak kranjski kmet pri „ranjši“ po 18 črnih penezov. Vender so se tudi kmetje izogibali škode in dajali za goldinar le po 55 krajcarjev; temu pa so se protivili graščaki, ker niso hoteli pri goldinarji iz¬ gubiti pet krajcarjev. Seveda so kmetje malokdaj od gra¬ ščakov dobivali denarjev. čudno je, da se kmetje v nobeni suplikaciji ne pri¬ tožijo, da jim graščaki vzvišujejo tudi davščino v poljskih pridelkih. Samo češnjičane je težilo, da so od 30 ogonov škofovske njive poleg urbarskega davka še dajali po 4 mernike pšenice. To prihaja odtod, da se je namesto poljskih pridelkov navadno plačevala odkupnina; od XIV. stoletja je bila skoro povsod navada, da so raznovrstne urbarske dolžnosti odkupovali z denarjem. Glavna dolžnost sužnih kmetov je bila tlaki ali ro¬ bota. Kmet tlačim je bil obvezan, vlastelinu na korist osebno opravljati raznovrstna dela. Razločevali so peš tlako in vozno tlako ter nalagali obe po obsežnosti zem¬ ljišča. Razven peš tlake so delali zemljaki in polzemljaki vozno tlako z vprežno živino, kolikorkrat je zahteval graščak; četrtnjaki in drugi, ki so imeli še menj zemlje, opravljali so samotež ročno tlako, ali pa so služili kot sli. Za potrebno hrano, pijačo in živinsko klajo je skr¬ bela po stari pravični navadi graščina, vender ni bilo to povsod obično. Po starem pravdnem običaji tlaka ni bila odmerjena, niti ni bilo določeno občasje in opravilo, ampak zahtevala se. je, kolikorkrat jo je hotel imeti vla- stelin za osebne svoje ali domače potrebščine (pr^- koredna robota), vender samo za te, ne pa za obrtno ali drugo podjetje, ki bi donašalo mnogo dobička. To je bila v prvih časih jedina zakonita omejitev robote. Toda ko so jeli zapisovati dolžnosti in davščine podložnikov v graščinske urbarje, določilo se je pogojema, kakšno tlako (n. pr. kositi, obračati, plastiti, zmetavati i. t. d.) in koliko dnij v tednu (n. pr. po dva ali tri) mota posa¬ meznik tlačaniti (redna tlaka). Ako je zahtevala graščina 10 tlako, ki ni bila zaznamenovana v urbarji, bila je navada, da je primerno odškodila kmeta. Ob obratu XV. veka so zahtevali kranjski vlastelini proti pogodbi novo, preko- redno tlako, ne da bi kmetov primerno oškodili. Bleške kmete so primorali, da so za granščinskimi ribiči nosili vrše, ribnjače in ribje brente z Bleda v Bohinj in z ujetimi ribami nazaj, „česar ni bilo prej. 111 ) Do cela je ravnala graščina proti pravdnemu običaju, da jih je za¬ vezala tlačaniti dan za dnevom. 2 ) Zmede so nastale tudi zato, ker so zahtevali graščaki sedaj osebno tlako, sedaj robotnino, kakor je ravno nanesla korist in okoliščina, Ako je bilo treba na zemljišči, od katerega se je pobirala robotnina, postaviti kmetijsko poslopje, zahtevala je osebno tlako, zakaj kmetje so imeli v tem slučaji dolžnost, ne le opravljati teh kmetskih opravil, ampak tudi postaviti potrebni kozolec. Tako je dal bleški graščak Jurij Pucheimski bohinjskim Češnjičanom na voljo, tlačaniti za tri senožeti ali plačati 12 šilingov. Kmetje so izvolili robotnino, toda malo časa potem je zahteval osebno tlako, baje zategadelj, ker so se pritožili zaradi previsoke robotnine, resnično pa zato, ker jih je hotel primorati, da bi mu postavili senjak na senožeti. 3 ) Da je bilo graščaku samo do tega, kako bi se okoristil kolikor mogoče, vidi se iz pritožbe omenjene kmetske občine: „graščina oddaja senožeti vse predrago, vrhu tega moramo plačevati 12 gld. robotnine, tega ni bilo prej.“ 4 ) Dalje je razljutila kmete tovorna in vozna tlaka. Kmetje so dobivali navadno plačilo za vožnjo, ki ni bila zaznamenovana v graščinskem urbarji. Po stari navadi je dajal graščak kmetu za vsakega tovornega ali voznega kpnja pol vrča (emper) vina, 7 šilingov in 3 merice pše¬ nice ali ovsa. To plačilo je graščina odpravila in zahte¬ vala neomenjeno vozno tlako ali pa odkupnino. Proti tej dvojni oškodbi so se pritožili kmetje leta 1515.: „Mi ‘) IX., str. 138. XI., 143 in XII., 145: «was vor nit gewesen ist.» 2 ) X.. 139: «Item von wegen robot, dass vir taglich robat muessen tliun zu vnsern scliloss, das vor nit gevvesen ist.» ») IX., 137; XL, 142, in XII., 144. 