Št. 283« Trst, v ntodeljo 12. oktobra 1918. Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN jati «k asdeijaki im praznikih ak 5., «b ponedeljkih ch 9. ijutrdj. ^MUBiiae iicr. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih |pi»akarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, |*98tojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dcrnbergii itd. Zastarel« štet. po 5 nvč. (10 stot.) 9&lj18i 8e računajo NA milimetre t širokosti 1 /ck)ne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. \THRxtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ^adaljaa vrsta K 2. Mali oglas? po * stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Ine»ratni oddelek cprave 3 — Plačuje se izključno le upravi „Šdiroali". P!??l]!vo In 'oZIJivo i> Trjiu. Glasilo poii&šn*^« dn^š/a .,JUir\oat" » Primorsko. Odmevi afere Butterfly. S kulturnim škandalom, tel se Je dogodil v T.stu v sramoto tržaškega itatijsnstva, se še vedno bavijo listi. Nali Italijml so seveda preveč zagrizeni in premalo — kulturni, da bi imeli smisla za sramoto, ki no si )o nakopali. Srca eo jim preveč otr pnila in smisel za to, kaj (e prav, i a kaj gtdo, jim je preveč zamrl, da bi mogle napraviti nanje vtisa tudi najstrožje sodbe r*« kulturnega sveti. Ne obžalujemo tega. S: prav nam |e. S tem dosezalo le, da jih svtt vedno bolje izpozunva in da priha|a do iz-poznanja, da ti ljudje razobeMo italijansko kulturo v politične egoistične namer.e in da s tem le prefanirajo in prostituirajo tisto ital jinsko kuituro, pred katero se klanjamo tudi mi v vsem dolžnem spoštovanju I Lek clje, ki jih dobivajo sedaj od rasnih strani o vsebini pojma kulture, so tako izdatne, d.< bi se morali po skriti v najtemneje kote svoje ničvredne ekzistence. In ker se ne sramujejo. kržtjo le, da so že tako pokvar|eni in perverzni, da sploh niso več zmožni za čut sramote. .Naša Sloga" piše n. pr.: „V prosvet Ijenem svetu velja načelo, da je u-netnost mednarodna, da se more vsakdo okoriščati rjp. r.fef, da ima vsakdo pravico, da Jo uži?a, da se jej divi in da jo — posuemlfe! V ta namen obst fe stalni nogo ji, ali nekaka mednarodna pravila, ki se j h je treba držati PO^sodi. V galebjih, muzejih, mo'eš ob golobih pogojih posneraljatl, presl kavali alt '•retiskavati tudi na{več|e umetni« k d delo, kakor moreš na vsakem odru pevati ali predstavljati opere, operete, tragedije ve selolgre itd., v kolikor nI d-ugače določtno po avtorju, in tko si izpolnil gotovo obveze po zahtevi avtorja, ali njegovega namestnika. Tako {e po vsem svetu, samo ne mod potomci dvatisočletoe italijanske kulture v naših krajih. Podavši historijat tržaške afere But-tefly, piže puljski list dalje: „K*! tscega se ne dogaja nikjer na s?etu. To je izum n3Š h — na našo ne srečo — sostdjv. To Je privilegij tistih kamoraških krogov, ki bi hoteli naš narod v Primorju z lepo ali grdo raznsrodit*, uni č^ti moralno in materijalno. Trž, Šta k mora Je matica za ono v Isti i in na Goriškem. CM nje prihajavse zlo za naš narod. Hjtela bi med druge narode za-n^Šsti prosveto In svobodo, v resafcl pa Je ravno ona nositeljica tmine in t i r a n s t v a. Ta čin t ž^Sse kamere, ki se v zasmeh nazivlje libe alna, nam kaže Jamo ?a očitao, kaj bi se dogodilo našemu m rodu, ako bi po kaki nesreči pal v kremplje teh človeških grdob. Pri cas v litri so Jej glavna središča v Puli, Poreču, Piranu, Kopru itd. O.ii v Poreču nosijo zastavo, na kateri je zapisano s krva iitii čr kami: smrt vsemu, kar ni italijansko! Ig to naj so kulturonotci 1 Pfuj — Eesn?ge I" Imeniten privMissimum je da!a .Naši Sloga* tem nevrednJm siaov m ital jan ke kulture o pojmu — kblture in o nje mednarodnem značaju. A da ima ta nrlvKiisl-mum pclno veljavo najstrožje obsodbe za ££Še Italijane, govori dejstvo, da ci zastopnik milanske t v r d h e stavil našemu gledališču prav nika- PODLISTEK, Norec vojvodinje. FJorentlnska novela Ernsta Ramlna. Raffaello je slonel ob enem orJfŠtth stebrov, ki aosijo kupolo, skoro v temi in rddalien od strani ;Ojvod>ke dvojice, tako, da mu Je ponosna peja a Carisse lakrl ?«la mal) postavo Aleksandra. V s k in vzrav ari Je gledal preko glav prod n im stoječih ; cd njega samega nI bilo videti skoro ničesar, razun če'a in očes A te so bile nepremično uptte v obraz mlade vojvodinje. Petje {e nadaljevalo dalje in da:je. fOHl&ne naročnine. npr^v* n« eiiva ItnlBiM M Mt4l)«k* lstuj* „I3ISC8TI" Itu« t •<. Mta Uto Krn MO, S* yt) Uu Kron HO Tat depiai at»j se pc^iljajo na uredništvo lista Ntfraak« Ttit pisma m a« »prejemaj« In rtkopi«! s« >,• vraćaj a. JVarofinino. ogtaM is reklamacije je pošiljati na upravo bala tTHEDNIŠTVO: uHoa GlerVle Qa!attt 20 (Naretfal dea). IsAajatali in odgovr mi urednik ŠTEFAN GODINI. La««atL< MMireif li-^ta „Ediaost". - Natisnila Tiskaroa „Fdiaac** zadruga ■ omejenim porofttvom v Trstu. ulic. Oiorgi« Galatti »te v. 30. »«9feio 'iraiiilnlCni ralun Slev. S41-652. TELEFON It 11-9: Jeziku — in to še s tako neverjetno nesramnim utemeljevanjem —, nas sili v reakcl.o dejstvo, da so Slovenci kri naše krvi, isti narod z nami, da je njihovo vesel Je naše veselje, njihovi uspehi naši uspehi! O. Ricordi pa ni provcciral sami S'o-vencev direktno, ampsk tudi inteodata hrvatskega narodnega gledilišča. A i sprejmo to hrvatska in srbssa ku:turt!na d*uš:vs, re da bi protestiral?, ne da bi izrazila slovenskim društvom svojo simpatije i'« posveicčil^ ten povodom svojo solidarnost ž i : im i? Ne morejo tega ! Slovencem pa bodi v t o I a ž b o, da pojdemo Ž n|i mi tudi nadalje ramo ob r a m i i n d a bomo t občudovanjem sledili njihovemu napredovanju — proti Italijanom!! G. Ricordi iz M'lana nas je poučil, da utegne biti umesteo, ako postanemo matije obzirni nasproti n a š i m n a r o d n i m sovražnikom! O. Ricor.ii naj si le obdrži svoje opere. Slovenci v Trstu in v Istri utegnejo priti kmalu v peležaj, da postrežejo Italijanom z drugačno muziko ? 1 Koroške posebnosti. (Glej „Edinost" št. 261, 262 in 276). V. Obrnfmo se k veHfcovš^ernu polK'Čr-erau okraju, ki ie »zmed vsen šj na/bolj slovenski in do«edaj Še najbolf ohranjen, če prav je tudi v njem zasejana ijutikn nemškutarsiva in reaegatstva. V veliko tkem okraju nimamo velikih mest; tudi industrije ci tioul, in, kjer [e: kakor v Ouštanju, ali pa, kjer so rudniki, tam cveti tudi resegatstvo. V vtlikovškem okraju Je tudi nastavljeni največ mladih slovenskih učiteljev, in tudi v ljudstvu, ki je pa, seveda, kakor povsod, nezavedno in narodno mlačao, Je še razmeroma dosti narodnjakov. Vendar pa se širi nemštvo tudi tukaj ia glavno orod.e ponera-čevauja |e šaJa iudi tufcaj. Okraj o ^stvarstvo Veiikovec šteje po ljudskem štetju leta 1900. 40877 Slovencev in 9994 Njmcev; v resnici j h je kvečjemu kakih 2000. Šal je v velitovtkem okraju 53. Med temi 1 slov. ia 39 utrakvističnih. 13 šol Je popolnoma nemških, vendar pa obiskuje te več nego polovica slovenskih otrok. Ni 40877 Sio-veccev prihaja samo ena pravilna šola, a na 780 Nemcev tudi ena, v resnici pa prihaja že na 150 Nemcev ena. Utra!s7?stlčne d?o-razredoice so v Opačah — otrok 53, učitelj Slovenec, v Št. Danielu — oir k 90, učrtelj Slovenec, v Kr žarah — ot-o.. 110, učitelj strasten nemčur, v Krinj«ii — otrok 80, učitelj Nemec, Bižjigrob — oirok 78, učitelj N^mčur, Javorje — otrok 40, šolo oskrbuje župnla v S carjeti nad Piibeikom — otrok 60.. učitelj nemčur, na Suhi — oirok 66, učitelj mlačen Sioveoec, fara pri Premijah — otrok 50, učitelj nemčur, Seieobtrg — otrok 30. učitelj nemčur, Trabek — otrok 90, učitelj Sloee ec, Strcjae — otrok 60, učitelj Slovenec, Čroeče — ot'ok 80, učitelj ntmč-r, Tantl — oiroS 80, učitelj S;0.enec, Srednja vas — otrek 110, učtteli nemčur, Podpeca — otrok 80, učitelj strasten nemčur. Ni teh enoraziednicah Je nameščeno veliko število nemčurskih učiteljev, ki imajo od deželnega šolskega sveta podpore za zaslužne učitelje" ca utrakvistlčnih šolah. desnico na prsih, stal med množico poleg oltarja ter zrl nepremično v vojvodinjo. Skoro da ni več mislil na to, s kakim nametom je prišei v csrkev, le o tem se je vpraševal v skrbi, ka| se godi v njeni duši in kako da |e popolnoma pozabila ca njegovo l|ubezen? H jtel se je preritl na stran Alesiandra, aii, čim se |e zopet zavedel svojega sklepa, e videl, kako ga je proti njegovi volji vleklo tja, kjer je klečala ona. NI je razumel. S j |e bila njegova za rečnica. Sedaj pa je klečala tu, ne kakor da bi jo bil tiran s silo tiral pred oltar, ampak stopila je tjaka| kakor cesarica v ponosu in svobodi, da se poroči z neljubljenim m:žem Njeno lice ni izražalo sreče in veselja, alt vsaka njena kretnja je govorila, da s svobodno voljo podaja vojvodi roko, da je ponosna, da bi delila žnjim njegovo dostojen stvo. AH se Je izneverila njenim In njegovi ljubezni ? Kakor rana začen|a naenkrat žgati rako {e njega izpreletel spomin na vanjave *očne ure pod lavori na vrtu Pepolijev v Bologn«, ki je tam tresoč se držal v svo|em naročju krasno postavo. Bodi; če ga Je zavrgla, potem Je bil račun še |asne;i med njim in Alessandrora, tem d< o«nim tatom, ki le rjemtt ukral ne-vesto. Fi .rer.cl pa svobodo. Scrr slo;! ca nepravi strani oltarja, ali tudi mimo te ženske vodi pot do srca tirana. Že se }e žganih rjegova noga, da bi ^e preri! v vr te plementtašsv, ki stoje za vojvodo, da bi od tam zadal suneš, kakor ga je izrel nekdaj Francesco Pazzl v tilnik Oiuliana. In kakor je Pazzi, tako hoče tudi on počakati, da zvonček zadani vdrugič in prime svečenik hostijo, ki n3| Jo novopo-ročenca razdelita med sebe j. A*i v tem hipu ga je zalotil zopet pogled Ciarlsse, pegied, poln kraljevske nevolje, ukaz, ki ga Je priklenil na mesto, kakor da je okamenel. Čelo se mu |e nagubančllo. Čuti, kako mu ogorčenje in maščevalna |eza potiskata valove krvi v možgane, ali čuti tudi, kako ga ona kroti in zadržuje s tistim po^iedora; in ko se Je vendar ohrahril, da bi se vrgel na svojo ž tev, vžJi. kako se Je ona s svojo desnico rahlo do'aknita roke svojega klečečega soprog*, da ga opozori na grozečo nevarnost. V nJem Je zaplamtelo žareče zaničevanje; obrnit se je ic izgubit zopet v množico, iz katere se Je bil že izločil. In bil Je tudi že skrajni čč.s, da se Je umaknil, kaltl že so plemtnitcŠi za novopo-ročencema postajali nemirni; da, morda bi bili ž? prijeli, da ni b,l eden nl-ho^.h. (Du:;e.) Ta šolski zlstem z uirakvlstičnlmi šolami dela težave s svojo nesmiselno pedagogiko, seveda v prvi vrsti otrokom, a tudi učiteljem, zato pouk res ni posebno labak. Sicer pa zasluga ne tiči v težavnosti poučevanju, temveč se merijo te zasluge po uspehih pouka v nemičinl. Torej učitelji, ki z uspeli i poneračujejo, so zaslužni is dobivajo denarne nagrade za to. Dvorazredne u trak vi stične šole v veliko vškem okraju so: v Tolstem vrhu, otrok 150, učiteljstvo nemčursko; v Vovbrab, oUok 210, učitelj stvo nemčursko; v Kotljah, oirok 150 učiteljstvo recegatsko; na LeŠah, otrok 100 učiteljstvo nemčursko; v Šmarjah pri Veikcvcu, oirok 160, učiteljstvo nemšku-tar»ko; v Srednjih TruSnjah, otrok 180, učiteljstvo renegaUko; v Mchličah, otrok 94, učitelji nemčurji; v Zgornjih Llbercah, otrok 90 cadučitelj strasten renegat, učiteljica Slovenka ; v Št. Petru na Vaiinjah, otrok 150, naoučitelj Slovenec, podučite!] Nemec; v Št. Llpšu, otrok 110, učiteljstvo nemčursko; v Vogrčah, otrok 105, učitelja Slovenca; v Žitari vasi, otrok 160, učiteljstvo nemčursko. Trirazredae utrakvistične šole imamo na Diekšah, otrok 220, učiteljstvo nemčursko ; v Globasnici, otrok 190, en učitelj Sio venec; v Št. Kanci j inu, otrok 150, pod-učitelj Slovenec; v Krejaacab, otrok 165, učiteljstvo nemškutarsko; v Možici, otrok 180, učiteljfctvo nemčursko; v Št. Primužu v Podjuni, otrok 170, nadučitelj Slovenec; na Rad?, otrok 112, učiteljstvo nemčursko. Šiirirazredaice z utrakvističoira poukom so: v Dobrli vasi, otrok 300, učiteljstvo uerrško; v Juntelu nad Piiberkom, otrok 230, učiteljstvo slovensko; v Črni, otrok 280, ena učite jica Slovenka. V te Šole z utrakvistlčnim poukom zahaja v vellkovikem okraju nad 5000 otrok. V popolnoma nemške šole, kakor v Gutštanju v Prevaljab, v Piiberku, v Ž ezni Kapii, v Dplci v Velikovcu, v Sinja h Libelicah itd., zahaja večina slovenskih otrok, tako, da lahko rečemo, da se v šolah v vellkovikem okraju ponemčuje nad 6000 slovenskih otrok. Ponemčuje iih nad 100 učslh m oči j, od katerih je 80% nemško-nacionalnih in nčjiagrkenejšiii nasprotnikov vsega, kar |e slovensko. Imamo