Književnost. Hrvatski pedagogijsko - knjiže vni sbor je izdal za 1. 1891. tri knjige in sicer dve za učitelje in jedno za mladež. 1. Ljepa naša domovina (spisal Hirc). To je naslov XXVII. zvezku knjižnice za mladež, katero izdaja »hrvatski pedagožko - književni zbor«. Knjiga obsega 34 zeniljepisnih slik in na konci še razlaga pojeni »domovina«. Knjigo krasi 26 podob, ki izvzemši jedne (samostan Visovec na Krki v Dalmaciji) neso ravno posebno lepe, vender pa služijo prav dobro svojemu namenu in povzdigajo zanimanje za opisane kraje. Ti kraji so prav dobro izbrani izmed najslikovitejših, kar jib ima obširna hrvaška domovina (brez Istre in Bosne), in opisani so z navdušenjem, vender se rnnogo slikam pozna, da neso posnete po naravi, t. j. da pisatelj vseh opisanih krajev ni sam videl, nego da je opise iz drugih virov zajemal, morda celo iz nemških knjig prestavljal ali pa jih le po zemljevidu in podobah prikrojil. Kjubu temu so Hirčeve slike eiuinentnega poinena za vzgojo mladine, zlasti za vcepljenje Ijubezni do domovine in za nazorni nauk v zemljepisji. Naj bi tudi naši učitelji posneinali svoje hrvaške kolege in nain v mičnib slikah predstavili slovensko domovino! C,e bi se pa to pretežavno zdelo, naj bi se vsaj kdo našel, ki bi Prostoslav-Kretanove potopise zbral in tako priredil, da jih bo mladina s koristjo čitala. Podobe k tem potopisom se deloma že lahko kupijo od založnikov nemških potopisnih knjig (posebno iz »Illustrierter Fuhrer auf den oster. Eisenbabnen«), deloma od Mohorjeve družbe, ki nam je podala že podobe vseh večjib slovenskih mest (Krajčeve podobe »Kranjskih mest« so že zastarele). Kar bode še rnanjkalo, t.o se da labko narediti po dobrih fotografijah. Založnik taki knjigi se bode lahko našel, če ne drugi, pa gotovo Bainberg! S. M. 2. Zorna obuka. Priredio prema novoj naukovnoj osnovi in formalniin stupnjevima Milan Kobali, učitelj kr. vježbavnice. U Zagrebu. Knjigotiskara in litografija C. Albrecbta. 1891. Str. 328. Cena gld. 2-60. Knjiga obsega uvod. nazorni nauk (58 predmetov) in konci knjige na 6 straneh razne risarije za nazorni nauk. Vsaka tvarina (razven prvih dnij) se prične s primerno pripovedko, v kateri se imenuje reč, o ka- teri se hoče razpravljati. Zatem so mnoga vprašanja o postanku te reči, kako je sestavljena, kakšna je, čemu je itd. Konci vsake tvarine so pregovori, zasta- vice in uganke ter prirnerne pesmice. Knjiga se iz- vestno prav lahko vzporeduje najboljšim jednakira knjigam drugih, večjih kulturnih narodov. Pisatelj se je opiral na knjigo dr. Reina: vDas erste Schul- jabr«. Knjiga bode dobro služila učiteljem hrvaškim, a lahko se je tudi slovenski učitelji poslužujejo, dokler ne dobimo jednake knjige. Ali bi slovenski učitelji ne mogli izdalneje podpirati našega »pedagogičnega društva v Krškein«, da bi nam tudi ono podajalo vsako leto več pedagogičnib knjig? Združimo se ! — 3. Miroslav in Bogoljuba (Pestalozzi: »Lienhardt und Gertrud«). I. dio. Za naš narod priredio Konstantin Milan Harambašič. Str. 222. Cena 1 gld.  