4 ) XI., 142. 17 moramo opravljati vozno tlako ali pa plačevati 64 šilingov, česar ni bilo prej; dajali smo le odškodnino za vino, sedaj pa jemlje graščina robotnino in nam ne daje, kar nam gre po pravici; po „stari pravdi 11 je dati za vsakega konja pol vrča vina, 7 šilingov in 3 merice pšenice. To zahtevamo vsi kmetje: hoče li graščak imeti vožnjo, naj jo plača, kakor nam gre po pravici. “ *) Zmede med kmeti in graščaki so nastale tudi za¬ radi drvaščine, steljščine in uživanja graščinskih gozdov. Tlačanje in slobodnjaki so dobivali po starem običaji iz graščinskih gozdov steljo, podnet in drva, protje in kolje, kolikor jim je bilo treba. To užitno pravico je bleška gospoda kratila radovljiškim kmetom, ki so hodili k Savi in v Bohinj po drva. Zagoriškemu županu, Kristijanu Muselju, prepovedala je drvariti in plaviti drva, dasiravno jih je posekal v tistem gozdnem okraji, kjer so imeli njega predniki od nekdaj drvaščino. Gorjanci so se pri¬ tožili, da hodijo Kreygovi podložniki proti stari navadi v njih srenjo po drva, kole in vitre ter jim delajo kri¬ vico in škodo. Hartmann pl. Kreyg se v zagovoru opira na to, da pripada ves svet ob Savi in v Bohinji z gozdi, vodo in ribstvom vred oblastvu bleske graščine, da niso tožitelji brez graščakovega privoljenja nikdar imeli drva¬ ščine in steljščine v dotičnih okrajih. Kmetje so mariveč proti prepovedi njegovi „neskromno in nezmerno 11 veliko drv in lesa, več nego je bilo treba, zlobno in prešerno posekali, in zato jim je vzel drva in les. 2 ) Toda cesarski svetovalci niso priznali njegovega zagovora, ker je pripa¬ dalo dotično ozemlje ob Savi in v Bohinji graščini radov¬ ljiški, ne pa bleški. Zato so ukrenili, naj Hartmann pl. Kreyg ne brani Radovljičanom in di'ugim podložnikom ces. Veličanstva drvariti in plaviti les, kolikor ga potre¬ bujejo zase. Takisto so razsodili Museljevo tožbo in izrecno ukazali: graščina naj mu privošči steljo, drva, les in protje za plot, kakor je bilo nekdaj. Celo Gorjanci so bili toliko uslišani, da je Kreyg obljubil preiskati njih pritožbo, in ako bi preiskava dognala, da hodijo njegovi ‘) IX., 137, X., 139. a) I., 109, III., 115, IV., 117, V., 119, VI., 121. 3 18 tlačanje res v gorjansko srenjo po steljo, drva in les, tega ne bode dopuščal delj. 1 ) Najeešče so se pritoževali gorenjski kmetje zaradi ribstva, lova in planinske paše, V vseh prošnjah od zad¬ njega desetletja XV. veka do začetka krvave kmetske vojske (leta 1515.) obnavljajo kmetje prošnjo, naj se jim dovoli slobodno ribariti v Bohinjskem jezeru, Malem in Velikem Suhem potoku, Bistrici, Radovni in sploh v po¬ tokih, ki se iztekajo v bohinjsko Savo. Nekdaj so uživali navedene pravice, sosebno ribstvo in lov, s^mo deželni knezi in vlastelini, sčasoma pa so jih povsem ali neko¬ liko prepustili svojim podložnikom, da so si množili do¬ hodke ali plačevali nenavadne usluge. Bohinjci so dobili zato, da so stražili ob meji benečanski na vrhu visokih in pustih gora, pravico ribariti v jezeru in loviti divje koze in drugo divjad; samo na vsake kvatre so morali dajati graščini 24 rib. Jednako so bili radovljiški kmetje upravičeni loviti v bohinjski Savi „želodnike in kaple“ in vsakovrstne ribe, in sicer od nje iztoka do Kreygove žage v bohinjski Beli. 3 ) Stodvorski občanje so celo vse leto slobodno ribarili v Ribnici, izvzemši 9 tednov od sv. Mihela do sv. Andreja. 3 ) Vse te pravice so kmetom povsem ali samo nekoliko odrekli graščaki okolo obrata XV. veka. Sosebno je prepovedala bleška gosposka, da bi kmetje ribarili v bohinjskem jezeru, baje zategadelj, ker so pod jezom in tam, kjer navadno plavajo ribe, ribarili pred sv. Mihelom s prepovedanim ribiškim orodjem. 1 ) Kmetje so se pozivali na starodavno navado, po kateri so že za celjskih grofov in cesarja Friderika III. slobodno ribarili v jezeru vse leto, izvzemši devet tednov od sv. Mihela do sv. Andreja, kadar je lovila graščina v jezeru in po¬ toku do jezu. In dasiravno še sedaj dajo graščini na vsake kvatre 24 rib, vender se jim brani ribariti pod jezom. 