še eno utrakvistično šolo vol-štrškem ckrsju, in sicer na Gitricl ori Spodnjem Dravogradu. Na ti šoli poučuje slovenski učitelj nad 80 otrok. V šolo v Spodnji Dravograd zahaja tudi dobra polovica slovenskih otrok k nemškonacljonalnemu učitelj stvu. Vsega skupaj, lahko rečemo, se na popolnoma protizakonit način odtuju|e nad 18 000 slovenskih otrok v koroških utra k vi stičnih šolah. Po številu bi morali imeti Slovenci najmanj 120 popolnoma slovenskih š >1 in 250 slovenskih učnih moči. Imams pa okoli 25—30 narod-D}h in slovenskega jezika popolnoma zmož rih učiteljev. To so razmere, ki bi jih člo-vek tudi v Turčiji z lučjo po dnevu ne lićšel. Imamo določbe državnega liudskoiol-skega zakona z dne 14. maja 1869 Pj teh določbah je naloga ljudske šole, da vzgaja c u oke v versko -nravnem duhu, da razvija njih duševne zmožnost), da |im podaja potrebne znanosti in vsposobljenje za nadaljno Izobrazbo in da jim pripravi podlago, da postanejo dobri ljudje in udje človeške družbe. Lepe so te določbe, toda za koroSke Slovence ne veljajo; na Koroškem velja ravno nasprotno. Koroška šola, namreč utrakvistična šola, vrši ravno nasprotno nalogo, nasprotni oni, ki je predpisana v državnem l)udskošo1skem zakonu. Glavni namen utrakvistične Šole je, da vceplja v slovenske otroke nemško mHl|en|e in sovraštvo do vsega, kar je slovensko. S pome č. o predpi sanih predmetov se vrši to. PODLISTEK Ne, predmeti niso glavni cilji Učitelji na utrakvistiČnlh šolah ne poučujejo otrok da bi si pridobili znanja v predpisanih predmetih ; poučujejo |ih ia vzgajajo s po močjo predpisanih predmetov tako, da se imajo v poznejšem živl|enjts v vsakem oz'ru vesti kot Nemci. K roške šole niso učilnice in vzgojevalnice otrok, temveč fabrike, k|«r se ergros producirajo renegati. — Is teh šol prihaja zavod domišljav, neveden, a skoz in skoz prepojen s sovraštvom do vsega, kar Je slovensko. Če tudi ne zna ta zarod popolnoma nemško in le slabo lomi ta edine zveličavni jezik, vendar pa je prervjen z nemškim mišljenjem skoz in skoz. Ce pomislimo, da so na slovenskem Koroškem, razun treh, sami proti zakonu te utrakvi stične in nemške šole, ia da, kakor rečeno zahaja nad 18000 otrok d n za dnem in leto za letom v take šole in k takemu uči-teljstvu, potem se pač ne bomo čudili, da Je na Koroškem nov rod renegatov alinem-Čurjev še tako številen, da ima ta posebni zaved že celo zastopnika na Dunaju v dr žavnem zboru. To {e poslanec celovškega volilnega okraja, Jdkob Lutschcunigg. T« zavod, to čudno l|udst?oJe plod protlzako nitih šol. Ne se čuditi: Će se dobra stvar, kakor je ssra na sebi ijudskošolski zakon in njega predpisi popolnoma narobe iz pol nju]e|o, mora biti uspeh tega tudi popolnoma drugi. In ta uspeh Je, da vstaja „en mane* novo ljudstvo renegatov. Domače vesti. Odborov« seja političnega društva .Edinosti" se bo vršla Jutri, v ponedeljek 13 t. m. t o č n o ob 3 pop. v »Slovanski čitalnici". — Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. Remineaenca o pokojnem Matev2u AndrejeviČu Tcrnovcu. Ljubezen Ternovčeva do svojega na roda tn njegovega jezika je bila velika, ne omajna in — ederita. Ni Je skrival prt d nikomur, tudi ne pred visokimi. Tj ko je v včerajšnjem nekrologu označila .Edinost" pokojnega našega Ternovca. In bil je blagi pokojnik v tesaici takšen. Prišel mi |e v spomin sledeči slučaj, ki naj ga tu navedem čitateljem „Edinosti", kako je biagi Ternovec vedno neustrašeno tudi Javno kazal kot sodnik, da Je sin našega naroda. Bilo je leta 1887. Tedaj je bil pokojni Ternovec prideij?o kot voditel| zloglasni ci vilni „pretun" v Trstu. P;sec tth vrstic ie stanoval v hiši barona Sartrr ja v ulici Lazsaretto vecchio štev. 37. Zaradi nekega majhnega psička mu |e baron Sartori po umrlem odvetniku Vidacovich u napravil tožbo, da se mora takoj izseliti Iz stanovanja. Na omenjeno tožbo Je bil določen narok ia šel sem, da tam pred sodnikom upravičim svoje raitoge. Tisti čas (e bit veljaven stari civilni zakon ia dotične tako zvane „avdijence" so se vršile v neki veilki dvorani omen|ene sodnije. Dvorana |e biia polna ljudstva vsake vrste. Obravnave |e imel tisti dan pokojni Ternovec. Videl sem ga tlstikrat prvič v svojem življenju. Njegova majestetična oseba, njegovo vljudno vedenje napram straikam, katere (e z nJemu prirojeno mirno potroež-Ijivostjo poslušal, naredilo |e name ntiorisen vtis. Prišla Je vrsta name, da povem svoje razloge. Najpopred Je nasprotni odvetnik Vidacovich v italijanskem Jeziku utemeljeval tožbo prod meni. Sedanja generacja gotovo ne ve, kaj Je bil tisti čas odvetnik Vidaco-vich. On Je bil eksponent na|radikalneJše italijanske liberalne stranke, zagrizen Italijan in smrtni sovražnik Slovencev. „Morala gospe Dulske" Komed ja v treh dejanjih. Spisala Gabrijela Z a p o I j i k a. (K nocojšnji premt/ert v tržaškem slovenskem gledališču.) Kot drugo letcšjjo noviteto izpozna naše gledališko občinstvo mojstrsko delo stavne poljske pisateljice Gabrijele Zapoljske. Gibrijeta Zapoljtka je znana v literarnem svetu in uživa renome prave umetnica, ki je znala opisovati in je očrtala svoj čas In ljudi, med katerimi se le kretala, s peresom, vrednim Gorkega, Dostojevskega in celo G golja Kakor je umljivo, je vplivala v prvi vrjti na poljsko zlasti ruska literatura In upal bi &e trditi, da se je Zapoljska marsikaj raučiia pri Gogolju. Seveda Je ona žena. Kar Je opazoval Gogoij s svojimi moškimi očraf, videla Je ona kot žena in opazovala vse kot žena. In kot taki jej je seveda le doma pred očmi, tihi dom in rodbinsko žlvijen|e. Vse to |e opazovala In s peresom u?tvarja|očega umetnika podala Igro, ki bi |o lahko imenoval naravnost klasično. Gledališče, ki je v svojem bistvu le Kakor pozneje Venezian, je bil v istem Času Vidacovich glavar in voditel| Italijan ske liberalne stranke, ali kakor Jo tedaj imenu|ete, „kam ore*. Mjž Je Imel v Trstu velik vpliv. V strahu pred njim se mu je danjalo vse. — Ako se pomisli, da je bila tudi tedanja vlada posebno naklonjena tr žaškim Lahom, potlej se nI Čuditi, ako je pred Vidacovlchem vse trepetalo tudi tam, kler se je pravica delila. Samo pokojnega Trnovca .ni to prav nič oviralo, da b! ga ne bil poučil o Jezik, vnem vprašanju. Ko Je Vidacovich končal svoj govor, sem jat, akoravno vešč italijanščine, začel govoriti v slovenskem jez k j svol obramben* odgovor. Videti bi bilo treba, kako ji skoč-l Vidacovich kakor bi ga bil gad pičil, In začel bobnaii, da se ti ne govori .slavo", da smo na sodniii, ne pa kje na Krasu itd. Poko|ni Ternovec ga Je pogledal in ga sicer ra?rno, ali energičao zagrnil tako-le: „Su signor avvocato non solteviamo q ie-„Utoni nazlonali. La controparte si serve d ,un dfritto Incontestabile, di esporre le sue »ragloni, nella propiia madre lingua. Al „caso, essendo io pure sloveno, Uadur 6 di „q lanto dice la controparte". „G o s o o d odvetnik, ne načenjaj m o tu narodnostnih vprašanj. Nasprot na stranka se poslužu|e neoporečne pravice, da pove svoje razloge v svojem materinem jeziku. Ker sem tudi Jaz Slovenec, bom prevajal, kar bo izpovedovala nasprotna strankal") Po teh tako odločnih besedah se je obrnil proti meni in vljudno rekel na glas v slovenskem jeziku: „prosim, nadaljujte!« Nastop pok. Ternovca proti vsemogočnemu in zagiizenemu Vidacovichu čigar predniki gotovo niso bili k|e iz Fiorence, je na vse navzoče v dvorani raredil g obok vtis. — O J tistega časa naprej sem pok. Ternovca visoko spoštoval in sem vsaki-krat, ko sem ga srečal na ulid, z veseljem dvignil klobuk v znak spoštovanja in hvaležnosti napram možu, ki se ob nobeni priliki, nikdar ni sramoval naglašati, da je sin sloveaskega naroda. Od tistega časa |e mnogo let preteklo in Sfdaj Je na vrhu nova generacija, kateri, posebno pa uradnikom slovenske narodnosti priporočam, naj posnemalo v značaju pokol n?ga Ternovca. Tebi, mili nared sicveak, oh želim, obilo tako vrlih sinov, kakor je bii Ternovec. Gradensk i. Pogreb pokojnega Mateja Ternovca se Je višil včeraj popoldne ob 4 na sic«-r priprost — kakor je izrečno želel pokojnik — ali vendar naJdostojne|šl način, vreden tacega odločnega moža. Prtd hišo žalosti se |e že pred določeno uro začela zbrati množica iz vseh slrj-^v prebivalstva. Umeje se, da |e bilo uradr*iš;vo — posebno sodno — zastopano v častnem številu. Došlo je pod načelstvom njegove ekscelence gospoda predsednika višega deželnega sodišča Jakopiča, podpredsednika deželnega solišia Galicija, višega državnega pravdnika Cher&icha, ravnatelja redarstvene oblasti Manussija. Videli pa smo tudi uradnikov z dežele. Med žalovalcl so bili skoro vsi slovenski od vet niki. Meščanstvo Je bilo zastopano mnogo številno. V smislu žeje rodbine ni bilo po toženih vencev. Le venci naftesnejih sorodnikov in pa oni gremija višega deželnega sodišča so dičili krsto. KonJukt je vc>dil velč. g. katehet dr. Č kovlč. Krsto so spremljali žalovale! v kočijah naravnost na pokopališče, kjer Je v kapeli dahovnik opravil mrtvašte molitve, na Kar so — po ponovni blagoslovitvi ob grobu spustili krsto v zem- ogledalo svojega časa, Je našlo v Z^poljski si»ajno tolmačinjo, kajti ona Je naravnost izborno očrtala v tej igri malomeščanstvo in krive nazore o morali. Vse, kar vidimo v tej igri, Je tako naravno, t«ko vsakdanje, da se morajo čuditi, kako Je znala ta Žena opisati vsakdanje življenje, kako Je znala tej vsakdanjosti vdihniti duha umetnosti. Vsa igra se vrši v hiši gospe Djlske. Ta Dulska je pretetip malomeŠČanstva na Poljskem. Ta Žena Je varčna, marljiva, kratko rečeno, sijajna gospodinja, in če se moramo smejati njenim nazorom, Je to te zmogla umetnost avtorice, kajti v resnici Dulska ni smešna. Dulska je le tip vsakdanjih razmer. Iz nje je le vzgoja naredila to, kar je, In če |e njena morala kriva, ni temu kriva ona, temveč |e to sad krive vzgoje in krivih včera^njih nazorov. Danes se |e tudi morala postavita na drugo stališče. Moderni človek danes tudi o tej morali sodi drugače kot Je sadil včera|. Nismo več tako konservativni v svojih nazorih. Moderna morala zahteva resnice in Jasnosti v vseh položatih življenja. Včerajšnja morala pa Je morala hinavstva In xakrivanja. Na krivo vzgojo vzgojo otrok Je to satira, na krivem tolmačenju morale bazira naša noco)šn|a komedija. Moderni Mo;*e e bi bila naša poljska avtorica, da ni žena In da ni z ženskimi očmi gledala tega korfi!kta. R >dbina Dtilskih obstoja iz matere, očeta, dveh hčera in sina. Razun sioa tavajo vsi v flistrsktm, dom»Čem, vsakdanjem življenju in mati vodi komando vse hite. Ellni sla ima poguma in bi se rad dvigcil tz te vsakdanjosti, toda je siabič in ne ve, kaj bi hotel, ter se |e zaradi tega vdal ponoče-vanju. Ni namen mojih vrstic, razlagati vsebino igre, toda hotel bi le opozoriti naše občinstvo, ki ljubi literaturo, na izredno umetnino ki jo ponuja slovensko gledališče svojim obiskovalcem. Nihče ne b! smel manjkati pri takih predstavah, ki zabavajo, in obenem poučujejo. Slovanska liteiatura si je težko oipria pota v veliki svet, Z^poljska pa je hitro prišla na glas, hitro posta h znamenit* In n|eni romani so prevedeni v vse kuliutoe jež ke. „Marala gospe Dulske" se je Igrala tudi v Paricu, uspeh, s kakršnim sc malo slovanskih avtorjev more ponašati. ! Na vseh jugoslovanskih ocrlh je imela velike uspehe in tudi slovensko občinstvo bo i neto nocoj redek užitek. Glavne uloge so v rokah najboljših igralcev in igralk; torej Je upati, da bo tudi obisk tak, kakor zasluži ime avtorice In čast našega občinstva. Leon Dragutinovič. Ijo k večnemu počitku ob splošnem ganotju, ki se je itražilo na vseh licih. Ponav|{amo še enkrat, da je poko|nik Izrecno želel najprfprostejiega pogreba z enim samim duhovnikom, ki naj ob grobu slovenski moli za pokoj njegove duše. S tem je poko|nojo nesnago brezplačno, In Je tudi preskrbljeno, da se ta gietnfca redno Iz-praznjuje. Po 6 vinarjev se cdda|ajo dnevne porcije ; kdor se naroči za cel mesec skupaj, pa ima 1 vinar na dan pribel ška. Čemu |e potemtakem trfba Ljubljani novih kanalov, sal imafo vendar svoj „Dan*, ki j'h jim i popolnoma nadomestuje! j Ni ca menda lista na Slovenskem, ki bi ga .D m* že ne bil očeljustal, in ni ga : tudi me .da S overca, ki se je le količkaj pokazal v Javnosti in ni sam tako „neod-| v!sno političen-, kakor ie odvisno cm^zfin t» revolmerski list, da bi ga ne bil ob'atil % i&vcji.ii blatom. Ali dal R sen človek se ob . takem gnusu obrre v stran in pljune, re*en list pa mere kvečlemu Izreči svr'e cbžrlo- ustRedn! sanka CeskVg?