OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za poozdigo in napredek obrtniStoa Draoske banooine.
»OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer VBak petek ter stane: celoletno	Din 40*— polletno	Din 20*— posamezna Številka . . Din 1'—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zvez« obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiskl dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 19. marca 1931.	Štev. 12.
•Vastm ttaročnifeom t
K tej številki smo priložili položnice za poravnavo naročnine za leto 1931 ter prosimo cenj. naročnike, da se jih blagovolijo poslnžiti.
Pripominjamo, da so te položnice priložene samo izvodom, ki jih prejemajo oni obrtniki, ki so naročili list sami in ne obligatorno preko zadruge.
Radi izpreniembe v upravi in velikega števila novih naročnikov se nam
je mogoče pripetilo, da je dobil kdo pomotoma položnico, četudi je že plačal. Naj nam to oprosti, ker imamo plačnike v evidenci in je pošiljatev položnic le manipulativna in ne blagajniška pomota.
Uprava »Obrtnega Vestnika«.
v poštev obrtnonadaljevalna šola. Žali* bog, so pa danes obrtnonadaljevalne šole še zelo nepopolne in to celo v Ljubljani, kjer se poučujejo obrtni va* jenci v petih obrtnonadaljevalnih šo* lah, ki so nastanjene v osnovnih šolah, kar nikakor ne vpliva dobro na razvoj vajenčeve izobrazbe, ker so šolski pro* stori za pouk obrtnih vajencev nepri* meroi in neprikladni.
Naše obrtnonadaljevalne šole dejan« sko le životarijo in ne najdejo pravega razumevanja njihovega namena. To ve* Ija za ljubljanske obrtnonadaljevalne šole, da ne govorim o takih v podežel* skih krajih, kjer so razmere seveda še veliko slabše, ali pa v manjših krajih, kjer obrtnonadaljevalne šole še sploh ne obstojajo. Pripravlja se osnutek no* vega obrtno*šolskega zakona in dolž* nost Zveze obrtnih zadrug bo, da po* sveti temu važnemu vprašanju največjo pažnjo in skrb.
Poleg dobre obrtnonadaljevalne šole, ali pa vsaj dokler ne bodo take povsod upeljane, je dolžnost obrtniških zadrug in društev kakor tudi posameznih obrt* nikov, da nudijo in pripomorejo va* jencu do tega, kar mu šola ne more nuditi.
Gledati pa moramo tudi na to, da ohranimo vajenca na pravi poti, poseb* no v današnjih oovojnih časih, ko ima vajenec priložnost zahajati v razne dvomljive družbe in društva, ki so nje* govi vzgoji škodljive in da dvignemo moralni nivo našega naraščaja.
Zveza obrtnih zadrug se dobro za* veda te potrebe in nadela si je nalo* go, prirejati vajenska predavanja v vzgojnem, strokovnem in znanstvenem pogledu. Predavati vajencem tudi o primernem obnašanju in vedenju v de* lavnici in izven nje. Vzgajati vajenca tudi v patrijotičnem duhu, mu vceplja* ti ljubezen do vzvišene dinastije in do naše lepe in velike Jugoslavije. Sezna* njati ga v poljudnih predavanjih o teh* ničnem napredku in razvoju v tu* in inozemstvu. Prirejati tudi poučna po*" tovanja, ekskurzije in izlete ter skrbe* ti tudi za duševno razvedrilo, kolikor bo potrebno in če bodo za to dopušča* la denarna sredstva.
S	tem delom je zveza v resnici' tudi že pričela. Priredila je od 15. sept. 1930 do 27. januarja že 10 predavanj za ljubljanske vajence. Prvo predavanje se je vršilo dne 15. septembra p. 1. v telovadnici drž. realke, od tedaj na* prej pa se vrše predavanja redno v dvorani Mestnega doma.
Vsako teh predavanj je bilo števil* nejše obiskano, tako da poseča preda* vanja sedaj že nad 400 vajencev. Saj je pa tudi vsebina predavanja res lepo izbrana in priznati moramo, da je zve* za s to akcijo naredila velik korak na* predka v vajenskem vprašanju in vzgo* ji vajenskega naraščaja. Kako se za* nima obrtna mladina za poučna in ko* ristna predavanja, je dokaz njih mir* no in pazljivo vedenje in ukaželjno zanimanje, s katerim slede predava* njem, ki bodo brezdvomno v korist za duševni razvoj še nepokvarjene mla* dine. Ce se vzdržuje pri tako velikem številu mladih vajencev tak lep red in mir, moramo priznati, da je za preda* vanje res veliko zanimanje in da le*ta res dobro učinkujejo na mlado dušo vajenčevo. Smelo lahko trdimo, da je to nekaka ljudska univerza za vajence, katerim nudi duševno hrano in priliko do izpopolnitve v naobrazbi, katere jim šola ni mogla nuditi.