6 ) Hartmann pl. Kreyg pa ne lovi samo v potoku, >) VII., 132. 133; vi., 131 in 132. 3 ) Vlil., 135. 6 ) II., 112. 4 ) VI., 126. 5 ) VI., ibidem. 19 ampak tudi v jezeru z mrežo, in sicer prav tam, kjer se drste ribe najmirneje, kar kupoma, in tako pustoši je¬ zero in druge vode, „česar niso delali njega predniki 0 . 1 ) Bohinjcem je bilo tudi to na škodo, da je napravila gra¬ ščina čez Ribnico hranilni jez, ki je zapiral ribam pot v potok. „To nam provzroča veliko škodo," slove njih pri¬ tožba; „ko bi ne bilo pregraje, bil bi potok ribat, toda zaradi jezu ne morejo prihajati ribe v potok niti ob dr- stitvi, niti ob drugem letnem času. 2 ) Jednake zmede so nastale tudi zaradi ribstva v bo¬ hinjski Savi. Ribja lov v imenovani reki je bila razde¬ ljena tako, da je imela bleška graščina pravico ribariti od jezera bohinjskega do Krejgove žage pri Beli. Odtod dalje do izliva v Podkdrensko Savo je ribaril opravnik ali sodnik, ali pa oskrbnik gradu Wallenburg. 3 ) Te de¬ litve Hartmann pl. Kreyg ni dal veljati, temveč je trdil, da imajo Radovljičanje ribiško pravico samo do Spodnjih Vodešč; njegova prednika, Jurij in Andrej Kreyg, dovo¬ lila sta le kot prijatelja in dobra soseda oskrbnikom wallenburškim in uradnikom radovljiškim ribariti do žage, in obratno sta tudi ona lovila do sovodnji obeh rek, toda zategadelj ni dobila radoljiška graščina nikake pravice, ribariti do žage. 4 ) Ali cesarski komisarji so razsodili, da je Hartmann pl. Kreyg brezpravno užival ribstvo pod imenovano žago in delal Radovljičanom škodo zato, ker si je usvajal izključno ribolovno pravico v bohinjski Savi. 6 ) Prav tako so ga obdolžili, da si ukorišča ribjo lov v Radovni in sicer na škodo radovljiške graščine. Po kakšni pravici, tega ne vidimo iz odloka cesarskih ko¬ misarjev, 6 ) vender je resnica, da je ribolovno pravico iz¬ vrševal izredno strogo proti občanom Gorij, Višelnice, <) IV., 115. 3 ) IV., 115 in 116. ») IV., 117. ■*) VI., 129. 5 ) VII., 133; »von wegen der vischwaidt auf Wocheiner Saw die soli er vischen vntz auf die sag.« IV. 117: »bricht die visch- hacken und vischt die lanu aus, so neben dem wasser sein vnd vermaint im das niemand ze weren ze lassen. VII., 134. 20 Potihoma in Zaspa. Ko je nekega dne zasačil kmeta, ki je ribaril v Radovni, vzel mu je vršo in mu zapretil, da mu da iztekniti oči, ako ga še kdkj zaleze pri lovi. 1 ) Nato so se kmetje naposled imenovanih občin udali gra¬ ščinski prepovedi, toda drzni Bohinjci so se kaj malo menili zanjo in so še dalje lovili v jezeru in postranskih potokih, dokler jih niso ukrotili graščinski postavljenci. „Petkrat so nam Kreygovi služabniki in ribiči po krivici vzeli mreže in sake, ko smo lovili na povelje našega opravnika, in še do denašnjega dne jih nismo dobili nazaj; celo pretepaje in šiloma so nas odganjali od ribje vode. In ko smo naslednje leto lovili pred sv. Mihelom, napadli so nas zopet Kreygovi hlapci z orožjem v roki ter nas posilili in nam vzeli in odpeljali voz in ribe." 2 ) Jednako se je branilo radovljiškim podložnikom ribariti v bohinjski Savi od nje izteka do Kreygove žage, dasi- ravno so jim cesarski svetovalci ondu izrecno pripoznali ribolovno pravico. Že leta 1502. je dala oklicati Poliksena pl. Kreyg, Hartmannova vdova, da plača vsakdo, ki bode ribaril v Savi do tja, kjer se stekata obe reki, globo 10 mark šilingov. 3 ) Tako je ostalo tudi v poslednjih letih. Vrhu tega so morali kmetje za graščinskimi ribiči nositi mreže, vrše in ribnjake v Bohinj in zopet nazaj. Toda svoje pravice, ribariti v Savi in postranskih potokih, niso ustopili. Še leta 1515, ko so predložili briksenskemu kne- zoškofu obsežno pritožbo ter ga prosili pomoči, obnovili so prošnjo za ribolovno pravico, 4 * ) seveda brez vsega uspeha. Toda graščinski imetnik se je trdovratno držal svoje pravice, opiraje se na ustanovno pismo, po katerem imajo ribolovno pravico gospodje, ne pa kmetje. „Kakor se je ravnalo, odkar pameti svet, prav tako se še ravna,“ 6 ) odgovoril je kmetom bleški graščak in jim odrekel ves up, da bi si kdaj izprosili ribolovno pravico. ‘) i., no. 2) II., 112. ») VIII., 135 in 136. 