[ SPORITELEN PODRUŽNICA v TB»TL Tla Cei PonteroM© 5.--»4» Huo»a IS. Vloge n« knjižice 4V4-5°/o \ po odpoved Premijne vloge 5 % J nem roku-Stalne vloge in vloge po tekočem računa :« po dogovoru najugodnejše. r VADIJ}' i« KAVCIJE --- čhto ni: ne motijo zcd'ranja ljubljanskega „Coda del Dlavolo" in tržaškega wDneva", da ne bi se kanjali ital janski lepi umetnosti. Tržaški Slovenec, ki zahaja tudi v italijansko gledališče, zna le še boi] ceniti slovensko gted.Iiiko umetnost in mu |e gotovo prva sk«-b, da bi tudi naše slovensku gledališče doseglo višino umetnosti, ki jo more uživati v Italijanskih. Kdor v tem pogledu primerja Ljubljano s Tistom, nima niti pojma o Trstu in tržaških S ovenclh. Je pač nekaj drugega, če si mi tržaški Slovenci v italijansko-slo-venskem Trstu ?zdržu|emo svoje gledališče, pa vendar Še zahajamo občudovat lepo umetnost v italijanska gledališča ; ali pa če v slovenski Ljubljani morda zahajalo Slovenci v nemško gledališče, ker so Slovenci sami krivi, da nimajo svojfga gledališča. Rečemo naj le še eno: Tisti „Dan", ki se je tudi sam zgražal nad nekulturnostjo tržaških Italijanov, nas sedaj napada, ker nočemo posnemati Italijanske kamore v njeni nekulturnosti. Mislimo, da to zadostuje. B«rkovlJanska pošta. Iz Gorice v Birkov je se mudi pismo tudi po cel ttden. Kje neki leži toliko čaia? Malo na glavni ptšti v Tri tu, malo v Barkovljah kar pa ni nič čudnega, tudi pri raznaše^alcih, ki so p avl trpi i, posebno, ker se tiče plače. Ia škodo, katero lahko radi tega trpi nasiovljenec se seveda ne briga nihče. Tri četrtioke pošte se vozi po vlakih po barkovljanskem czem Iju, mnogi u nado vijencem takorekoč prt d nosom, tako, da bi Jo lahko z roko dose-zali, a kedaj Jo potem — dobe 1 Že radi pošte bi se morata zopet začeti akcija za pridobitev vsaj postajališča na južni železnici, če že ne na drž-ivni. Med Gorico in Krminom so v kratkem odprli kar tri postajališča. Med Nabrežino in Tižičem so tudi tri postajališča. Nekatera postajališča med omenfenimi niso niti 2 km oddaljena drugo od drugega, Trst je pa 8 km od Miramara, a tudi tega bi ne bito, ako bi tam ne bilo gradu. Grljanska postaja se je svoječasno napravila radi izogibanja vlakov, vzetja vode in premoga, Nibrežina pa zaradi zveze z Italiji; drugače b! mogoče vse to prezrli, ali pa celo Slo veai|o, ako bi ne bilo to v njih lastno korist. Dandanes ima skoraj vsak zelnik postajo ali postajališče. B^rkovlje pa vendsr n so nikaka zakotna vas, nego svetovno znan kraj. Kjer se take stvari ne morejo ali nočejo razpravljati v občinski hiši, morala bi se v državnem zboiu, kjer bi se dobilo ve liko interesentov tudi zunaj tržaškega ik c i a za to stvar. Merodajni činitelji bi morali enkrat prjetl stvar pri pravem kraju, pa Jo dovesti do c'lja. Ruski Kru2ok Je imel v petek skupni sestane* novih društven h učencev in uči teljev. Z veseljem moramo Javiti, da se je za letos prijavilo črez 50 članov, kar je vsekakor visoko šlevilo. Otvorili so se te ča i za slovenščino, ruščino in srbo hrvaščino. Prva redna ura za vse tri jezike je v torek, 14. t. m., ob 7 15 v Slovanski Čitalnici. Za prvi čas se trše tečaji v posameznih dvoranah čitalničnih, kmalu pa se pripravijo pravi prostori na Acqiedottu 20. Vsi oni, ki so se že vpisali, naj se torej zanesljivo udeleže torkove ure. U ini Čas se po želji udeležencev še vtdao lahko izpremenl. Sprejemajo se ta večer tudi še novi člani. Tečaj za češčino se dosedaj Še ni mogel otvoriti radi nezadostnega Števila prljavljen-cev. Otvori se pa takoj, ko se j h prijavi še nt kaj. Slovanska Javnost bo gotovo z veseljem sprejela ta novi dckai slovanskega medsebojnega izpoznavanja in napredovacja. Naše društvo je vzbudile zanimanje med rtznlml sloji, saj imamo med učenci člane uradniških, trgovskih in obrtnih krogov. Povsod se čuti potreba tega ali onega slovanskega Jezika. Zato bi društvo z največjm veseljem spre jelo Še nekaj novih učencev. V torek ob 7 zvečer pa se bo vršil redni občni zbor društva z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so tudi novi letošnji člani, da se ga udeleže. Danes je pr! Sv. Jakobu „Sokolov" diužinski večer. Čisti dobiček Je namenjen za nabavo orodja In drugih potrebščin „Sokolu". Iz prijaznosti sodeljufc .Čitalnica*. Program je zelo labaven. Poleg komičnih in zabavnih točk na odru, Je tudi srečolov, šal|iva pošta in ples z godbo. Pridite v „Ko* surrno društvo" ob 4 popoldne. Osepnice v Trstu. Na novih krajih se osepnice niso več pojavile v Trstu. Prošli teden sta biia E?cer dva nova slučaja, toda zbolela je žena nekega bolnika, k! se nahaja v bolniScici, in pa neki deček iz koprske okolice, pri katerem so se pcjavile osepnice tekom njegovega bivanja v bolnišnici, in pa neki deček iz krprske okolice, kjer so ga iz previdnosti pre| izolirali. Zbirka 50.000 kamenčkov za centralno Ijudsto knjižnico. Prej cabranih 20 375. Tobakarna Ž^ieznik nabrala 100 = 20 475 = K 409 50. Ponovno prosimo vse cenjene rabirattl|e, da pošljejo čimprej oabrani denar, ozirema še neprodane bloke akademičnemu ferijalnemu društvu „Balkan", („Narodni dom", II. nadstr., trg C-isertra. Odsek za centralno ljudsko knjižnico v Trslu. Javna dražba nedvignjenega blaga na južnem kolodvoru. V petek, dne 17. t. m., ob 10 d poldne se bo dražilo Da |užnem kolodvoru v 11. nadstropju ondotnega skladišča štev. II., nedvignjeno blago. Seznam posameznih predmetov, ki se bedo dražiii, je nalepljen občinstvu v vpogkd v vestlbulu osobnega kelodvora. Slovensko gledališče v Trstu. Danes, v nedeljo, popoldne ob 3*30 repriza opere „NIKOLA ŠUBIĆ ZRINJSKl". Zvečer ob 815 se igra na našem odru znamenita poljska komedija „MORALA GOSPE DULSKE". Ta komedija Je polna satire na malomeščansko poljske intel gence. O tej predstavi govorimo več v poalisUu na II. strani današnjtga lista. # * * Vstopnice za vse predstave se dobe pri dnevni blaga|ni Slov. gledališča v Nar. domu Porotno sodišče. Rop na Mlljski cesti. Včeraj se je nadaljevala porotna razprava proti Mihaelu Si I van iju, in Nazariju Lenardonu, zaradi zločina ropa, proti Lenardonu tudi radi telesne poškodbe. Zaslišan je bil napre| cče scobtoženca SivaniJa, Silvester Šivani, 70letni starček, ki je s soLarai v očeh povedal, kako Je včeraj, po predpoldansld razpravi, obtoženi Lenaidon skočil proti nJemu in ga na hodniku sodnije z obema uklenjenima rokama rokama udaril po glavi. Vso noč da ni mogel spati vsled bolečin. JetniSka čuvaja Urban Suiteršiš in Franc Čcsnovar, sta potrdila izpovedbo poškodovanca. Državni pravdnik je predlagal sodnemu dvoru eno glavno vprašanje za oba obtoženca glede zločina ropa, za Lenardona eno glavno vprašanje tudi za prestopek telesne poškodbe. Branitelj Lenardona, dr. ]. Mandič, |e predlagal dve eventueini vprašanji, eno za zločin javnega nasilstva potom omejitve osebne tvooode in drugo za prestopek tatvine. Razven tega eno eventuelno vprašanje za prestopek zoper telesno varnost. Branitelj Silvanlja dr. R^bba Je predlagal eno dopolnilno vprašanje glede slaboumnosti obtoženca In eventuelno vprašanje o zločinu nasilne tatvine. S dal dvor je po dolgem posvetovanju naznanil, da je skenii predle žiti porotnikom za oba obtoženca glavno vpraiaaje o zločinu ropa, za Lenardona poleg tega tudi dve vprašanji glede telesne poškodbe. Državni pravdnik dr. Marinaz je v svojem govoru prepustil porotnikom, naj obsodijo ali oprostijo Silvanlja, ki da Je po mnenju izvedence? slaboumen bebec. Za to naj bo tem strožja cbiodba Lenardona, kije podpihnil slaboumneža, in v njegovi družbi oropal na Javni cesti poškodovanca. SVOJI K SVOJIM/ SVOJI K SVOJIM/ Nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - ThST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za zimo po zelo zmernih eenah. SPECIJALITETA AflGIiEŠKEGA BLiACA. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in per^ivs 8vila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. Idil un0 Dr. Korsano Specijalist za slfilitične In kožne bolezni Ima svoj ambulatorIJ v Trstu* v ul. San Lazzaro št 17,1. (Palazzo Di*na) Za cerkvijo Sv. Antona norega. Sprejema od 12. do 1. In od 61/, do 7% pop. ženske od 5 do 6 popoldne K]e se dobi blago po zmernih cenah ? t0f Edino le o Mini manufaktarnesa Masa A. Laurenčič, Trst ul Nuova 40 (vogal ul. S. Glavannl) Prodaje se : vsakovrstno zimsko moderno blago, volnene spodnje srajce za moške, ženske in otioke, fuštanj, trliž, pikyet beli in delani; volnene in bombažnate odeje; perilo izgotovljeno in na meter ; vse potrebščine za postelje. Drobni predmeti. Neverjetne cene KRASNI ČEVLJI IZREDNA TRPEŽNDS T Neverjetno! Krčmarji pozor !! Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom; slov. tvrdka A. Furlan Trat, ulica Glulia štev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev j Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča j pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve. Moški, jako elegantni čevlji K 9-50 in 12-50. Ženski čevlji, krasnih oblik K 9-SO in 12-50. Vsled pozne sezone se prodajajo različni ženski čevlji, modernih oblik, ki so stali prej od 11 do 15 K sedaj s 30 do 40% popusta, t. j. po edini eeni 8 kron par- Tovarna filfiti ?rMl Čevljarnica MOOUN TRST - Corso štev. 27. PtHlružuiea: ulica Cavana štev. II (vIs-A-vis ul. Madonna del Mare) I i S i 1 ! 1 * fti AR TURO M0DRICKY Rredajalaloa ■asnf. blaga ta drebalb predaatav Trst, ul. Belvedere 82. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, trojnika, steznikov, caprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, manšet, srajc, dežnikov, čipk, trakov in drobnarij v popolni izberi. v l Dr. PECi\IK (Dr. PETSCHNIGO) TRST, VIA S. CATERIHfl 5TEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2 — 3 In specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: 11 l/t—1 in 7—7"/a. Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (ex TorrenteJ Zaloga ustrojenih ko2. Velika iz bera potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarja. Zobozdravnik dr.Hinko Dolenc so Je preselil im ulice Sv. Lazarja o ulico Ooldifivo St. ZJ. Ordinira in sprejema od 9-1, 3 4. 19" Dvigalnik na raspolago. P s se e > 9 C3 S3 08 a e a 09 f— ZDRAVNIK —* Dr. D. KARAMAN vpeetyalirt m ootranje bolesni ia aa bolesni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trsta, Corso it 12 ođ II Vi do 1 Vi in od 4** do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV. Čast nama je javiti cenjenim odjemalcem, da sva tazširila naju trgovske prostore s tem, da sva uredila za trgovino tudi prvo nadstropje. Pri tej priliki sva se preskrbela z raznimi novostmi blaga zimske sezone, le boljše vrste in kakovosti iz najznamt-iiitejšili tovarn. Postrežba točna. Ravnokar so nama došle krasne TO»OStl raznovrstnih zaves, kakor : BONEE FEMME čipkaste in z našivi kakor tudi vsakovrst-STORES čipkaste in z našivi na posteljna pregrl- DRAPEHIJE čipkaste in z našivi njala In vsakovrstne VITRAŽE čipkaste in z nasivi preproge. Cene zmerne Lastna delavnica šivanih odej (kovfrov). Zaloga žime In volne. — Zmerne cene. Krlžmnnčič & Breščak, Trst, ulica Naova štv. 37. - Telefon 15-12. h N O C*K SD B to ES S0 =r ® O Ivan Gustinčicj Trst, ulica Sette fontane štev. 24 j priporoča cenj. občinstvu svojo nevo pekarno In slatflčarnoi Prodaja moke iz prvih mlinov. Večkrat na! dan svež kruh. Sprejema pecivo vsake vrsta. Vino In likerji v steklenicah. Postrežba na doai. Ces. icr. prlv. Rfanione Adrlotlca dl Slcurta u Trsta ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ogqjn, streli in eksplozijah. Zavarovala steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne BI decembra 1912 K 175-540.187*98. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 l'J12) K 534.593.429-80. Odkar obstoja diužba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 758.460.366 88. Zaaiepitva v vseh deželnih glavnih mestih In vainejilh krajih aao- -i. vilice in žlice, kakor vada, 3 d\'i;;iia, promenadm krovi, koaalnic z bamrcii. tudi S itn ni ca, zglavja, odeje, brisače v pol ktm. dolgosti, ve!l!:a plesna; Tretja kai'jia in milo »e dobe n» krevu- Poseben in slavnostna dvorana, restavracija, —--T~—" . oddelek za umivanje, kjer se perc Ritz-Carlton, velika plavalna dvo-ISobc za dve in ^riri osebe z umi-j lahko tuui otroško in drugrt r^rilo, ran% ubedaa dvorana, palmov vrt,; valniituin in ^ etcklr. razsvetljavo, | jc na razpolago. Istot^u jutovo Grill-prostor, pisalna ia bralna dvo-!jcdilnii pa se vrne denar. Notarska pisarna v Podgradu sprejme takoj gospico izurjeno v pisanju na stroj P: ča po dogovoru, Ponudbe pod štev. „230 L44 na In-seratni oddelek „Edinosti". Zdravniško in klinično potrjeni uspehi dokazujejo, da je pri bolečem k*Slju otrok in odraslih zelo dobro sredstvo THVMOMEL SCHILLAE iz lekarne B Fragnerja Večina lek»ren ga ima vedno v ea ogi. Be edna znamka zavarovana. Ublažuje kači lj, ga manjša, odstranjuje ka.ar, pospešuje spuščanje glena ter po- težtoče pri dihanju. 