Poleg predavnj je zveza priredila dne 30. novembra tudi vajensko kino* predstavo z nacijonalnim filmom »Za čast domovine«, dne 20. decembra pa v prospeh družabnosti vajensko bo* žičnico, katere se je udeležilo nad 500 vajencev in vajenk, ki so bili vsi ena* ko in primerno obdarovani. Stroške za
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani
vabi k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU
ki bo v sredo, dne 25. marca 1631 ob pol 9. uri dopoldne v salonu gostilne »Mrak« na Rimski cesti it. 4.
DNEVNI RED:
r«Mi4a
1. Poročilo načelnika.
2. Citanje in odobritev zapisnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo računskih preglednikov.
5. Volitev odbora in namestnikov.
6. Volitev računskih preglednikov in namestnikov za leto 1931.
7. Razni predlogi in nasveti.
Ker se bo sklepalo o važnih zadevah, je dolžnost vsakega člana, da se občnega zbora zanesljivo udeleži.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, ae bo vršil uro pozneje drug občni Zbor, ne oziraje se na število navzočih članov.
Za načelstvo: Aleksander Gjud.
to božičnico je krila deloma Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Mest* na občina ljubljanska in ljubljanske obrtne zadruge.
Zveza obrtadh zadrug pa je pričela z vajenskimi predavanji tudi v večjih podeželskih krajih, ker je uvidela po* trebo, da so predavanja za podeželske vajence še večjega pomena, kakor za mestne vajence. Izdala je v ta namen okrožnice na zadružne načelnike v več* jih krajih in jih opozorila na to važno akcijo. Dosedaj je priredila zveza predavanje že na Jesenicah in Bledu, v Ribnici, Vel. Laščah, v Kranju in še drugih mestih.
Apeliram na gg. načelnike, da se z vso vnemo zavzamejo za to akcijo m prijavijo zvezi, če žele prirediti kako predavanje. Zveza jim bo šla vedno in radevolje na roko ter poslala preda* vatelja na svoje stroške v dotični kraj. Želeti pa je, da se predavanja udeleži vsaj 40—50 vajencev in vajenk.
Zveza ima poseben vajenski odsek in kakor ste čuli iz poročila blagajni* ka, poseben vajenski fond, ki ga upo* rablja izključno za vzgojo in naobraz* bo vajencev.
Usojam si polagati vsem gg. tovari* šem zadružnim načelnikom na srce, da se pridružijo v tem pogledu delovanju Zveze obrtnih zadrug, ki jih bo vedno podpirala, kolikor bo v njeni moči.
Kakor smo že omenili, moramo vz* gajati vajenca tudi v tem pogledu, da postane dober patrijot in državljan ter zvest sin naše lepe, velike in močne Jugoslavije.
Prirejati je treba po možnosti pouč* na potovanja in ekskurzije. Zelo umest* ne bi bile tudi vajenske knjižnice, v katerih naj bi dobil vajenec dobro in koristno berivo za razvedrilo in na* obrazbo.
Za izvedbo tega načrta pride seveda v prvi vrsti v poštev finančno vpra» šanje in bi morala v ta namen prispe* vati država in banska uprava iz fonda za preskrbo vajencev.
Za telesno vzgojo pa je predvsem potrebna telovadb^. Vajenec, ki ždi ves dan v ozki in zaduhM delavnici, je potreben že z ozirom na njegov teles* ni razvoj okrepčila, ki ga more nuditi v prvi vrsti telovadba. Zato pošiljajte vse vajence v prostih večernih urah v sokolsko telovadnico, kjer naj miladi vajenec črpa nove življenske moči in energijo za svoj bodoči poklic.
Jakob Volk, Šoštanj.
iKatera pet Je prava?