4 ) XI., 143. *) m, 145. 21 Ob istem času so ukratili nekaterim kmetom v Bo- hinji tudi lovsko pravico. Dvojiti ni, da je cesarski na¬ mestnik v Ljubljani izjemno dovolil Studorovcem, ker so stražili ob beneški meji in opravljali važno službo gra¬ ščini in deželi, loviti po graščinskih gozdih. 1 ) To jim je Ilartmann pl. Kreyg, dasiravno niso bili njegovi podlož¬ niki, prepovedal strogo in pod težko globo. Nato so se kmetje pritožili pri cesarskih poslancih v Radovljici z nastopnimi besedami: „Gospod Kreyg je po krivici in brez vzroka razdrl naše nastave in jih nekega dne raz¬ sekal 25, in kjerkoli jih še dandanes iztakne, da jih raz¬ sekati in nam tako brani loviti divjačino. Vsakdo okolo nas lovi, mi pa, kraljevi podložniki, ki živimo sredi lovske branjevine, ne bi smeli loviti?" 2 ) Bržkone so smeli Studorovci loviti divje koze le takrat, kadar so bivali na planinah, toda menili so, da so dobili to pravico na večne čase. Iz navedene pritožbe vidimo, da so Studorovci in njih sosedje neusmiljeno upo¬ rabljali dovoljenje cesarskega namestnika. Zalezovali so divjad z vsemi tedaj rabnimi lovili, kakor s pastmi, na- stavami, vrvmi, mrežami in skopci ter polovili več, nego se je spodobilo. Ko je to zvedel deželni knez, ukazal je Hartmannu pl. Kreygu, naj prav marno varuje divjačino v bleškem in radovljiškem lovišči in razdira in razsekuje vse pasti in nastave. Takisto je ukazal cesarski višji lovec, Krištof Regenbogen, ki je nekoliko pozneje prišel v Radovljico. Bleški graščak je le ravnal po svoji dolž¬ nosti, da je vsem kmetom strogo prepovedal loviti. 8 ) V zmislu cesarskega povelja so ukrenili tudi poslanci, da morajo kmetje opustiti visoki lov. 4 * * * ) Nato so se Bohinjci udali in v veliki in obsežni pritožbi 1515. leta ne ome¬ njajo dalje visokega lova. 4 ) II., 113. wir haben von altem Ilerkommen gehabt frey auf dem gepurg, hetz, setz, gamsen vnd madei* zv machen, vnd zw der benannten wildwaid hat vns noch der vitzdum von Laibach satz vnd hetz geben.« Prim. VIII, 135. 2 ) II., str. 113. 3 ) VI., 126. 4 ) Vil., 133. 22 Bolj nego prepoved lova in ribarstva so bila go¬ renjskim kmetom na škodo druga graščinska novotarstva. V nekdanjih časih so imeli pravico do planinskih pašnikov vlastelini. Graščaki, ki jih niso uživali sami, dajali so jih svojim podložnikom za denar ali pridelke (sir) v najem. Vsak zemljak bleške in radovljiške graščine je imel ali svojo planino ali delež občinske planine ali občinskega pašnika. 1 ) Nekateri kmetje, pripadajoči radov¬ ljiški graščini, imeli so še ta priboljšek, da niso za uži¬ vanje planinskih pašnikov iz vzrokov nam neznanih pla¬ čevali nobenega davka. Vsaj Gorjanci nas zogotavljajo, da so bile za celjskih grofov planine Krma, Klek, Kranjska Dolina, Jastrebica, Lipanica in Kozjak proste vsakega davka, šele ko so izmrli celjski grofje, naložila sta Andrej in Jurij pl. Kreyg, ki sta imela v zastavi ra¬ dovljiško graščino, rečenim planinam davke v prid bleške graščine. 2 3 ) Da bi se kolikor moči ukoristil pri teh pla¬ ninah, spojenih z bleškim posestvom, oddal jih je Jurij pl. Kreyg največ ponujajočim in ne najbližjim kmetom. Gorjancem je vzel planino Krmo in jo dal v najem od- ležnejšima srenjama Zasep in Mužje. 8 ) „Nam se godi“, pritožili so se nato Gorjanci, „velika krivica, zakaj Zasp- Ijanje in Mužjanje gonijo svojo živino že ob Itešnjem Telesi na planine preko naših pašnikov in krčevin, le žečih v Radovni, od katerih posebe plačujemo davek v Radovljico. Istotako gonijo že na sv. Lorenca dan živino s planin in popašajo naše travnike in laze. Tudi se vo¬ zijo ob rečenem času skoro vsako nedeljo in vsak praznik na planine po sir in maslo, polegajo na naših senožetih in novinah ter jih popašajo z volmi in konji. Zato pro¬ simo prav ponižno, naj se jim to prepove, in naj se na- ‘) XI., 143. Item auch von der Kas auf den alben, das auch vor zeiten sein frey gewesen ain yegliche alben zw seiner hueben, nun wir muessen auch Kas davon gebon vnd vor nit gewesen ist« —. 