1 flteklenlca K 2-iO. Po pošti, ie m plača vnap ej K 290 se pošlje 1 steklenico K 7 —, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne dajte se premotiti od nikogar, da vz&me'e nadome^ttlna sredstva. Vprašajte btoJ ga idraralka Prip avljatelj in glavna ztloga : LEKARNA B. FRAGNER C. kr. dvorni zahgatelj. - Praga, III., «t. 203. Pazite na ime i delka, izdelova'elje in na varstveno znamko. 15* h/ g rm? u cim® AHA HOVAK • TUST Naznanilo. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprl modelno, mestno opremljeno kavarno v TOLMINU t lastni hiši str. 61. Biljard in časopisi na razpolago. — Za « n i ' i ■ ) ■ . iiif.1 i »■! » obilen obisk se priporoča ' IMN MMK, kovoinor. Kje se dobi ? prcol rlDi-l sladkor 401. slPdkej'! od fiei^n ? ? ? Pri GOBNIGU nlica S. mm st. 8. Kupujte Kollnsko clkorUo! Kdo hote uro zastonj ? J pa spoznajo v»i naše izborne iepns R ure, rnnle-limo 5000 ur zastonj. Pi Sljite nam natančni na%lov na rlo piinici.---TOVARNA UR Jakob Konl$, Dunai ni|2 Poštni urad 45. — Poštni pa Jal 360. Pomladanski izlet. Piše Mikula Letič. Bil je tako krasen dan, kakor ga ne majdeš v začetku nobene slovenske povesti. Pomlad je bila, nedelja je bila, „Ali želite še enkrat klobaso z zeljem 1" „Da bi te pes !* — sem si mislil; rekel pa sem: »Hvala! Plačam.--- Zopet sem stal na cesti. Kaj sedaj ? Seveda v tretjo krčmo. Okrog 120 šte-ptički so prepevali, cvetlice so dehtele, vilk. V teh stodvajsetih krčmah upam, da kaj čuda, da sem kljub svoiemu trža- bom vendar dobil še kakšno pošteno jed, škemu pokoljenju sklenil, da jo pobrišem ki ne bo ravno klobasa z zeljem! Kmalu ven, „malo na zrak." sem zopet sedel, pred menoj se je smeh-j Urezal sem jo na Opčine. Po strmi ijal teran. Čemu se smeješ, teranček ti poti sem sopihal navzgor in že mi je bilo poredni, mari moji smoli, moji jezi nad žal, da sem zapustil krasno tržaško udob- — brr — klobaso z zeljem ? Počakaj, j nost ter prišel sem gori. Toda kaj ! Gori bratec, takoj ti pokažem, da je konec me čaka diven razgled, čist zrak, ptičje moje smole! „Hej, krčmar, kaj imate za prepevanje in vonj cvetlic! Ne maram za jesti ?_ klobase z ze- mehkužno, gnilo udobnost, gori je življe- nje, gori je moč, gori je sreča! In ta ljem !" „Gospod, imamo apetit! Pri vsakem koraku sem čutil, kako se mi krči želodec in mi narašča apetit. Potrpi, želodček moj, ti podlaga, ti predpogoj moje eksistence, kmalu bova gori, kmalu se nama zasmehlja prijazna krčma in „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila !" ,Pla- Zarjovel sem, kakor ranjen lev : čam !*-- In sedaj proč, proč iz tega klobasa-stega in zeljnatega kraja, proč! Divni razgled je »fuč«, ptičje petje je „fuč", i vonj cvetlic je „fuč", vse je „fuč", jaz Sklenil sem, da se ne bom mnogo sem.. »fuč,\ mi je »m? še brigal za razgled, svež zrak in druge že 2J zrak- JaDm® J.® ^^ .Pomiril, ron om3niene provincijalne zabave, ampak f"tei sem proti rsaritovijam. To je ldea-So ^k____ __len kraj. V mestu si še takorekoč in vendar že na deželi. Imaš vso mestno udobnost in vendar je tam „svež zrak, krasen razgled in vonj cvetlic " Se se da (ja i rešiti moj nesrečni izlet, Barkovlje mi ga Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN - Telefon it. 231 - Rjva GfUmUta Št, 12. - Telefon it. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih Isdcikor poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN - TRST. Pekarna in odlikovana slaščičarna da jo takoj mahnem v krčmo. DolžnOst prihaja pred zabavo! Potem, ko bo moj želodček utolažen, ko se bodo zadnji žarKi zatonilega kraškega solnca — rana — še igrali v mojem grlu, potem bom šel tja k divnemu razgledu ^odo r.e^ile- "T ?ačel sem mi.rno ™*sliti naslajat se ob svežem zraku in drugih že večkrat omenjenih zabavah z dežele, ter primerjal žarko solnce s kraškim teranom in z bogato nevesto... Stopim v krčmo. Opisati vse štiri jadove, vsako posamezno mizo, vsakega pivca, ni moja naloga. To si privošči lahko romanopisec, jaz pa moram hiteti. „Pol litra terana 1 ali imate kaj za pod zob „Imamo klobase z zeljem." „Kaj še?" „Druzega nič; k večjemu Še zelje s klobasami!" Imeniten dovtip. Eh da, ljudje na deželi so sveži, kakor njihov zrak, imajo »drav humor, mi pa smo gnili, mi imamo udobnost. Pol hvaUžno, pol z zavistjo sem pogledal svojega Gani meda. „Prinesite mi klobaso z zeljem!" Nato sem cele pol ure venomer mislil na voz, pred katerim sta vprežena čil konjiček in flegmatičen osel. Konjiček je bil teran, osel pa — klobasa z zeljem. Ne, s tako vprego ne grem gledat div-nega razgleda, poslušat ptičjega petja itd. itd. Saj bi se mi morali ljudje smejati: Glej ga, kako je poetičen, a malo prej je jedel — klobaso z zeljem. Ne, ne, to ne ime biti I In če ta krčmar nima ničesar drugega v kuhinji, grem pa v drugo krčmo in si kličem pol litra terana in kako evropejsko jed. In zraven bo krčmar v novi krčmi mislil, da je ta polič terana danes moj prvi, kar je na vsak način prijetno ; kajti krčmar j i izkazujejo stojo hvaležnost večinoma s tem, da človeka, ki jim je v trudu svojega obraza izpil pol kleti, imenujejo pijanca. Plačal sem in stopil na cesto. Nič nisem bil v zadregi, kam naj se obrnem; kajti na Opčinah je v vsaki hiši krčma. Zato sem tudi kaj kmalu sedel k pogrnjeni mizi. „Gospod krčmar, prosim pol litra terana ! Ali imate kaj jesti „Takoj, gospod, pogledam v kuhinjo !" Kmalu pride nazaj. „Imamo — klobase z zeljem.* Sveta nebesa! Občutki stare device, ki se je imela že dvakrat poročiti, a se jej je že v drugič izjalovilo, so napram mojim tedanjim občutkom divna koračnica 1 Toda ne boste me; ne dam si pokvariti svoje židane volje! VsaKa In prišla mi je na um-pripovedka o divjem, krutem vitezu, ki je nad vse sovražil cvetlice Kjerkoli je hodil, jim je s svojim ostrim mečem sekal nežne glavice, a njegov konj jih je neusmiljeno teptal. Pohlevno so cvetlice trpele leto in dan, toda končno je bila vitezova mera polna. Neke noči je trdno spal; smrčal je, da se je zemlja tresla; v roki je držal meč, na katerem so bila še nežna peresa pokošenih cvetlic. Tedaj je nevidna moč odprla okno in notri so pri-lebdele vse raznovrstne cvetke. Rože in lilije in vijolice in rožmarin in tulipani in ciklami. Vsule so se na spečega viteza in ga pokrile vsega. Drugo jutro so našli viteza mrtvega v postelji, zadušile so ga bile cvetlice s svojim vonjem. To je bilo maščevanje cvetlic. Zakaj mi je prišla na um ravno ta pripovedka ? Ah, razumem! Neusmiljeno sem dosedaj povsod klobasaril, ne zme-neč se, je-li to klobasam prav ali ne. In danes je moja mera polna, danes je prišlo maščevanje klobas. Da bi vsaj prišle kakor cvetlice k vitezu ter me zakrile do vrha. Kupil bi si visoko, visoko posteljo, tako da bi prišlo mnogo klobas, potem pa bi otvoril krasno trgovino klobas s konkurenčnimi cenami ter postal bogat človek. Pa kaj se hoče, pripovedka je eno, življenje je drugo. Med takimi in enakimi mislimi sem kmalu dospel v Barkovlje. Za gostilno nisem bil v zadregi; kajti tu v Barkov-Ijah je v vsaki družini najmanj en moški krčmar. Ta je navadno družinski oče. Čim sem torej prišel do prve barkovljanske hiše, sem že sedel pri poliču terana. Moj pogum je bil velikanski. Barkovye so mesto, tu ni dežele, tu ni klobas! „Krčmar, lačen sem!" „Prosim, gospod, imamo izvrstne — [klobase z zeljem!" Dovolj 1 Udaril sem po mizi kakor Kranjec. Vino se je razlilo, plačal sem in hitel, letel domov. Dolgo je trajalo, da sem se nekoliko pomiril. Pogledal sem na morje, ki se je zlatilo ob zahajajočem solncu. Huj! Ali ni to velika skleda z j zeljem t In tam istrska obal, glej, glej, j kaka klobasa! Vlak je šel mimo: klo-; basa. Vitka gospodična pride nasproti. t Zaman! Zame je klobasa! Naj pride kar Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) ■ podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM! Za birmo in 2enitnine bogata izber konfektov, bombonier ter vsak svežih slaščic dao Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecchia 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto trgovino lestoln In koloni], blaga Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. m][M] Q=n Q=lhj=L Jflcold Cosdandch koncesionlran zobni tehnik Trst, ulica Ponteroeso 5, II. ikui vhod v ulici Nuova Štev. 15 Jo prevzel svoje delovanje. Sprejem 9-I2V« ln2Vi-7. Cene zmerna. Srnesta pregnan, Trst ulica S . Lazarja Ste v. 17. Skladišče kož barvane, v»eh vrst masne In črne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (toraajc). Tekije kole črne In rumene (Bokskalb). /oftžlia aa saj bolje vrste zs barvane čevlje. Naroibe ia ie kraje deželo Izvršuje točno in hitro skladišče dežnUcev, M« b pitana srajca, tztaiek. platna žepnih nbtev, Mitih negevte Hi. Itd. K. CVENKELTr«, o*. 32 Cene zmerne. - PostreZba tofina In veatna Velika zaloga in tovarna pohištva \ ANDREJ JUG - TRST Vla S. Luola 5-18 Via S. Lucla B-lslc* LU D> UU BF**** IDMi t« UMIIIU FtHiTTi TifRAIIJ X ■ « to mbmkU iMto. OHI IIUUI J IGNRZIO POTOCNIG Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. «"rt"*) Velika izber mo&kih in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ulster v sivih in rujavih barvah. Suknje b kožuhovino. Velika fzber moških maj. Rumene in modre obleke* za delavce. Izber blaga za mcške obleke. Sprejemajo se naročila po meri. lepa žena ima svojo taščo, vsaka roža|boče, vse, vse mi je klobasa, brezkončna ima svoj trn, vsak diven razgled svoje ■ klobasa ! Obup se me je loteval. Da bi klobase z zeljem ! Kaj bi se torej bil le kmalu doma! Dobra gospodinja mi hudoval ? O ! toliko filozofskega miru je gotovo pripravila kaj tečnega za ve-1 I čerjo, pojem, ležem spat in jutri se bom sam sebi čudil, kako sem mogel radi neznatne klobase zamuditi diven razgled, ptičje petje in vonj cvetlic! — j Končno sem vendar prišel domov. j „Gospa Marjeta, kaj je za večerjo ?" j „Oh, gospod Mikula, danes sem vam j pripravila nekaj posebnega." ! „Hvala bogu! Kaj pa?" j „Klobase z zeljem..." i Tisti večer sem prvič v svojem živ- ! so njih ljenju potreboval zdravniško pomoč. — skrivajo ter škodigejo' imamo se „Prinesite mi klobaso z zeljem! — Toda debela in velika naj bo !" sem še dodal ter se slano sam sebi zarezal. Kmalu je ležala pred menoj na mizi, kakor rubin med opali! O preljuba klobasa z zeljem! Glej, s kako imenitno poetično sliko sem se ravnokar pregrešil nad teboj, jaz, Čuješ, jaz, ki te sovražim! Kakšne siavospeve, kakšne himne, kakšne podoknice ti morajo prepevati šele tvoji ? ljubitelji in oboževatelji! Kje, kje rokopisi; zakaj jih skrivajo ter šl tako kulturi in ugledu slovenskega "naroda ?! O klobasa z zeljem, ti deseta muza slovenska, ti edini kras slovenskih jedilnih listov, zakaj te ne ljubim kakor Petrarca Lavro, kakor Romeo Julijo, daj sHI J bi me ta božanska ljubezen navdušila j% tako, da bi oholim Angležem in Nemcem - • -j - t—« -in Italijanom zakričal: Kar je vam roast-i beef in cmoki in bigoli, to je nam —j klobasa z zeljem! Oh, klobasa, zakaj tej ne ljubim tako, da bi te snedel ? ! ; In vendar sem jo moral snesti. Kuhal sem jezo in počasi sem jedel. Krčmar pa! je najbrže mislil, da sem mojster življe-j nja in jem sladke, prijetne stvari počasi,! tako, s preudarkom; zakaj čim seui odložil vilice in nož, se mi je približal in; vprašal : jfova trgovina modnih predmetov za moške, ženske lu otroke kav&roe v Trstu, ul. della Caserma )7 (blizn knjiffarne ^SJJSSSj; nasproti Velika zaloga klobukov, kap, Čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah. hjJM* Kifla-f 1 Q/errava/fa z* boleha* im nkonfftlMMBte Premeti wje ie le*, etrjeje 2eMee hi elaieje ta« ere&abea FrtpOftem* * mAfrlovćt* mArmrml*** T aJm&mjih, kmd*r m J* trmhm p* Mmmmš mi+šiti fdttkvvaa* s fl kolajnami aa faanft na*t iOOe adfsvnlik&ai epričaraB. tsborml «ku HT IstenJ iku Lekarna SerraVallo - Trst flpte Lisica Trst, uL Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin is Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Ca s. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo Št. 15. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obi^k. SKLADIŠČE šivalnih strojev in koles Luigi Gramaccini TRST, ulic* B".rr:»rt veoohla št. 28, tovorne. srn" Plačilo aa oirofa Prva jugoslovanska Jl||ff||| RflPff|i tovarna glasoviijev MIHuIl rEvUl Trst — via F vneto št. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, oglašuje, menjuje glasoviije, pijanine itd. - Delo toSno. - Cene nizke. BI BI Odlikovana to~ ^I nDI f^ffi Sv. Ivan varna sodavice ^t pri Trstu, Via S. Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 568. ■e priporoča najtopleje alovanakim gostilničarjem, kavarn ar j rm in dragim odjemaloem sodavidarskih izdelkov v mestu in okolici. m Sprsjsis s« popravljanje šivalnih strojev zlsies:at Prodaja Igol, olja In er*arais¥. Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje, 601 Josip Gergič, Trst Roool — Molino a vento štev. 40 Prodajalna čevljev vseh vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. Andrej Purič kovač, Trst, ulica Media 6. Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača. Pekarna in sladčičarna MIKUSCH izdeluje kruh z zdravim blgljenlfinln elektr. strojem Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, siadčice in prepečence, (bišk te) najboljših vrst, vel'ka Izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan. Buteljke, lina, desertna vina, da matlnska in istrska vina z razprodajanjem piva v steklenicah. - Za aga e j zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5% popust. Elixir kina In koka sestavljen. Vzbuja tek (apetit), povepešuje probavljanje, Uvršten tonik živčnega zlstema. Gena steklenici I K 60 et. ZALOGA V LEKARNI » GALENO « udom, 8. Cilino. - Telefon 20-70. | Erminia Warbinek manufakturna trgovina, Trst, ul. Glulia $t. 14. Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnja krila, spodnje srajce za ženske, moSke in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batist, cefir, perkal, volneni in bombažaati voali, pepita-blago, novosti po K . 1*20, križasto po K —'70, platno, kotonina, Sifon, brisače, pokrivala, zagrinjala, predpo-steljniki, trojnik in volna za zimnice. Svilenine in predmeti za opremo. IUMM oglja in dru za privo, petroleja in stavb, materijala Josip Miceu Trst, Tia S. Cillino 2- (Sf. Ifan). Telef 2832 Proaajalnlea ur In dragocenosti Bneher (ex drag Dragotlna Vekjeta) Trst Cono It 36. Bogati tebe* alaianina, mbniii«, dragocenosti ia žepnih xa. Kupuje ia menja staie zlato la tudi arebro a norimi predmeti. — Sprejema aaretb« la popravlja mkoTmu Rvimiu, alaiaaine, kakov tudi ftepne m. , DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. v * Trgovina razna PERUTNINE ▼ bogati Izberi. trst, si Campanilc št. 15. - Tel, 759. Purani, goeke, raoe, pliftanol, Staj ere k I In 'lemaftl, peuhard. — DIVJAOimCi zajel, erne, jeretolee, ekalne Jerebloe (keternl), nuanl. 6aJno masla In jajoa. Vss pe oeal, da ss al bati aikaks koakurenee. Tovarna kcviegoT In potnih torb ▼ vseh velikostih ln popravila po nizkih oenah — PoiUJatve na vae strani. Trst, ul. Silvio Pellico štev. 8. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma Št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečene?, sla ščlce, mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caserma). s sv.. nše^rS' ■ ■ UMETNI ZOBJE ^Ivii^Hlnle zoB9v zmm nrm vsaka bslsšliii « Dr. J. Čsrmšk V. Tusshsr lOlu^ravalk toKtt. zobat rtissf- mmmm TRST billoa đalta ^fieerma Stav. IS, II« r. Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke Gfusto Pilottifa Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta: ladijske mrettljke. Posoda. in škatlfe i* bele in kamna-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne eblege iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). 3BI-=a Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambus«, indijskega trnja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. Elizabetina družba za parne mline (SE) Največje mlinsko podjetje v avstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na daa Nova klobučar na Giorgio de Luisa j Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2. i Moderna dobro preskrbljena zaloga I klobukov iz prvih to varen. Velikanska izbera angleških fiepio za moie in dečke. ! Cene izredno zmerno. Sprejemajo so popravo Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, uiica delSa Guardla 24. Podružnica Vojaški trg (Piazza deils Caserma) 4. Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrsti biokotov ter prodaj & raznih vin in likerjev v steklenioah. Vsako nedeljo in praznik od 4. da 10. ure zvečer se vrši v gostilni „ALLA GROTTA" v ulioi TivarneUa štv. 5 JAVNI PLES Vstopnina: ženske 20 vinarjev in možki 30 vinarjev. — Priporoča se BERNE KARL. tm 4-SiulioleUirjeii-M TRST, silos fllesa* Csrtfsoel o S«n Giacomo 19 nasproti cerkve Sv. Jakoba. Lastnik Ludvik Tominec. 1802 Gostilna ,Aila Civetta secshia, Tret, ulica Valdirivo štv. 27, se priporoča za obilen obisk. DombČa kuhinja. Vsakovrstna vina in Dre-laerjevo pivo prve vrste. Lastnik Matej Mes chik. __1984 Knjigoveznice: Knjigoveznica ^Ln^Lvf^ka^^ovei6 mca v Trstu, ulica Cecilia št. — Izdeluje vBa knjigoveška preprosta in fina dela točno in po kon-knrenčnih cenah.__1760 Kožuhovine: Antonio Alberti SS ? Trsto, ulica Ponrtana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Čisti in pera vsakovrstno kož uho vino. 2037 Krojači: tfrniačnira Trst, ulic* IVI Ujablllba p8squale Revolteila ali Chiadint In Monte št. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstvt za vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika izbei najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 72',. Mesarji: Biccardo Baidassi, 32? lomnega društva") priporoča svojo mesnico. Olje, kis, milo. 2TB DIAClPlEJi Trst, ulica Istria Ste?. B ti. DIHUUIRi, prodaja olja, kisa, mila it drusro. 33» Papir. Velika zaloga papirja "VJESan vreč c, prodaja po zmernih cenah na drobno in debelo tvrdka GASTONE DOLLISAR, Via dei Gelsi štev. 16 ,ex Marangcni". Telefon št. 27-81. 1818 Franc Žgajnar avtorico vani podjetnik za w m postavljanje parketov in podov vsake vrota ulica della Tesa št. 3 a, nad II , Trat. 1871 Stalni krajevni agenti T s f rej mej o ali pa nastavijo s stalno plačo za prodaje v Avstro-Ogruki dovoljenih srečk. — Ponudbe pod Merkur", Brno, Neugaase št. 20. 32»5 in^nlinonfon in učien, priden in pošten dr-inieiigeniOVI žavni uradnik v pokoju, p3 polnoma vešč arbsko-hrvaškega jezika / govoru ir pisavi, tudi cirilice, išče službo kot dophnik, knjigo vodja ali slično v Trstu ali zunaj Trata. Govori h p še tudi lašd, nemški in angleški. Ne zahteva ve like plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno službo ali alužbo na ure. Ima dobra spričevala in refe renče. Prijazne ponudbe pod „Uradnik v pokojt štev. 1422". Naslov pove Ioaeratni oddele* Ediao-nosti pod isto številko. 1142 Kranjske klobase LTV"'^, vli! 20 stot. Priljublje-e domače salame po K 2 30 kg pošilja po povzetju M. MODIC, Šiška pri Ljubljani. . Pokrivanje sirehbrez pojavljanja Ctikladanje zidov A Prori neugodnemu vremenu z A Pekarne: JOSIP AZMANN Zgomi*Qreu 27 priporoča svojo tekarnf, Pohištvo PohiStvo: in iapetarije po že mna.no ni* kih cenah, katere se ne dobi drugje. Spalne avbe iu vsakovrstnega lesa, rezane od 380 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Nova maloga S. BROD, nI. Sqaero naovo 7, I. nadstr. na stran* paStns palače. Po dogovora olajšanje plačevanja. 1468 Prodajalne jestvin: l/ri PhSq> Trst, Piazza Ponterosac «\<&i. v U. allliloj. Trgovina jestvin in kolo-nijalnaga blaga, specijaliteta: pristno čajno msclo kranjske klobase in Ilirske testenine. — Za obilen obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec. vodja. 5GS* Restavracije. Restavracija „Al a Staiione' TRST, Trg pred južniaa kolodvorom 3. — Najugod nejša restavracija za potnike in za meščane, ker je ^ bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjei se o Žica po leti na obširnem prostoru pod nebom Bvež zrak. — Toči ae izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno briško vino. Furlansko in iBtrsko za dom po 96 stot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrijacčič, bivši vratar Ho-tela Balkan. 1152 Šivilje. Apjr^r-i Trst, Via Barriera v. 33, vrati ■ nituLn9 13. Damska krojačnica. Izdelaj: vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze s* gledališče itd. Cene zmerne. Tapetarke delavnice. Rudolf Bonnes f?n £ poroča cenjenemu občinstvu svojo TAPE-TARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. Delo solidno. C3ne zmerne. 1303 Trgovine s prekajenim mesom pBcSfin&*n^*im cenjenemu Občinstvu svoj bnffet T S IpUB UUOlll Točim prvovrstno Dreherjevo pivo na pipo, brez aparata^ in vsakovrstnega vina Irst, ulica Sanltk Štev. 24. (nasproti muzeja Bevol-teilfc). Lastnik: JOSIP TOMAŽlO. Točni ur* prodaj« Emilio Muller ■ajncl«dMfU te ujat*-rejla prodajaln i oa «r V Trat«, vto B. Aattalt (vogal ulic« 8. Nicol6). VELIKA IZBERA vnlito, lUtlk. i Bik, kUer trn« lb nt viftke UttaatvilMS Ms Restavracija FINDING Trtt, vlaCalogaall Vsako aedel|o Ia praialk PLES Vstop 50 stetisk, pe 8 30 stst K plesa svira aestna |cdba. Železnine: l^iincainm železo, stare kovine: Anton Cernaca fvjp jJCItl Trst, ulica Olmo 5t. 14 1865 Prva »loven, mirodllniea v Trstu Alojz Saletelj ulica Carradori St 18, v bližini gostihe ND0. Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd. Žganjarna F. Pečenko se je zopet odprla v ul. Scala Belvedere št. I (prihod iz ulice Miramar), | Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu. i Medena obešala za zaveae, Kr 3 50 - Potrebščine zmalti-rane in iz aluminja, leseni predmeti In železnine za domaČo uporabpo cenah, da se ni bati konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Cesca, ulica Oaserma štv. 14. _1682 Žganjarne: Stara grška žganjarna , odlikovana % zlato kolajno v Tratv, Via Oavana §. Ta §• dooi i* ber likerje!v; specijaliteta : grčki in francoski Koieja-traejski brinjevoc, krassi slivoveo in eriski tropi o veo m rum. Cene nizke. Iiber grenčic. Slaščic lt zapeCend. Grška naatUi k Sija. — S« prip."* " Andrej An;onopuIo. 3940 Oglase (Inaerate) ireba našlo vi jati ae ; na Uredništvo lista, in aa na Tiskarno ; »Ediooit«, aa na .Narodni Dom" in a« ] aa „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino ni „lnserotn! oddelek11 mM liste mornm ali BI UprftTO. = Urednifttvo, Tlakama, Narodai doc. te Hotel Balkan nimajo i oglasi nlka k«ft opravila. Ta naj ai dokro tapomnijo oni, k: R£ ročaje oglase v naleta listu In ielt, 4c lati točno uvriČenL — — — —» Ikntnn Tlirlf Slovenska £g»njarna is miLUlI I US zaloga likerjev, v kateri s« dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bliž-ni „Narodnega doma* v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal nI Ceei.ia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Bazpcši^ja tudi na deželo. 1152 Žganjarna L igia p°gor®iz TMt uiic> QiuHa Pijače prve vrste. 507. se priporoča za obilen obisk. 1882 Razni: PrnHoin T najem se dajo razna gostiln«, rruudju kav srne, mlekarne in drugi obrte i obrsti, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršifi, kavarna Corso od 9—11, 3—6, telefon it. 825. 417 MIIRAN A" -i6 Pr'Poa,ane najbolje sredstvo ^nlUnnnM za uničenje stenic in dražega mrčesa. Dobiva se po rsznih mirodilnicah in pri za-lagatelju Skrinjsr, Ferriera 37, L 163i Kp ko Trgovina jestvin in kolonljalnega blaga 3van Žnidarčič Trat, ulica Belvedere fttev. 19. Priporoča ae oenjenemu občinstvu za obilen obisk. Postrelba tudi na dom In ae razpoftilja blago po pošti. Lastnico OeKinMuriK TOVARNA UUDOVIT HAT/CHIK ^ VOCKLABRUCK / IMBNJI AMTtlUmO V ; DUNAJ IX r ZAHTEVAiTl VZOftCE IN PTCrPCimB Glavno zasiopstvo in zaloga V. JANaCH in drug. — TRST, Piazia Poste Str. 4. Crgovina z usnjem in čfvljarskimi predaeti s priklopljeno Izdelovalni jo sgornjlh delov in preiivalntoo ter sslogo napetatko* ### ▼ nlloi Belvedere itev. 40. %%% IVAN S1MONIČ. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 9 Izprašani optik Specijalist za očala ia ičipalmke. Zaloga toplomerov, barometrov, daljnogledov (Zeiss) itd. Lastna delavni a z električnim obratom. Krasni ceniki brezplačno. 1 ODLIKOVANA tržaška čevljarna Trst, ulica Olosuć Carducci 21. Izbera obuvala vsake vrste, najboljših tu in inozemskih tovaren po najzmer-nejSih cenah. Blago prve vrste. Moderne oblike. Delo solidno in perfektno > r i. 3 Hans Scheidler =--—= zobotehuik = ,hob'tehpS! Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trst, Flazza C. G.ildoni St. 5 il. li: HIŠ =1 KAREL DELAMI po visokem c. kr. aamestništvu KOMCESIJONIRANi Z0B0TEHNIK Trst, ulica Belvedere St. 4. III. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. a UM Ljudska urama BOGOMIL PIMO Trst, ulica Vlncenzo Bellini št. 13 (luproti ctriri n. iiiaii io?!ia) Bo^at izbor ur, verlilc, ovratnlh verižic, nhanor, prstanov, capestnle itd. Konkurenčne cene. j Fozor! Opoldne in zvečer abonement. Zele ugodno. Izborna ku hinja in BudjejeviSko phe (brez glavobola). Zierne cene. RESTAVRACIJA-HOTEL BALKAN (S,r> | Kriza slovenskega gledališč rešena. (Dopis iz Ljubljane.) V ponedeljek je ljubljanski občinski svet srečno rešil gledališko krizo v Ljubljani. Gotovo je, da bi bilo za Ljubljano, glavno mesto Kranjske in središče vseh Slovencev, ne le nečastno, ampak tudi škodljivo, ako bi bilo ostalo brez gledališča. Brez civilnega orkestra in brez gledališča bi postala naša Ljubljana v istini „dolga vas", kjer vladata dolg čas in puščoba. Naši gostje z dežele in razni tujci bi ne mogli najti v našem mestu ne umetniškega užitka in ne razvedrila. Za domače igralce in igralke pa bi pomenjal izpadek sezone pravo katastrofo. Občinskemu svetu se je posrečilo, rešiti krizo toli ugodno, da je zajamčen ne le nadaljni razvoj naše igralske umetnosti in slovenske drame, ampak da dobimo tudi vzorno opero in opereto. Od 1. t. m. nadalje bodo angažirani vsi dosedanji slovenski igralci, ki so še ostali ▼ Ljubljani ter se njih število spopolni tako, da bodo omogočene prav dobre dramske predstave. Kraljevsko zemaljsko kazalište v Zagrebu prepusti našemu gledališču gospoda Ignacija Borštnika kot prvega igralca, režiserja in učitelja domačega igralskega naraščaja. Razen gosp. Borštnika pa nam bo po možnosti pošiljalo na pomoč svoje ženske in moške Odkod je izraz „komis"? I Kdor je nosil vojaško suknjo, pač dobro ve, kaj in kakšen je „komis". Posebno pa ga poznajo oni vojaki iz prej« šrgih časov, ko je še vladala navada, da so zapovedovali neokretnemu novincu, nasaditi na puško bodalo ali bajonet in na tega natekniti hleb komn posojila pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji Naši veliki prijatelji Bolgarov so bili takoj na nogah in iz naših praznih kas so spravili skupaj 30 milijonov kron za Bolgare. Nekateri listi so prav obširno poudarjali, da je to naše posojilo jako velike politične važnosti, češ, s tem bomo Bolgare še bolj privezali nase. Kje bodo dobili Bolgari še drugih 470 milijonov, tega seveda nismo zvedeli, a uganiti je pač lahko. Ali smo mi tistih 30 milijonov dali ali ne, to je približno isto — namreč brez vsakega pomena za Bolgare, pač pa na škodo našim domaČim finančnim razmeram. Za Bolgari so prišli prvi Romuni, ki so rabili tudi 500 milijonov kron, da urede razne svoje domače potrebe. Romunija je pač denarno dosti boljši dolžnik kot Bolgarija, toda glej, pri nas je ostalo vse tiho; zdi se, da se nikomur ni ljubilo več segati v žep, če se že tako ve, da je prazen. .No, pa Romuni niso ostali morda na cedilu, pomagali so jim Francozi. Takoj so se odprle velikanske francoske blagajne in francoske banke so naštele kar k ipoma onih 500 milijonov po 5% obresti. Sicer se to pri Francozih zgodi večkrat, ker ti imajo denarja kot peska, a to posojilo je poli lično največji važnosti, ker sedaj so Komuni za trdno — odtrgdni od nas. Ker niso Rusi utegnili vsega doseči, jim pomagajo Francozi s svojim kapitalom, ki je sedaj pridno na delu proti trozvezi in njeni politiki, nasprotno pa podpira povsod rusko-francoske načrte. Proti takim potezam — z milijoni podprtim, ne moremo postaviti prav nič nasproti. Tu moramo biti lepo ponižni in molčati, kajti naše denarne razmere so nekoliko drugačne kot francoske. Očitno pa se vidi, da nas na Balkanu potiskajo povsod v ozadje in o našem vplivu tam ni več mogoče govoriti. Kar niso dosegli ruski diplomatje, to sedaj izvršujejo francoski kapitalisti; oboje pa pomeni popolnoma isto. „Gorica". Razmere v Skadru. „Reški Novi List" priobčuje v svoji včerajšnji števiiki velezanimivo pismo iz Skadra, datirano z dnem 1. t. m., iz katerega naj posnamemo nekatere podatke. To pismo pravi med drugim : „Tu izhajajo trije listi. Najstarejši — začel je izhajati po odhodu Črnogorcev — „Besa Shgvptare", avstrijsko-lranćiškanski list, se drži zelo rezervirano, kakor tudi njegovi gospodje na Dunaju. „Nova Albanija" („Shgypnia e re") priobčuje obširne opise dogodkov in današnje brzojavke de-mentira v jutrišnji številki ali v posebni izdaji Poročila so popolnoma nezanesljiva, da j;ii nihče ne more smatrati za resna. Najnovejši list „Taraboš", ki ga izdaja družba ital janskih plačancev, na čelu jim Ferencij Tocci, znani agent ita Zaplenjene turške puške so popeljali iz Bolgarske v Italijo, od tam pa v južno Albanijo. Prevažale so jih italijanske torpedo vke. Iz zanesljivega vira se je tudi izvedelo, da je okoli 20. septembra t. 1 dobil Esad paša v Drač 6 mitraljez s potrebno municijo. Mitialjeze so izkrcali kot trgovsko blago v draško carinsko skla dišče, ki se nahaja v Esadovih rokah. Govori se, da so bile te mitraljeze namenjene na severno albansko mejo. Iz Skadra je odšel katoliški škof Bu-niči k Esad paši, da bi ga pregovoril, da se izreče za skupno akcijo z valonsko vlado proti Srbom. Škof ga je posetil v njegovem dvorcu v bližini Drača in se je vrnil še isti večer v spremstvu draškega ka'oliškega duhovnika. Esad je drugi dan prišel sam v Drač in je dolgo konferiral s pomeznimi b gi iz vse mohamedanske Albanije, ki so bili zbrani v Draču, da se posvetujejo z Esad pašo, ki jim več velja kot Izmael Kemai s svojo italijanofilsko vlado. Mohamedanski list „Sedai Milet" ( Glas naroda"), ki izhaja v Skadru v turškem jeziku, imenuje Esad pašo avstrijskega, Izmael Kemala pa italijanskega agenta. Ve se, da ima ta list zveze z Dračem in z Valono in je navadno dobro informiran. V okolici Skadra je nered tak, kakor je bil prej. Ubojstva se dogajajo venomer in pripoveduje se, da nameravajo celo nekateri skaderski policaji, ki so Arnavti, med hajduke, da bi mogli pošteno ropati in moriti. .Agitacije proti Črnigori se neprestano nadaljujejo. Miss Durham — Angležinja, ki je velikanska prijateljica Arnavtov — je zopet odšla na agitacijo s polnimi žepi. Avstrijsko-italijansko dobrodelno društvo je zopet razglasilo, da bo dajalo podporo v hram. Pod to krinko dobrotvornosti se skriva prehranjevanje arnavtskih vstaških tolp ob čr< ogorski meji. Municija je prišla semkaj skoraj za vse razbojnike preko Medove, Lješa, Zadrime, Inbana, Gurizi in mimo Reuci čez Bardanjol do črnogorske meje. Kotor je bil dosedaj središče dobave. Vendar pa vsa ta agitacija tu na bližnji čraog Tski meji nima pravega uspeha. Arnavti so se sicer zbrali, sprejemajo hrano in denar in municijo od svojih pokroviteljev, toda imajo — rešpekt pred Črnogorci in ne napadajo vkijub vsem hujskanjem. Objavljeno je bilo celo da so bile Tuzi že napadane, toda v resnici ni bilo še nikakega spopada razun posamez nih strelov. Vzrok temu je tudi nevtralnost plemen Slak, Temnjak, oalja, Šoša, Puljit, Djan in drugih, ki se spominjajo črnogorske pomoči leta 1911. in so bila priče črnogorskih junaštev pred Skadrom. Ta plemena tudi opozarjajo Hote in Grude, da bi bili osamljeni v boju in naj se pomire s Črnogoro. Poleg mis Durhan in katoliškega duhovniška se odlikujejo z odkrito sovražno agitacijo proti Črnogor1 bratje skaderskega nadškofa Saredjija, ki so neprestano na potovanju po Albaniji kolikor je spada pod delokrog njihovega brata. V ostalem pa je v »kadru nastalo zanimivo tekmovanje med Italijani in Avstrijci. Vporablja se vse, zlasti pa denar in šola. Avstrija ima na svoji strani vse katoliško duhovništvo vseh mogočih redov. Ali to ne pomaga dosti, kajti italijanski vpiiv se v mestu samem veča vedno bolj. Na arnavtsko maso bolj upliva brenčanje italijanskih avtomobilov (prvi v Skadru) kot prokletstvo frančiškanov. Poleg tega pa svira italijanska vojaška godba arnavt-ske narodne komade in postaja tako pri-slušna. To je bil tudi povod, da je prišla v Skader tudi avstrijska vojaška godba. Avstrijski in italijanski- admiraL sta se sprla in ne občujeta več. Admiralski svet nima več sej in zato se je tudi raz-nesel glas, da odidejo Angleži iz Skadra. Dasiravno je trgovina popolnom* na CeiU Jim rereilUlJ luuui, aiiam agcui lijanske vlade za časa arnavtske vstaje ---------- , -c,- . . 1 1911 prinaša v vsaki števiki prostaške tleh, se vendar skoraj vsak dan ustanavlja Članke'proti Grkom in Srbom, imenujoč kaka nova avstrijska ali italijanska pro- jih divjake v primeri z Arnavti. Poživlja dajalna. Iz Avstrije prihajajo navadno Evropo, naj da Albaniji Kosovo. O Grkih poroča, da se je leta 1821. v Atenah sodilo t arnavtskem jeziku. V vsaki številki taki trgovci, ui se jim ni posrečilo, da bi obogateli v Bosni, pa zdaj hite, da ne zamude še v Skadru. Italijani se bavijo boli Nove Albanije- in „Taraboša" se piipo- z gradnjami. Tukajšnji arnavtski trgovci veduie, kako Bolgari junaško in bratsko »so že začrli protestirati, pa je avstrijski sodelujejo v bojih proti Srbom. „Taraboš« j konzul interveniral. izhaja v italijanskem in arnavtskem jeziku j Srbi gledajo to komedijo in streme za in vse stroške plačuje, kar je znano vsa-1 kulturnim ojačenjem. Ustanovili so čital-komur, — italijanski konzulat. I nico (edino v vsem Skadru). Nahajajo se VV&loni izhaja „PerlindjaShgypeniesa i v precej težavnem materijalnem položaju, ( Ar.iavtsko Edinstvo*), glasilo * začasne | ker j h sistematično bojkotiiajo, dočim v vlade Ta list poživlja tudi Evropo, naj| Črnigori protežirajo arnavtske trgovce brani Arn&vte srbskega in grškega divja-1 dočim o Italijanih niti govoriti ni treba, štva in blagoslovi vstajo. Obenem pa je i saj so oni edini gospodarji trgovine in prometa v Črnigori in ne veljajo zanje niti zakoni glede uporabe srbskega jezika* Take so torej razmere v Skadru in v Albaniji. Res so lepe in gospodje pri ze lenih mizah na Dunaju so jih lahko odkritosrčno veseli! Stavbeno podjetje Roman Treo ČRNOMEL ima na prodaj Teč konj, eventuelno tudi vozov in ko-== matov. == Nitjo delavsko konsumno tfruitoo Škorklja St. Peter štev. 97 ima svoj izredni m občni zbor dne 1. novembra ob 9 in pol zjutraj v drnfitvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Volitev predsednika. 2. Volitev 2 nadzornikov. 3. Slučajnosti. Polnoštevilna udeležba članov je potrebna. ODBOR. Por dobrih Konj za težo, od 5 — 8 let starih, z vso konjsko opravo in 2 skoro novima vozovoma proda vsled končanja dela takoj za 1800 K tvrdka Žnidarčič & drug, Kastav. „Slavija" uzo], zavorna. banka g Pragi Rezervni fondi K 03,432.101 92 Izplačane odškodnine In kapltallje Kron 129,965.304-25. Dividend se Je doslej lxpl. 2,899 793-26. Po velikosti druga vzajemna zavarov. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. :: Samo v jezikovnem institutu :: PoIyglotte Piazza San 6iovanni št. 1, II n. se nudi najlepša prilika naočiti 83 nemškega jezika. — MESEČNA TAKSA K 4- za 2 leRciji na teden. TtČajt za vsakn starost in vsako stopnjo zna n^sti — Yp'so vanje vsak dan od S—10. iC Mladeniči, dijaki dobijo brano in tudi stanovanje Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako lugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manj saj očim i se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljufe iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGUAR. ulica Caserma 12, TFLEFOM $t. 2147. I POZOR! Ulica Belvedere 22! Včeraj, v soboto se je cdprla nova: čevljarnica lastnoročnega obuvala Tsake vrste po nizkih conah. Naj nobeden ne zamudi te ugodne prilike! Z odličnim tpoStovanjem t»e priporoča za obilen obisk u lam GABRIJEL GERfeEK. Vozni potovalec vpeljan v vseh manjših krajih Istre, vešč jezika, dobi od dunajske svetovne tvrdke 10 odstotne provizije za razpeeavanje konsumnega blaga znane znamke. Pđnud e pod „A. S 2 < W. G. >436" na Rudofa Mosse, Cunaj L, Seilerstatte 2. Skiadi&če ia oblastveno dovoljena delavnica za izdalovaaje inajolič nh p )6i in štedunikjv GIOVANHI SFERZA — TRST, ulica Molino piccolo št 13f (vogal ulica Caserma) Velika izbera majoličn'h peči v modernih baivah, oblikah in risbah in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica Štedilnikov vsakovrstnih oblik in veliko iti. Bogata zaloga majoliČaih plošč za kuhinje, kopel i, stranišča itd. Zaloga keramičnih in cementnih __ _i | plošč za pode. N^r ' i1 ■ 1 . \ Sprejemajo se poprave in napeljave. VVVVVVV sestavljene peči 3e pošiljajo na deželo. Vsa dela izvršujejo vešči delavci. Ljudska hranilnica In posojilnico«Mu ............"4/"' regi »trovan zadruga z om sjeno zav. sprejema hraoUue vloge I 0 In jih obrestuje po TI 2 |0f po 4:$U°U na dvamesečno, po 57« na šestmesečno odpoved; doje zadružnikom posojila po O 7, na poroštvo aH na vknjižbo proti odplačevanju v mesečnih, četrtletnih ali drugače določljivih obrokih. Uradqje se vsak delavnik od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. V lastni hiši — ulica Torre blanoa 5t. 21. --r~7~ _ _ . — * V • regletrovana zadruga * omejenim poroštvom Tržaška posojilnica in hranilnica z&r;-srsrčzfžS&i Pefttno hranllnlftnl račun I6.004. Posojila daje na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Eskemptuje trgovske menice. Hranilna vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po wmr 4 VI. -m Vefcle stalna vloga In vloga na tbkoftl račun po dogovora. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne puftice). Telefon itev. 902. Ima varnostne oelloo (safe denosite) za shrambo vrednostnih ISL dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po nainovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 mli)onovt URADNE URK: od O do 12 doooldne In od 3 do 5 popoldn* I] I m Branite!! Sllvanija, dr. Robba Je Izjavil, blago), ko |e cena za pczneJSo dobavo ne- da se sklicuje na mnenie zdravnikov. Si- izpremenjeca. vaai (e bebec io porotniki ne bodo b< teli Časopisi so poročali, da ie Je ustanc-imeti na vesti, -da so obsodili bebca. Predlaga vila v Ljubl|aoi družba, katera prične z no-za to popolno oprostitev. vim letom zidati tovarno sladkorja v Liub Or. J Mandić branitelj Lenardonov, |e ijanl. Nekda| le že obstojala v L|ubl;anitaka govoril čež eoo aro in en črtet. Uvajal [e, da tovarna, seveda nemSka, ia z"to Je le poje njegova naloga silno težka, a da Je pre- zdraviti, ako se med Slovenci dobe podjetni pričao, da Je treba Lenardona oprostiti zlo- možie, ki si upajo kaj. čha ropa ia ga obsoditi — ako že po- j Petrolej. S kartelom najbrže ne bo rotniki nočejo verjet« u^ovemu zatrjevanju, nič. Iste tako tovarne sedaj niso zvijale 20- ■Pl da Je nedolžen — 4e zaradi zločina omejitve osebne svobode in prestopka tatvine. Vse se Je zarotllo proti Lenardonu — eelo s strani braoitve Silvani|a se |e t&ke| orl-javila državnemu pravdništvu včerajšnja lahkomi$l|enost Lenardova, samo da bi ga prit!sntli k tlom, toda upa, da bodo porotniki x a h t e v a 1 i od sodnega dfora pet cen, kakor so nameravale. Svinjska mast Ima boljšikonzum, zato so se cene nekoliko ojačlle. Moka Ker so mlini v ctnah nekoliko popustili, se |e razvila jako živahna kupč'ja s tem predmetom. Ali poviSanje cen na ž»t nem trgu |e dalo mlinom povod, da so zvišali svoje zahteve. Takoj se je izgubilo za- tn posebno vpraSaoje za omejitve osebne svo- jnimanje za moko in kupčije so po vlSjih edino oago?arja pravdnim po-j cenah nemogoče. j Otrobi. Konzum ni.ia nobenega ve-jselJa, da bi segel po tem blagu. Cene to 3 15 j nespremenjene. Železo. Nemško železo še vedno povzroča mšemu kartelu preglavice in kvari bode, kar datkom. Sledile so replike. Porotniki so se posvetovali do popoldne. Ko so se vrnili v dvorano, jej naznanil njih prvomestnlk, da porotniki za- M. Aite nasledniki 7rst, ulica Nuova 36—38. Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovina nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence. Dohajajo nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo. Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca w 0- Milic F. Sušmelj. 41 t* 0) htevajo vprašanje za zločin omejitve osebne cene. Ako bo nemšfca železna industrija zo s obode. ;Pet zožila cene za svoje izdelke, bo terru Soaoi dvor se je posvetoval do 5 30 popoldne, ter |e naznanil, končno, da je sicer pripustil to vprašanje, a obenem pred ložil posebno vprašanje, da 11 |e vsled omejit/e osebne svobode poškodovanec doživel strah. Branitelja sta predlagala porotnikom, naj to slednje vprašanje zanikajo Po ecournem posvetovanju, so porotclkl ob 6 30 zvečer proglasili pravorek. 1. glavno vprašan|e (rop) zanikano za oba obttžecca: z 12 .ne*. I. event. vprašanje (omejitev osebne svobode) potrjeno za oba obtoženca: z 12 „da*. II. glavno vprašanje (prestopek tatvim) za oba potr|eno: z 12 „da". I. dopolnilno vprašanje (da 11 Je poškodovanec dež vel strah) za oba obtoženca zanikano za Lenardona : z 12 »ne*. lil. glavno vprašanje (prestopek telesne poškodbe): z 11 »ne«. Z oz'rora na ta pravorek Je sodni d*or obsodil: Španija na 4 mesece, a Lenar dona na 8 mesecev Ječe. Oba sta se udala. _ Tržno poročilo z dne 11. oktobra 1913. Na žitnem trgu hosisti ne morejo dobiti trajno vajet v robe, ampak so kuril te kom tedii? zopet nekoliko popustili. Edino za rž vlfda večje zanimanje. Najslabše se godi koruzi ne samo pri nas, ampćk na vsth svetovnih tižllčlh. Nižje cene se poročajo od povsod in ne pomaga nič, sko se trobi v svet, da Združene države pridelajo mnogo manj koruze. Koczum |e padel, La-plata pa še vedno naklada vel ke množine svoje koruze. Zato so evropske zaloge polne. Rjskl Uvoz pšenice Je zopet zn?tno padtl. Dober od.emalec ruske pšenice |e postala Italija, kar se trgovskim krofom zd čudno, ker Ima Italija letos dobro letino pšenice. Zl.užene države so žitnim Špekulantom pokvarile obrt, ker so odpravile carino na pšenico. S tem je špekulantom r.emcgoče dvigati cene po potrebi, temveč jim bo delala tuja pšenica konkurenco, Če bi prevtč gnali cene dem? čega blaga. Za maožrrskt izkoriščevalce avstrijskega konzuma bi bila taka medicina tudi dobra. Tu navalamo kurze tega tedna. lepemu zgledu morai slediti tudi a*strfjsKi karte! Ne pomaga vse skupaj nič, če tudi so naši železni možakarji najmočnejši ljudje v Av$tri|*; tuji konkurenci se pa le ne rao rejo u t ta vi jati. _ Društvene vesti. Barkovljanskf „Sokol0 naznanja, da se vrši telovadba članov pHče?šl s prihod n;lm t* dnom v dvorani »Obrtnljskega d>u štva (^Narodni dom*), in sicer: ob ter« h, čeirtkih io petkih, vad. zbor cd 4 30 do 8 15 člani od 8* 15 do 9 15. — „Obitnijskerou društvu" se tem potem najtople|e zahvalju jemo za blagohotno prepustitev dvora e. Danes, v nedeljo, dne 12. c ktobra, se vrši p e š i z I e t članstva čez Presek in Gabrovico v Sv. Križ. Odhod ob 1 popoldne izpred „Narodnega doma". Gost,e dobro došli 1 Podružnica CMD v Skednju priredi kakor že Ovijeno, danes ob 4 popoldne v Saocln Čtmotovi dvorani s aodtlovanleir škedenjske mladine francosko burko v treh dejanjih: „Kontrolor spalnih vo zov". Po predstavi Je ples, ki prične točno ob 8 in pol in trajs do polnoči. Vstopnina k predstavi znala 60 vin. za odrasle in 30 vin. za učence; k plesu xa moške 1 K, za ženske 80 vin. Ker {e zaniman|e za to prireditev v našem občinstvu Irko veliko, je pričakovati obilne udeležbe. Slovenci, Sledenje! 1 Pridite vsi In podpirajte naš tako potrebni otreški vrtec! Nar. delavska organizacija. Člane vseh skupin naSe organizac je vabimo na društrtn« shod, ki bo danes ch 10 dopoldne v dmJtverl d^orari. ul. sv V znani manufakturni trgovini A. ZAFR TRST, I I,. AUOVA 3« se dobiva Vsake vrste blaga, posebno volnenega blaga za ženske obleke in tudi evetliee ter peresa za klobuke, vse po nizki ceni brez konkurence. Točna postrežba. Priporočajoč se spoštovanjem A. ZflpRED. BBRBOHBX., po bolezn h, za zdravljenje suhosti Itd Je i a mestu edino le „Emuzja Scoti" in nobena d U0i Cena originalni steklenici, ki se dobiva v vseh lekarnah K 2 50. Ako se pošlje 50 vin. v znamkah tvrdfci „Scott & Bowne" G. m. b. H.. Dunaj I H., ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglas pošljemo p tom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulzije „Scott" za poskušnjo. (7) kostja Pol d I Lessing' b svojim specijalni .n ie pertr irem. EUa Mlana italijanska subreta. Gizl >Vaiter. dunajska subreta. Arnold Marhav, b u umri »t, i i proviz&tor Trudi WuTnnff, dunajska subreta Frltii Pteoni, itaiiumska aabreta. PRIČETEK TOČNO OB O UBI ZVEĆEB. — KONEC ? ? ? Ce^are in Dus»y, it&lijau-tki duet. Mlt/.l ^iatktf, dettia naturici. Rudolf KudoJti, omisc. Grete Kodi, ptualfc*. Edvige Buchr, a brtta Pavla K«»rb, pevka I Vstopnina: I. prostor Kron 2, t(. prostor KronI. 6 54 6 38 6.44 6 37 6 50 11. Z do v »ki praznik. Kava vztraja pri vil|!h cenah ter Je podražila vsega skupaj za približno 20%» Ne*>ttrlh finih vrst žc pr maejkuje ia bc pred Ife'cl diže kal rezervirano. Sladkor. Toliko pričakovana Ubt racija norega blaga se |e IzvrSila, a prines a nI nlžj'h cen siadkoria Zi promt in oktober so sicer znižali 50 vinarjev oa 100 kg, tedaj reci ia razumi pel vinaria na eno klic. To poudarjamo za naše gospodinje, posebno pa kmečke, katere že ves mesec govore, da bo sladke r centJSt. Že v oaSIh prtjŠ ij h poročilih smo poudarjali, če bo ka| centjSi sladkor, da pojde za majhen znesek. Takega malenkostnega ponižanja cen nismo pričakovali, ampak se Je rauinalo na eno ali dve kroni. Sedaj pa samo 50 vinarjev. Konzum |e znatno poskočil ter liberireno množino takoj iz«i kartelu iz rek. Oceniti pa moramo, da to znižanje cene velja le za promtno (v oktobru dobavno Razven strojev na nafto, motorje za čolne. Nujbol ši obstoječi motorji iia sirovo oije so oni s štirimi udarci proizvod poznane Draždanske tovarne plinskih motorjev v Draždanlh. G'avna prednrst naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrtkljivo in mirno funkcijoniraoje, ni-kaka prememba ob času kretnje in nikako zamazanje ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Veliko Atevilo natlr«, t uporabi se izhajajočih motorje? Je najbolj »I dokaz njihove kakovosti imamo v zalogi tudi motorje na benzin, svetilni plin in Vsa pojasnila daje tvrdka EMflNUEL IM OSKfiR KRflUS ThST, ulica S. Niculo "Z. Specijelna tvrdka za napravo m inov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren kovaćoic, mehaničnih delavnic in električno napeljave — Ponudbe, načrti tn opisi zastonj in franko. OGOOOOOO OOOOSOOO Novi moderni fotografski atelje glin S. UMi it. 1, v novi polnil .Rlunlone Jđrlatlca' Eg* JE ODPRT. Moderni komfort. - Velika zanimivost. FotografiČna razstava. Prosimo slav. občinstvo, da obišče nas atelj*^ brez vsake obveznosti. Odprto dnevno do 7 zvečer. VSTOP PRO-T. DHG4LO. Bi □ m Fraočilka št. 2. Ker se bo na tem shodu poleg drugih važnih točk razpravljalo tudi o bodočih občnih zborih vseh skupin in o aih delovanju, je nu|no potrebno, da se ga udeleže vsi člani naše organizacije. Tovarili, agitira te, kajti časi so resni. Odbor podružnice NDO pri Sv. Jakobu. D-tnes, v nedeljo ob 10 dop. odborova teja v druStvenih prostorih pri Sv. Jakcbu. Se|e naj se udeleže po možnosti vsi odborniki in namestniki, ker Je žeto važna. ISče se igralec na glasovir. Zglasiti se Je treba v uradu NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2, bodisi osebne, ali pismeno. DAROVI. — V počaSčenje spomina prkjjnega gospoda dvornega s?etnisa Mateja An-drejeviča Ternovca so darovali za venec, katerega so položili slovenski odvet nlki na njegovo krsto, in za „Družbo sv. Cirila in Mrtoda" ter „Sloventko dijaško podporno društvo" v Trsiu sledeči slovenski odvetniki v Tr«tu: dr. J .sip Abram K 20, dr. Fran Bmčić K 20, dr. Ferdinand Čtrne K 10. dr. Gustav G egorin K 20, dr. Ivan Kioaovec K 20, dr. Feliks Kovačič K 10, dr. Matej Prefner K 20 dr. Otokar Rybar K 20, dr. Edvard Siavik K 20, dr. Janko Š.vnik K 20, dr LJubomir Tomašfć K 5 dr. Josdp W dina daruje podružnici CMD na Vrdelci K 2, namesto cvetke na grob blagopokojnemu g. dvornemu svetniku Matevžu Ternovcu. BRZOJAVNE VESTI. Kranjski deželni zbor nepričakovano razpuščen. DUNAJ 11. (hv) V jutršnji „Wie-ner Zeitung" izide cesarski patent, a katerim se razpnSča kranjski deželni zbor in razpihujejo nove volitve. „Wiener Zeitungu priobči k temn odloku še sledeče oficijalno poročilo: Redna 61etna funkcijska perijoda kranjskega deželnega zbora bi mo rala trajati do marca 1 1914. Da pa bo mogoče izvesti volitve še letos in iako omogočitif da bo deželno zastopstvo prihodnje leto že v novi sestavi, se je vlada odločila, da raz-pusti kranjski deželni zbor. K temu je pristaviti, da vlada še nobenega svojega koraka ni utemeljila s takim brez9miselnim in izgovorom. V političnih krogih se zatrjnje, da je nepričakovani razpust kranjskega deželnega zbora uspeh pogajanj dr. &usterŠiča z grotom Sturgkhom. Dr. Šusteršičn je namreč silno mnogi ležeče na tem, da se izvedejo nove volitve še prej, predno bo treba povišati deželne naklade, kar bi se moralo zgoditi že prihodnje leto. SLS se je bala, da bi v slučaju če bi se povišale deželne naklade že v tem zasedanju, zadela pri prihodnjih volitvah na hud odpor, Z druge strani pa se tudi zatr ju je, da je hotela vlada s tem rešiti razne afere, ki so razburjale politično javnost na Kranjskem, predvsem afero Krek-Šusteršič. v svrho definitivne nove ureditve učiteljskih plač. Poslanci Puchas,Gdlles in tovariši so vložili predlog glede dovolitve od ikodnine onim posestnikom, katerim so do-sedaj še nezasledene zveri na Stub- in Ko-ralpi napravile kako škodo. Na to sta se vršili dva OlVIlja Lisjak, Skorklja—Coroneo 752. 