■Pisec tega članka nekako toži, da na °>i®gava opozorila m bito odziva ter nam kliče, ce ne vidimo resnosti pologa, <ta- propadamo!
iNe bom se bavil z izvajanjem radi davkov, pač pa hočem podati svoje mnenje radi zadružništva. Produktivne zadruge v nekaterih 'Strokah uspevajo, še vec pa. jih propada, ker čtonstrvo m Vzgojeno za skupno delo. Poznam par slučajev. Se pred svetovno vojno se je naišel tak dobrotnik, da je dal novoustanovljeni čevtjarski produktivni zadrugi ibrezoibresitno izdaten kapital za nabavo surovin in začetna izplačila. Urad za pospeševanje Obrta pa je dal zadrugi vise stroje za polovično ceno >na male Obroke, pa kljuib temu ni uspevala. i Visi člani so hoteli bita le mojstri in voditelji, manjkala pa je tudi vsaka trgovska izobrazba za pridobitev odjemalcev. V telku dveh let pa iso vsi člani skoro prašili' ob svoje domove.
Skupna delavnica ne rodi vedno blagostanja in ibo trefoa misliti drugače. Nekaj pa se mora storiti na vsak način za propadajoče obrtništvo raznih strok, Posebno pa oblačilnih. Zabavljanje čez Vili var« obleke in >>Bat’a« čevlje, o ka-tenih se toliko govori in piše po listih, se mi zdi brezplačna reklama za nje. Ce protesti zadrug, razmiih shodov, kakor tudi osebne intervencije niso mogle doseči, da se prepreči ustanovitev tovarne, so ito morda veičlji državni interesi, ki so tudi Obljube vodilnih mož postavili na glavo. Molčimo o teh podjetjih, kot bi iz>a nas ne Obstojata in sezimo po samoobrambi, kar je mogoče tudi na sledeči način.
Po vseti banovini imamo v vseh večjih krajih Obrtna društva in celo Zvezo.
Taika obrtna društva obstojajo po vsej naši državi in je stik 'lahko mogoč. Obrtna društva imajo v svojih pravilih pospeševanje obrta, izlasti tudi razpečavanje Obrtnih izdelkov, vzdrževanje naprav, Iki 'bi služile Obrtništvu in vzdrževanje zavodov iza zboljšanje mate-rijalnega stanja obrtnikov. Kjerkoli se pokaže potreba, naj obrtno društvo ustanovi skupno prodajo abrtmih izidel-kav, kateri' je naloga, spraviti izdelke na trg, zalkair mu bo Zbornica TOI in Zveza OZ iin OD gotovo šla izdatno na iroko.. 'Povsod se bodo našli prijatelji obrtnikov, ki bi dali potreben denar, ali pa prevzeli poroštvo za kredit, morda pri Zanatski banki ali pri iNarodni banki, ilci bi ga gotovo 'posodila za nižje obresti.
Vodstvo take prodajalne bi' se moralo pustiti trgovsko naobraženi osebi, ki bi skrbela za dober trg in skušala dobiti tudi razne dobave, ki so razpisane. Za Obrtnike pa bi morala kupiti mateflijal, ki bi jim ga prodajalna 'dala v razdelajo. iNaročeno delo bi tedensko dobavljali in 'zaračunavati. Zaslužek bi bil morda malo manjši, a vsekakor pa siguren in vsaj tak, kot ga doseže posameznik, če dobavlja v trgovino. Na ta način ibi obrtniki našli zaposlitev na svojem domu.
iNašim razim aram ibi mogli izdelovati le blago trpežne kakovosti, ročno delo, luksuzne izdelke pa le v 'toliko, kolikor 'hi bilo naročil.
To ibi bilo v grobih potezah moje mnenje, ki bi se naj od pilizadetih vzelo v debato m ibi pripomoglo k zboljšanju propadajočih obrti.
Milko Krapež:
(DaiensUa rzgoja
(Iz poročila na zboru Zveze O. Z.)
Lansko leto sem na občnem zboru poročal o temi: »Naš obrt in naraščaj«, v kateri sem se obširno bavil z vzgojo vajencev v delavnici ter važnosti v strokovni izpopolnitvi tekom učne dobe.
Danes je pa moj namen predvsem, da podam nekatere smernice za vzgojo vajencev, toda le kar se tiče vzgoje iz* ven delavnice, t. j. kako in na kakšen način naj izrabi vajenec svoj prosti čas.
Mogoče bo kdo od gg. tovarišev mnenja, da posvečamo vajenstvu pre* veliko pažnjo, češ, saj imamo dovolj drugih važnejših zadev, ki so bolj po* trebne in nujne kakor pa vajensko vprašanje.