2 ) V., 118. in 119. von vnsern eltern haben horen sagen vnd noch die alten sagen vnd also ist, (die von Kreyg) kein obrig- kait nit gehabt hat, sondern die von Cilj vnd die vorgeschriebenen alben ali frey gebesen sein, das meniglicb wissent ist.« 3 ) ibid. 23 vedene planine prepuste nam Gorjancem, da ne bodemo imeli vedno toliko škode ; in zato hočemo radovoljno pla¬ čevati užitnino tistemu, kateremu gre po pravici, ali ce¬ sarskemu Veličanstvu ali pa bleški graščini." ') Takisto je bilo s planinico Ograd; tudi ta na voj¬ vodski zemlji ležeči pašnik je spojil Jurij pl. Kreyg s posestvom bleške graščine ter ga potem dal v najemščino Linhardu Droletu v Mužjah za 70 šilingov. 2 ) Hartmann pl. Kreyg sicer trdi, da ni res, kakor so povedali Gorjanci ter se sklicuje na stare radovljiške urbarje, v katerih so zaznamenovani vsi davki, dohodki in vse užitnine, samo gori omenjeni pašniki ne. 8 ) Toda baš to kaže, da se ni od imenovanih pašnikov plačeval noben davek. Ako je izjava Gorjancev verodostojna — in vzroka nimamo, da bi dvo- jili o nje verjetnosti — tedaj sta Andrej in Jurij Kreyg ob času, ko sta imela zajedno v zakupu bleško in radov¬ ljiško graščino, rečene planine podvrgla davku in naložila dotičnim uživalcem dolžnost, plačevati davek v bližnji Bled namesto v odležnejšo Radovljico. Navzlic temu je vzela graščina v zadnjem desetletji XV. veka Gorjancem imenovane planine ter jih prepustila Zaspljanom in Muž- janom, ker so ti obljubili dajati večjo užitnino. Samo to so dosegli Gorjanci, da so obljubili novi uživalci povrniti škodo, katero jim dela živina, kadar jo gonijo na pla¬ nine in s planin. 4 ) Nadalje so nastali prepiri, ker so porabljali pla¬ ninska pota in steze. Radovljiški kmetje so tožili cesar¬ skim svetovalcem, da jim Kreygovi hlapci branijo, goniti drobnico po navadnih planinskih stezah na Laško; zaradi tega jo morajo goniti čez drn in strn in po nenavadnih nevarnih gonjah, in zategadelj jim vsako leto ohromi' in pogine veliko živine. 8 ) V Jem slučaji je bila prepoved graščakova osnovana prav tako, kakor pritožba kmetov. Kadar so radovljiški kmetje in njih sosedje gonili drob- ■) V., 118. 2 ) I., 111. s ) VI., 131. '•*) VI., 131. 8 ) I., 109. 24 51 nico na Laško, krenili so v Bohinjsko dolino in odtod na Laško po silo težavnih gorskih potih, ki drže iz imeno¬ vane kotline na Bovec, Tolmin in Čedad. Po tisoč in še več drobnice so gnali večkrat na leto in teptali ob potih in stezah ležeče travnike in sosedna polja. Posebno ve¬ liko škode so imeli obrnski tlačanje (Obrne), ker so ra¬ dovljiški kmetje baš v tem času, ko so bile njih senožeti v najlepšem cvetu, gonili cele tolpe ovac in koz sredi njih travnikov, dasiravno so bila spodi in zgori še druga stegna. ’) Ti prepiri so še celo zanimivi v drugem oziru; zakaj pričajo nam, da so bili gorenjski kmetje takrat imoviti in da so zajemali svoje premoženje posebno iz živinarstva, ki je še dandanes prva podlaga njih blaginji. Drugi dokaz temu je pritožba, katero so podali kmetje proti drugemu povelju bleškega graščaka. Skozi ves srednji vek so prihajali Langobardom in oglejskim patrijarhom podložni laški pastirji poleti s svojim blagom v slovenske gore, kjer so rasle blagodi- šeče planinske trave. Lahi so gonili celo na Črno Prst in še dalje na bohinjsko stran svoje čede v planine. Ti so prvi začeli staviti planine in Slovence učiti sirarstva. Da je začetek našega planšarstva italijanskega izvira, vidi se iz tega, da imajo mlekarske mere romanska imena, in tudi nekatere najstarejše planine se nazivljejo italijanski (na pr. Kašina pod Krnom od italijanskega cascina = sirarnica, pristava). 2 ) Da bi tudi planine ko¬ likor moči nesle visok dobiček, dajale so se namesto do¬ mačim podložnikom tujcem v najem in uživanje. Tako je oddala graščina brez ozira na domačine planino „Pri je- zeru“ (blizu bohinjskega jezera), ki je pripadala z go¬ renjo polovico radovljiški graščini, s spodnjo pa bleški, brez ozira na domačine tolminskim pastirjem. Ko so ti svojo živino prignali in postavili planino, poslal je Ilartmann pl. Kreyg svoje hlapce, ki so jih baje zate¬ gadelj, ker so se krivično polastili spodnje polovice, iz¬ gnali in čedadske pastirje ustavili, ker so obljubili pla- ») VI., 121. in 122. 