2314 Slovenska družina želi oddati sobo ca dve gospodični ali dva gospoda, ev. s hrano ali brea iste. — U.ica Belvedere 5t. 47, IV. nad., vrata 11. 2315 Prftti se Pro('& 72 klaftrov cemlji&ća Lep ISfl urBII razgled na celo mesto Naslov pore Inseratni oddelek Edtnosii 231S Najboljše kranjske klobase :: komhd po 20 do 40 vinarjev razpošiljam po povzetja od 10 k nt prej. Pri vefjem naročila nekaj popusta. Josip Princ, gt-tilničar in izdelovalec klobas — Belo štev. 23 pri L ubijani. '/311 Bilz - ftaturheilkunde no celoten — — ------------- :8 zve'.tov se po ceni proda. Vpra3*ti je v Nikolajevem z* vodu Farneto 18 2T30 Vhokošolec bi podučeva' dijata nnu&ke gimunz je v katerennibodi predmetu. V zameno išče u e lirano sobo. Ponudbe pod V. H.", poŠta 6tad on 2331 Prniia cn hiČQ ia "oi^će tamo rrUUfll SO lllba Djev) za K 12.000 in biu z vriom za E 9(00 blizu tr mvajskega postajališča. Pojasnila daje: Biberna, Via M lin a vento 70. (2333 . q m ademča, veščega češkega jezita za pouk nemškega. Ponudbe na pisarno Hotel Balkan — Trs . 2334 »n za dve osebi Čisto, pridno, po teoo deklo za vsa hišna dela. Via Armeni 2335 išče Išče 15 II- nad. Ofifi*) i° sobiia meolirana, tu i z do ro djaačo O U U d brano, se i.ddasta gospodom. Via BoBchette 40. polir adstropje, levo._2336 Prnrio cd hiČ9 ,ežeča ob ki Todi iTUUd, 50 IHoa v Dekani dkupno z več vinogradi n drug m zemljiščem v Detanih. Kipn* cena 12.000 K. — Ponudbe je vposlau na nas'.ov: Auton Muha Dekani hSt 179._2338 pri Prestranka išče od 1. pri siLca 1914 dalje odjemalce ta mleko s pril čno množino od 70J do 900 iitrot dnevno. Ponudbe na zgorajimenovitao mlekarno. 2337 Mlekarna v Kočah Čemu bi si člo ek ne 2elel olajšanja če ga napada kašelj, zaslizenje ali krčeviti kašelj, ko ima za to dobro dišeče, zanesljivo in točno delujoče sredstvo Thy-momel Schillae iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. — Steklenica po K 2 20 se dobi skoraj v vsaki lekarni, toda pazite strogo na iine preparata in izdelovalca. Čl čenje krvi poskrbi narava šele tedaj, ko je poskrbljeno za redno in zadostno opravljanje potrebe. Navadna odvajalna sredstva imajo splošno lastnost, da postanejo po daljši uporabi, tudi ako se vzemek poviša, brezuspešna. Nasprotno pa se je vsled mnogih znanstvenih poskusov dokazalo, da učinkuje naravna kisla voda „Franz-Josef* vsled redkih lastnosti in sestave tudi v slučaju daljšega uporab ljanja, kajti 1 liter te kisle vode vsebuje 49'7 gramov odvajalne soli in 1*2 gramov ogljikovokisle soli. — Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah kislih voda. — Odpravno ravnatelistvo zdravilnih studencev „Franz-Josef* v Budimpešti. Priporoča te slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Plesničar-ja nlica Giulia štev. 29. Postrežba točna in solidna. Takoj sprejme se takoj. 2341 se odda soba z dvema posteljama v al. Commerciale 18 V. 2339 Godbeni odsek NQ0 nega doma pri Sv. Ivauu koncert in ples. Začetek tečno ob 3 popnMne. Vstopnina h koncertu 20 vi-narjev. — ODBOR. *340 Čevljarskega pomočnika Ivan Bat, 8". I«an, Vrdela 717. _ Kranjske klobase 20 stot. Priljubljene domačo salame po K 2 3i kg, Došilia po povzetju M. MOD1C, fei&ka pri Ljubljani * 1 _1902 zdra\ih, hrastovih, rabljenih sodov od rroaam 3« o do 700 litrov. — FlUp Ivani 4 5 e v i č, Trat, Valdirivo 17. 218- cunje in ktsti Trut, V a ćeh'Olmo 2218 Kupujfem šu □pOOPDPC ■"mali oglasi MALI OOLASI m ra£u*|o m 4 vta. >«!«<«. Miitat tlsksaa kaaaa« takrat vse. NafauiUia pilrtaJHaa 48 vta. Plaža aa taka) " Proda SO 1 di^dpotovanja goatlaanK ; Cl- Hlrnr rjftvi> hbvana po «b klg., Milna OldOKUr oije po b8 vin. liter se dobi v zalogi olia O BIaGGINI. nI. Giu ia 23._ i l/on ia Spedicijska tvrdka ibče bdancesposoonega 1 VcCJa knjigo v djo ki mora znati hrvaščino ali ' slovenščin i ter eventuelno nemšč n i ali italijanSČ no. ! P. nudbs naj se p< Sljejo pod „Špedicija 1*0 t,a In-eratni oddelek Ed'no ti. ^268 Potovalce in agente akovfll pr!»at Ike. 18«e to arna tkanin. TudUae osebe, kt Imajo dobro zoaostvo, opravljajo lahke to delo kvt postransau. — Punudbe pod poštni pivd»l 11 v Mnihovo • HradlSte (MBnchenfriitz) CfSko-___ ^t.a nA.nn novega zistema, novi ne pro- Pisaim stroji d»jo p0 k 150-350 v* ugodnih ctnsh N*f«lov: Anton Purger — Gabrovica, polt* Černinal (I^tral. 22i9 St v. 37. veselemu Štajercu" na B?lvederu 2U7 PnOtPO^ninn pošteno, snažno, išče diužni. rU9U6£HltU Bojan, Vicolo delie Bo-e 445 23.0 Siv A meblirani sobi, ena z eno, draga z dvema poBtel ama ao cddasta takoj — Via Tor e bianca 29, vrata 5.____2321 * , . ^ takoj meblirana aoba z dvema po- UUOa S6 steljama in brano. Ulica B l-^ 12, pritličje, levo. _2283 Mrlrln ar» »oba z dvrma poetel ama in sob ca Ulluo SB vic lo de le K ^ 7, IL, Rojan. (2302 Hrlrlo cQ f>Da l'razn^ sobi. UL Aifieri UUUd OD šu 10, vrata 10. 2:i03 Pnctro^niro dobi meblirano ali prsznosobo IU9U C4llltd in tekaj pl^če za 2 uri zjutraj in 3 ure po oldne dela pri mali družini. Oglanti se je v ul ci Gommerciale 9, III nadstr., vrata fitv. 37. 9____2377 Trgovino jestvin Drugo na obrok**. Naslov ; Veapucci 8, vratar 2^23 S«aj|||Q zmožna vsakega dela se priporoča slo-• w 11J d venskim družin im in gospicam. Pride tudi na dom. Ulica S. Giovanni fitv. 7, stopnice UL vrata 35. _2324 delavci-čdvljarji v ulici Bramanta Itv. 8. 2325 Iščejo se flliHa QA meblirana soba, nlica Boechetto 40, UUUd Od Trata 8_2326 fldrlo Ca lePa> zračna aoba. Ulica della Ga- UUUCft dO germa 6. 2327 G. NATIČ urar In kronomstriit Trst, ul. Nuova34. odpre v kratkem novo prodaj Akno ur in drag loenosti. bogata Izbera žepnih in stenskih ur, budil,k itd. o.ravja ure pod jamstvom. - Cene zmerne. OHrla CO eoba s dvema posteljama, na zahtevo vuua OD tudi hrana. — korklja—Coroneo Bomagna 668. 2323 V znani trsoolnl pohištva ulica 8. Giovanni itev. 5 se nadaljuje prooaja spalnih in Jedilnih sob po Jako zmernih cenah ter najboljfto in jako zadovoljivo postrežbo. postreže RS Dobro znanu trgovina izgotovlje^iih obl^k v ulico Pon Velika talog ti je preselila (vog-al ulice Haova št. 13) za dijake, Elegantna obleke po meri izdelujejo najboljši krojači. Samo dobro blago, pj najnižjih canah. I H £ 1 G TRST, VIA CASSA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE). KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijcritete, delnire. srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednofetbe papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. VLOGE NA KNJIŽICE — 4 o 0 FILIJALKE: j AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro računu po dogovoru. DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA { METKOVIČ OPATIJA SPLIT ŠtBENIK ZADAR , Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev pn ti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. IN KASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. 'Š MENJALNICA. UrtADNE URE: »-I21/,, 2 7,-5. ESKOMPT MENIC. novosti m pomlad in za poMJe! Hožke obleke iz sufcir, fcamgarea zsdoje povosti...... od K 15-48 fležke obleke l? sukra, kamgarna. z?dnjfl norosti .... od K 10—32 Stroške obleke i d 3 ds 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4-14 „ kf tonina tih hlač od K 2 20-5 N&ivećja zalaga btega zadnjih «o uiti. :: Sprejemajo se naročila po med :: SjefJcHfetfi: đel&ime ofelsKe, srjrc s spodnje srnice Itd. Itd. ss Samo v tJobro ziunl trgovini „ Slin cfflfl di Trleste" alicb Gics e Carducci (ez Torrente) -t 40 VeHka zaloga obuva) za moške, ženske tu otroke čevljarnica M koli TRST »1. G. Caprin 16, vog. ul. deiia Guardia 22 Prevzema naroČila po meri in popravlja LASTNA DELAVNICA. F. Presre 1 T et, vla "lusRppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znane mit ico. prodaja »e vsakovrstne mirod^e in druaro. Sipe, barve, kisline in profumerije. Sveče. Petrolej in mineralns voda Cene zmer^r — — nI'i Ivan Krže Trot - Piazza S. GSovanrs* St, f iahisjiakšh in ki3ian»it£ O __ od ŠG33 plete^te. Ifcafc* Ssrpoi, cutščsso?. rolet. sfi iocTCtni-i k^Srf, jerbase? I a sja^t"1 Ur d^ri^. r^p^r?: jMfaroda ■tchiajiko posoda vrse uoli od psirc^aafr, s- en «11», kosštfcTjt- ali ciiTsh, n^ia'ije pMT nator;' kit.is «yJ. — Zi goatilničazje pip«, irogij*. neseU** !n evezieao posodo es v.ao. Tovara« kovfiegov ia potnin torb Loren/rc Lasorte PIAZZA OS PIT Alf šcrrv. B. Sprejemajo se nuoiiU ln popravila to •troke — Cene absolutno konknmnina Izvršuj njo mm odpoolljatve no deialo VeHka zalog« dvokotea la Itaditt ati lin, iriatfta««, •rtMtr..„ r« BAt)el-U, tnln, atolom alloo a 1U4 BaOutCu totovoioa — Pratofa aa afcret«. C*bU: frufc?. trnKkm uiift vaafcavraMii atralav raMjaath pa mi Gostilna Max Trat; vla Petroalo (pri no r. tr^u). To*i ia iel*a*o in domače Oiuo in belo vino kratki t«r&s vipavi o vino ia Dreherjero piva. To4'«a te adl vaakovrttnl likati ln žganja tar : ava kuhinja večno pripravljena s ijtr* ml ln .-vV^'--^ -v- i - * - u\m 0a ii Mm — na obroka ^^ Trsi, ulica Msdonnlno 5. Popolne tobe, selo fine, aobane, peščene dobro tedeleno giiTrte, nato b napo H iiM trn poaamooo poklic ta* ie lene; Uvahii ctroji, ateaika ex% tffke ogledala Maaaf. UefO. - suiilmi J^Clii. Tehnična poslovnica FRANC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Suca) dob« vata t Tan«y«t najlzvretneft« mtarft aa benoia, pila, opoja! pli» i» B9ttrJ» aa aaflt. sistam „Dieeal41 stojefie is leiefe ustrojbe Lekoaioblle na feenjlt !• para. Pravseiaaja dalo induetriiaiaih tovar« kakor : MIM za »oka, »trajl za proirvaicnje tljft. tavaraft lada. stroji st kas&aasiaa*. rtroji is tovarne sa OS«sat, stroj? ia a^seMaaje n alzarak« abrt, aaatraias kurjatev, Kraji ■a drobljenje ruliinege blaga, keaifiae tovarne itd. NaaeŠAenje ca elektrićop razvatl)ava ia prenoa mooi. Elettxiini vsdifala Za OMbt (tifl) eistom Pedretti, kakor tudi vsdiiraib » blago. Stroji M kovaške ta drage obrti Madsra* trensa?!« Ja. Seaaike ia oavl vnaJte vrati. Skladilče veakovrstaib tehničnih potrebMia. Vukovntaa osvt Oradja la ■troji mm poij»dein;vo ii: prei^ mm risto. Olje- eaMahi, pip« itd« 9Andoro" najbolji is aajoenejii pokrov but ---Proreftaaf is oklek a«nUwr naataaS* — — — Gostilna a,Ai tre Rastelli'1 Trst, Campo MCarzio štev. 4, pod fl nančno hišo in vojašnico rezervistov blizu državnega kolodvora, se priporoča slava, občinstvu za mnogobrojen obisk. Udani ANTON MUROVEC, lastnik. ^RaimondoBisiačh opozarja evoje cenjeno od;e-malstvo, da se je vrnil v g-, svojo urarno na svoje prej-šDje mesto, Campo S. Gia-como 5, v hiši „Delavskega konsumnega društva44. — ZA BiRMO je na razpolago bogata izber ur, verižic in pri veskov po konkurenčn«b cenah. v 2^.tOoiiebiiiČai ambu^atorij Univ. citrKtr Dr. Makso Barr Ermanno Schultze, I. tehn!^. Trat, alica Caserma štev 17, 0. oada. Poaebni zavod za umetne zobe brez ost' ploiče. Plombiranje z zlatom, platinom porcelanom Vsa dela bre2 bolečin. Zre sanje krive rastočih zob. Zmeni« eei Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 p g Kako si se predrznil vzeti nekaj druzega nego preizkušeno dobri Ottoman papir ali strocnico za - ■ - svalčice. - - - CENTRALA v -- PRAGI -- Ustanovljena 1. 1868. HO podružnic. 17 ekspozitur. Delniška glavnica: K 80.000.000 Rezervni in ^ari^stni zaklad: | | 1125,000.000 Zivnostensko banko, podružnica u 1 elefon: 2IB7-I078. AKREDITIVI - ČEK - IZPLAĆ l GRADEŽ IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALNIČNE POSLE. BORZNA NAROČILA. ekspoziture OPATIJA 4 l0 2 |o V L O G E na knjižice Rentni d&vek plačuje banka Iz uvojega. Položnico brezplačno na razootago. a