Toda temu ni tako. Vajensko vpra* Sanje je tako važno in je postal«'* tako aktualno, da ga nikakor ne smemo pu* stiti v rtemar in tudi ne z njimi odlašati.
Kakor vsi sloji in stanovi polagajo veliko pažnjo na svoj naraščaj, tako moramo storiti tudi mi obrtniki. Da* našnja obrtna mladina bo prišla prej afi slej na naša mesta in bo predstav* ljala to, kar predstavljamo mi danes.
Ce so naši učni mojstri zamudili pri nas marsikaj, kar bi nam bilo v prid. ko smo odhajali kot pomočniki v svet in tudi danes kot samostojnim moj* strom, — ne smemo to tudi mi zamu* diti na našem sedanjem obrtnem nara* ščaju.
Res je, da je v prvi vrst! neobhodno. putrebna strokovna naobrazba vajenca. Ona je prvi predpogoj za njegovo eksi* stenco in za njegov življenjski obstoj. Vendar so pa danes naše gospodarske in družabne razmere take, da delavnica sama še ne more napraviti popolnega in povsem samostojnega obrtnega go* spodaTja. Danes mora biti obrtnik go* spodareko in družabno vsestransko iz* obražen, če hoče biti kos današnjim razmeram, modernemu napredku in konkurenčnemu boju. Današnji duh modernega časa zahteva poleg stro* kovnega znanja tudi veliko duševne naobrazbe in jeklene volje, sicer je mlademu obrtniku zaprta pot bodoč* nosti in napredka in bo vporaben kvečjemu za navadnega delavca.
Za duševno vzgojo in teoretično iz* obrazbo pride za vajenca v prvi vrsti
Z vsem tem bomo odvrnili našega vajenca od slabih potov in pohajkovat nja, ga vzgojili za poštenega obrtnika in dobrega državljana in ga privadili že v mladosti družabnosti v lastnih krogih in delovanja v obrtniškem po* kretu. Ne smete pa misliti, dragi tova* riši, da hočem s tem odtujiti vajenca delavnici, ali pa da bo vajenec po mnenju marsikakega obrtnika pri tem izgubil veselje do delavnice aili obrti, češ, za vajenca je samo delavnica in nič drugega. Res je, da mora biti va* jencu v prvi vrsti pred očmi delavni* ca, če hoče biti dober in ugleden obrt* nik. In ravno zato mu moramo dati priliko, da si pridobi primerno vzgojo tudi v naobrazbi in v družabnem živ* ljenju. Poleg tega pa potrebuje tudi' vajenec potrebnega razvedrila, ki je njemu primerno.
Brez dvoma bo imel potem vajenec tudi v delavnici med delavnim časom več veselja do dela in pouka in tem* bolj bo vdan in hvaležen svojemu učnemu gospodarju, ki ga je ne samo izučil za dobrega obrtnega pomočnika, ampak je vplival nanj "tudi v vzgojnem pogledu in telesnem razvoju, da je mo* gel postati vreden član človeške druž* be, pošten in ugleden samostojen obrt* nik in zvest državljan naše lepe in ve* like Jugoslavije.
Nekaj >o brusu
»Dobra ostrina je polovica dela«, ta* ko pravi stari pregovor. Resničnost te* ga pregovora se izkazuje le pod goto* vimi pogoji. Prvi zadeva kakovost jekla, iz katerega je orodje izgotovlje* no, drugi je odvisen od sredstev in na* čina, kako se ostrina ustvarja. Gotovo je, da pretežna večina obrtnikov ne more kakovosti jekla spremeniti; zato je izbera te ali one označbe orodja stvar izkušnje, ki sloni na dolgoletni praksi. Tu ne sme odločevati dozdevna štedljivost, ker se ravno v tem oziru najjasneje kaže resničnost pregovora: »Kar je poceni, je drago.«
Ni zadosti, da smo si nabavili dobro orodje. Skrbeti moramo, da bode ved* no v uporabnem stanju, to je, da mora imeti namenu primerno ostrino. Za vzdrževanje te nam služijo razna bru* sila, oz. brusilne naprave, med katere prištevamo v prvi vrsti brus, nadalje razne brusilne kolute iz smirka, korun* da, alunda in karborunda, končno raz* lične oljnate kamne.