2 ) Simon Rutar: »Letopis Matice« 1885., str. 322. 25 s Sevati večjo desetino. Po Kreygovih hlapcih ustavljeni Lahi so vzeli potem radovljiškim kmetom Bohinjsko planino, za katero so že delj časa plačevali desetino in še nekaj glav živine, rekoč: „Kreygov upravnik nam je ukazal to.“ ] ) Iz tega vidimo, da so graščaki iz dobičkaželjnosti in proti obstoječemu fevdnemu redu dajali tujcem pred¬ nost in pri tem še motili domačine v posesti; seveda je moralo takšno postopanje vznemirjati kmete. Kakor laški in kranjski pastirji, prepirali so se za¬ radi planinskih pašnikov tudi kranjski pastirji raznih graščin, ne da bi jih bila pomirila dotična oblastva. Studorovci, podložniki radovljiške graščine, pritožili so se, da so Kreygovi kmetje in tlačanje prignali svojo živino na njih planino „Debeli Vrh“, katero so, kakor priča njih oskrbnik Kacijanar, uživali od nekdaj sami. Na to so postavili svoje koče tik studorovskih in začeli njih živino poditi in podbezavati. Na povelje deželnega glavarja so imeli radovljiški oskrbnik, Lovro Paradiž, plemiči Lambergar, Kacijanar in Steiner, nekateri me- ščanje, graščinski upravnik in studorovski župan komisijo. Ko si je župan Muselj s tremi meščani in zastopnikom srenje češnjiške ogledal preporni svet na Debelem Vrhu, pogodili so se pismeno, da smejo Češnjičanje goniti svojo živino samb do studenca „Na Ravneh" in da bode bra- njevina ob imenovanem studenci meja pašnikom. Oskrbnik Paradiž je ponujal Češnjičanom 32 mark šilingov, ako se odpovedo pašniku med studencema „Na Ravneh" in „Mo- čile". Toda Češnjičanje se niso držali pismene pogodbe, ker se je sklenila vpričo samb jednega srenjskega za¬ stopnika in brez potrditve bleške graščine; zato so gonili tudi potlej svojo živino na vojvodsko planino do studenca „Močile“ in postavljali svoje koče tik studorovskih. „Sedaj pa sedaj", pravijo'Studorovci preprosto in odkri¬ tosrčno, »odganjali so nas Češničanje šiloma in z orožjem z imenovanih krajev". * 2 ) 1) IV., 116, 128. in 129. 2 ) II., str. 113.: »Item auch dy alben Dewelly\verch, dy haben wir ye vnd ye von alters in nutz vnd gewer inngehabt«; in na¬ slednje. »Die beschwarung den Romischen K. M. Holden in der Wochein zv Studorf.« 4 26 Češničanje so svojim pašnim spolovnikom zategadelj provzročali silo, ker so poleti na suhotnih planinah po¬ grešali vode; to jih je primoralo, goniti živino na stu- dorovsko stran Debelega Vrha do studenca „Močile“. Tr¬ dijo celo, da so jim celjski grofje dovolili doganjati drob¬ nico do imenovanega vira, samo to dolžnost so imeli, da¬ jati cerkvi vsako leto hleb sira, vreden 30 do 35 šilingov. 1 ) Vender so si ta dopust ukoriščali Studorovcem na škodo, ker so hoteli imeti tudi del planine med „Na Bavneh" in „Močile“, ne samo nekaj dnij, ampak ves pašni čas. Zato niso hoteli vzprejeti ponudbene odškodnine (32 šil.), dasiravno se je ta malone popolnoma ujemala z vrednostjo sira; zakaj posest in poraba obeh studencev jim je bila dražja od davka, katerega so dajali cerkvi. Da bi ohranila red in varnost posestva, skrbeti bi bilo bleški gosposki za to, da se poravnajo pravdalci ali da se vsaj zavežejo, držati se pogodbe, katero je sklenila komisija. Ukrenila ni niti tega, niti onega. 2 * ) Hartmann pl. Kreyg se je pritoževalcem celo porogal, rekoč: „Kar se tiče Češnjičanov, zadoščalo bode tudi nadalje, da je bila komisija na lici mesta ter si ogledala preporni svet in da je upravnik spisal pogodbo". 8 ) Vrhu tega imamo še več slučajev nedostatne uprave in nemarnega pravosodja. Srenje in zasebniki so prosili graščino pravice, varstva in obrane, toda brez uspeha. Zabrezničanje so zaman prosili pomoči proti Žeravničanom, ki so jim motili posest drvišča in gonili svojo živino na njih planine ; 4 5 ) srenje Podhom, Spodnje Gorje, Višelnica in Laze so tožile, da rabijo Krevgovi podložniki njih pla¬ nine in, kakor pravijo sami, na povelje graščakovo ; 6 ) ko¬ vači jeseniški so se hudovali, da jim delajo Blejci in rov- ‘) II., 114 in VI., str. 127. 