Hrvatje so torej dobili lep prevod klasične pri- povesti za ljudstvo, Pestalozzijevo »Lienhard in Gertrud«, ki je najboljši spis njegov. Prelagatelj ni prevel vse povesti, ampak samo prvi, najlepši del, ki je nekaka celota zase. To je stalo prelagatelja dokaj truda, ker ni smel povesti meiianično prevesti, ampak jo je moral prirediti za hrvatske razmere. Kolikor morem soditi, posrečil se je pisatelju prevod prav dobro, da bode izvestno zadovoljil učiteljstvo hrvatsko. Zabavna knjižnica za slovensko mladino I. — Par opombic k oceni te brošurice, priobčeni v 4. štev. »Uč. Tov.« Prav hvaležen sem tovarišu g. F. J., da se je potrudil pregledati moje najnovejše mladinsko delce ter objaviti svojo sodbo o njem v »Uč. Tovariši«. V obče se ž njegoviini opombami tudi popolnoma strinjam, Ie nekaj majhnega mi je na rečeno oceno — ki je za rne v svoji celoti dokaj laskava — odvrniti v pojasnilo g. ocenjevatelju in v opravičbo čestitim svojim naročnikoin. Kar se tiče naglasa, kateri je — kakor piše g. oeenjevatelj — stavljen v knjižici večkrat brez vsega zmisla, mi je opomniti, da ima to na vesti tiskar; kajti, naj mi verjame g. ocenjevatelj, da naglasov na besede »kupčija, ter. več, sedaj . . .« jaz ne delam nikdar. Saj bi pa to res ne imelo tudi nikakega poinena. Da sem sprejel v knjižnico pravljico »Palček in orel«, katera se nahaja tudi v Razinger-Žumerjevem I. berilu; to se ni primerilo, kakor inisli g. I., ampak vedoma sem uvrstil dotično povedko (saj mi je bilo že prej znano. da sodržuje ta sestavek R.-Ž. I. bevilo na str. 62 pod imenoin »Stržek«) med druge pravljice in pripovedke. Ta pravljica je namreč toli Ijubka, da se mi je zdelo umestno, podati jo v zabavo tudi štajerskim otrokom. kjer dotična učna knjiga ni v šole uvedena. Saj sern tudi par drugili sestavkov vzel iz šolskib beril in sicer iz srednješolskih, tako n. pr. povedko »O kmetu in kučmah« (Šket, Čitanka za I. razred, str. 33), katero sem pa preznupno ponatisnil, in baš zato se utihotapil v njo stavek, kojega g. ocenjevatelj v svojem poročilu radi konslrukcije glagola »nositi« graja. Glede besede »hudič«, katero mi tudi »Popotnikov« g. ocenjevatelj šteje v zlo, naj omenim, da bodeni rabil v bodoče namesto izpodtikljivega oznamenila besedo »hudobec« ali »hudir«, ker se mi zdita ta dva izraza najmilejša, torej za mladinski spis najprimernejša. — Končno zagotavljam g. ocenjevatelja, da bodern zanaprej kot korektor ščetnih odtiskov (Bilrstenabzuge) še vse bolj natančen in vesten. da se ne utibotapi v knjižico nobena tiskovna poinota; kajti povsem upravičena je zahteva gospoda ocenjevatelja, da naj so inladinski spisi čisti jezikovno pa tudi t i s k o v n o.*) Anton Kosi, učitelj v Središči (Štaj.). Tem potetn se obračam do p. n. gg. šolskih voditeljev oziroma sl. krajnih šolskih svetov z uljudno prošnjo, naj mi po dopisnici blage volje naznanijo, v kolikih iztisih jini smem »Zab. knjižnico« pošiljati. II. zvezek izide — če Bog da — meseca majnika. »Narodnih legend« IV. zvezek pa mesec kasneje. Da pribianim p. n. naročnikom svojih knjižic nekoliko poštnih troškov, pripravljen sem pošiljaLi jiin naročene zvezke do konca tekočega leta, pod tern pogojem, da mi potem novce skupno dopošljejo. Ako želi kdo na konci leta polrjen račun za krajni šolski svet — prav rad inu ga dopošljein. A. K.