2 ) II., str. 113.: »Der Paradeis [er] yst mit etlichen purgern, verwesem vnd edellevvt zu dem von Kreyg geritten vnd sein nit zw vns kommen auf der kays. M. grundt . . .« 9 ) VI., str. 127. ». . . ich wais aueh Kainerlay geschaft noch beuelch, so ich. mit den von Stodorf in yier gemain ainigerley inngriff zv thun«. 4 ) I., 109. 5 ) I., 109. 27 tarji Gorenje Bele škodo na travnikih in občinskem paš¬ niku, 1 ) takisto rovtarji Sv. Jovana v Bohinji Studorovcem. 2 ) Župan zagoriški, Kristijan Muselj, tožil je, da so mu ujedli graščinski psi sedem glav drobnice, ne da bi ga bila graščina odškodila, 3 ) župan podhomski, da mu je skriven nasprotnik zažgal v Lazah gospodarsko poslopje in da nihče ne zasleduje zločinca. 4 5 ) Matevž, tlačim radovljiški, prosil je, naj se mu povrne krčevina, iz katere ga je izgnal Hartmann pl. Krejg baje zato, ker ni hotel pla¬ čevati desetine graščini bleški, ampak po stari navadi občini radovljiški. 6 ) Drug tlačan, Florijan, prosil je, nai se kaznuje njega nasprotnik, ki ga je težko poškodoval na telesi. 6 ) Na pritožbe, da se je motila posest, odgovarja Hartmann pl. Kreyg navadno, da je odredil navod, h kateremu pa niso prišli tožniki. Toda ni misliti, da so vselej izostali prav tisti, katerim se je godila krivica. Verjetneje je, da je graščak molče dopuščal svojim pod¬ ložnikom kratiti pravice njih sosedov, kakor je sam sezal v pravice sosedne graščine. Dokaz temu so napomenjene motitve in ponovljena zagotovila kmetov : 7 ) Kreyg sam ali Kreygov opravnik jim je to ukazal. Seveda gospoda ni pomislila, da kmet, ki se je , odvadil redu, ne spoštuje tuje posesti in da bode prej ali slej prav tako nespo¬ dobno ravnal s posestjo graščakovo. Da je bilo takrat nujno potrebno popraviti pravo¬ sodje, kaže suplikacija, katero so predložili Blejci brik- senskemu škofu 1. 1515. Iz odgovora graščinskega imet¬ nika vidimo, da se je ječil neko v obdolženec 23 let v grajski ječi bleški, ne da bi se mu dokazala krivda pred >) I., 110. s ) II., 114. Jednako pritožbo so predložili Gorjanci. V., 119. 6 ) III., 115. in VI., 128. *) I., 110. in V. 123. 5 ) V., 119. in 120. 6 ) I., str. 110.: »dem von Kreyg zv bevelchen, damit er dem Florian furderlich rechl ergen lasse, darin soli er im der ambtmann von kais. Majestal wegen dem Florian beistenndig sein«. VI., 124. ’) II., 114., IV., 116. 28 sodnikom, Šele potem, ko porok jetnikov, kmet Vrban Pretnar, že ni hotel plačevati troškov za hrano, dejal je Jurij pl. Pucheimski, da ga ne bode več ječil.') Kakor torej kaže ta slučaj, izvrševala je graščina sodno oblast tako, da se je ujemala s koristjo sodnikovo, ne pa s pojmom pravice. Vse te navedene razmere kažo, da so ob obratu XV. veka nastale vzpričo zvišanih davščin, težje tlake in drugih novih terjatev in nedostatnega pravosodja v vseh strokah fevdne podložnosti zmede med kmeti in graščaki. Toda moti se, kdor meni, da so kmetje samo zaradi zvi • šanih davkov prijeli za orožje. Razven previsoke mrt- vaščine niso niti zvišani davki (prenaklade, prijemščine, stavbnine, globe) niti težja tlaka, niti omejitev ribstva, drvaščine, lovstva in užitne pravice do planinskih paš¬ nikov toli tlačile kmeta, da bi pogubile njega blaginjo. Bohinjski Češničanje so celo izrekli, da bodo radovoljno dajali ono izredno naklado, katero je dal cesar Maks od kranjskih stanov pobirati za vojsko, kadar bi jo zahteval od njih naravnost. 2 ) Kmete je sosebno vznemirjalo to, da so graščaki samovoljno izpreminjali določila graščinskih urbarjev. Vlastelini in imetniki graščin so iz dobičkarstva prestopali merila, zaznamenovana v urbarjih ter uvajali nove davščine in nenavadno tlako. Ker so pri tem pre¬ zirali določila urbarska in brez višjega pooblastila izpre¬ minjali službene in davčne dolžnosti, bila je podoba, da hočejo kmetom izmekniti pravna tla, na katerih je stalo njih podloštvo. Ako bi si dali izmekniti ta tla, izročili bi se vsakemu samosilstvu graščakov. Kmetom se je dozdevalo, da se namerjajo graščaki, ki so samovoljno izpreminjali urbarje, na njih škodo obogatiti kolikor mo¬ goče in jim nadalje popolnoma izmekniti pravna tik, na katera so se iz težkega povzdignili njih predniki. In res, ‘) XII., 148. in X., 140. 3 ) IX., 188.: »Ilem auch von \vegen der stewr, die wir auch keine nit geben wellen, ausgenommen Kijnigl. M. an vns vordern vnd begern wirt und darzue ein versperten prief oder antwort scbicken wirt zwischen die gemain, so seyn wir auch willig vnd vntertanig bey tag vnd bei der nacht mit leib vnd mit guet, mit wo sein K M an vns begern wirt«. 30 graščaki so zahtevali tako visoke mrtvaščine, izvrševali kupno pravico toli krivično in nakladali tolikanj obtežno (prekoredno) tlako in vrhu tega tako nemarno skrbeli za njih varstvo, 1 * ) da je jelo kmetov v resnici skrbeti, ali jih e utegnejo graščaki naposled spraviti v tisto brezpravno razmerje, v katerem so bili njih predniki v prvih časih nemškega nasilstva. Zato so prosili v vseh suplikacijah, naj ostane pri „starem urbarji, pri stari pravdi „Daj nam“, prosili so Blejci svojega škofa, „to, kar nam gre po pravici, pošlji nam stari urbar, in mi bodemo vaši. milosti pokorni vsak čas in dajali, kar je po urbarji prav in zakonito". 3 ) Jednako so se izrekli Bohinjci, da bodo pokorni cesarskemu Veličanstvu in izpolnjevali dolžnosti, katere jim je nekdaj naložil cesar Friderik slavnega spo¬ mina. 3 ) Te prošnje tudi kažo, zakaj so si izvolili klic „stara pravda" za geslo v boji. Predno so se postavili z orožjem v bran, poskusili so še jedenkrat s prošnjo ustaviti graščinska novotarstva. Radovijičanje in podložniki Polhovega Gradca so se obr¬ nili naravnost do deželnega kneza, Blejci in Bohinjci pa do briksenskega škofa in do cesarja. 4 ) Škof je v odloku ukrenil, naj v petek po nedelji „Cantate“ (leta 1515.) predlože svoje pritožbe proti graščinskemu imetniku njemu osebno ali po škofijskem svetovalci. Nato so Blejci iz¬ volili nekaj odličnih poštenjakov in jim izročili zastopstvo. V pismu,£) v katerem to naznanjajo škofu, prosijo ga, naj izvoljencem popolnoma zaupa, naj ne meni, da imajo samo nekateri vzrok do pritožbe, ampak, kar bodo poročali njih poverjeniki, za tem teže, tega žele, to hočejo vsi ubogi občanje in podložniki bleške graščine. Dalje pro¬ sijo, naj škof ukrene, da bi jih Pucheimov oskrbnik, zato, ker prosijo pravice, „ne ytikal v luknjo in deval v klado". „Sosebno pa se pritožujemo: ako kdo umrje, bodisi go- i) Glej dotične pritožbe. ») X., 140. ») XI., 141. 4 ) X. in XI., z dne 29. sušca leta 1515. 3 ) Izvirno pismo z dne 8. velikega travna leta 1515. se hrani v muzejnem arhivu. 31 spodar, bodisi gospodinja, osvoji si oskrbnik očinstvo in materinstvo, izžene ali razseli uboge sirotice in vzame njih imenje“. Na te pritožbe je odgovoril graščinski imetnik, Jurij pl. Pucheim, da on sam ni obtežaval kmetov niti z novo tlako, niti z novimi davki. „ Kakor se mi je izročilo od prednikov, tako je ostalo", ali: „Kakor se je ravnalo, prav tako se še ravna", bile so njegove bosede. On go-, vorl toliko prav, kolikor sta že uvedla njega prednika, Jurij in Ilartmann pl Kreyg novih davkov in naklad. Kadar pa se ni mogel izgovarjati na imenovana Kreyga, pozival se je na gospodstvo, po katerem je dol in plan, stan in zemlja, krčevina in planina, iz kratka, ves kranjski svet, z vsemi ondu bivajočimi sužniki in sužni- cami last gospodov in ne — kmetov in da se tem podari milost le takrat, kadar je prosijo „prav lepo in pridno." 1 ) Kaj jim je škof odgovoril, ni moči zvedeti iz bleških listin, toda po nastopnih dogodkih ni dvojiti, da je zavrgel njih pritožbo v glavnih stvareh. Prav tako je bilo njih sosedom in zaveznikom v Radovljici in Pol¬ hovem Gradei, s katerimi so se cesarski poslanci že prej poganjali v Kranji. Toda glas, v katerem se je zago¬ varjal Jurij pl. Pucheim in utrjal gospodsko pravico, dal je kmetom vedeti, da jih hoče glede na imenje in živ¬ ljenje spraviti pod samosilstvo graščinsko in ukleniti v težki jarem prvotne sužnosti nemške. Da se te ubranijo, zgrabili so za orožje. / / *) XII., str. 145. I . ■ ti h C0B1SS %04Ž%00 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA ggr