Kolike važnosti je brus za delavnico, nam dokazuje znani, v lesni stroki na* stali pregovor: »Brus je ogledalo delavnice«. To je povsem umljivo dejstvo, da na dobro oskrbovanem brusu dose* žem dobro ostrino, in s to izvršim delo lahko in hitro! Iz tega je razvidno, da pripada brusu prvo mesto v delavnici. Prostor za brus mora biti svetel in lahko dostopen. Za brušenje razno* vrstnega orodja se uporablja naravni in umetni brus v obliki koluta ali plošč. Največ se uporabljajo okrogli ali ko* lutni brusi, na katerih se razno orodje lahko in hitro nabrusi.
Poročilo
o	delovanju Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani za čas od 19. decembra 1930 do 8. februarja 1931.
IX. Gospodarstvo.
1. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani je darovala zvezi brezplačno 1360 izvodov »Obrtno knjigovodstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo in železolivstvo«, katere bo razdelila brezplačno revnim vajencem.
2. Spominske knjige, ki jih je izdala zveza povodom 251etnice njenega obstoja, smo do kakih 150 izvodov vse razpe-čali, oziroma jih imajo nekatere zadruge v komisijonelni prodaji. Ostale smo pa ponudili v nakup Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
3. Zveza si je nabavila lasten telefon, ki je bil neobhodno potreben in si s tem olajšala veliko pismenega dela in tudi osebnih potov,
4. Valed izdaje novega pravilnika za vozne olajšave, smo zelo težko izposlovali polovično vožnjo za delegate na zve-zin občni zbor. To se nam je posrečilo le potom posredovalca, kateremu smo pa morali povrniti stroške v znesku 400 Din.
X. Okrožnice.
Zveza je izdala v tem času nastopne okrožnice:
1.	Vsem zadrugam izpiske iz blagajniške knjige glede vplačila doklad za zvezo.
Dober naravni brus mora biti sred* nje trd, enakomernega in ostrega zrna. Splošna zelenkasto=siva barva da skle* pati tudi na enakomernost strukture. Naravne napake brusa so trde žile in mehke ilovnate plasti. Trše žile se ne obrabijo v isti meri, kakor druga povr* šina brusa; zato se jih mora izklesati, ilovnate jamice pa zaliti z zmesjo ce* menta in zdrobljenega brusa.
Okrogli brus služi najbolje svojemu namenu samo, če je res okrogel. Eden glavnih vzrokov sploščenja na obodu je pomanjkljiva naprava korita. Pri brušenju potrebna voda mora med de* lom pritekati od vrha na brus, nato takoj odtekati iz korita v podstavljeno posodo. Naprave, pri katerih stoji vo* da stalno v koritu, niso samo ne pri* kladne, ker pri delu voda škropi, tem* več so tudi škodljive za brus. Oni del brusa, ki stoji stalno v vodi, postane mehkejši, se hitreje obrabi in brus po* stane enostransko oploščen.
Brus služi najbolje svojemu namenu, ako je na obodu lahno izbočen, ker je mogoče brusiti tudi široko rezilo. Za* brušeni žlebovi ali izbrušena površina ne dopušča pravilne uporabe brusa in daje brusaču, ki je te žlebe zabrusil, kaj slabo izpričevalo. Ako je postala površina brusa iz katerega koli vzroka neravna in neporabna, se mora izrav* nati. V ta-namen se uporabljajo sekira za brus in razne priprave za struženje. Kjer je na razpolago motorni pogon, naj se ga izrabi tudi za pogon brusa. Obodna hitrost ne sme presegati pri malih kamnih 9 m, pri velikih 6 m v
1	sek.
Poleg naravnega kamna se uporab* ljajo tudi umetni brusi. Zrna smirka, karborunda i. t. d. se mešajo z ognja odporno glino in oblikujejo ter stiskajo v kolute raznih dimenzij in oblik ter končno žgo v pečeh za porcelan. Iz* redna trdost zrna ( blizu dijamanta) skupno s hitrostjo vrtenja omogoča brušenje še tako trdih kovin ali kam* nov. Radi te potrebne hitrosti postane uporaba smirkovih in druge vrste ko* lutov tudi nevarna za zraven zaposle* nega. Nevarnost obstoji v sledečem:
1.	Pri prehitrem vrtenju se kolut raz* leti. Da se to prepreči, se ne sme pre* koračiti število obratov, ki je označeno na vsakem kolutu. Kot raznovrstna na* prava pri takih brusilnih napravah slu* ži močna avba iz železa, ali železni obod, ki pušča samo na eni strani pro* sto mesto za brušenje.
2.	Ne samo odtrgani veliki kosi, tudi posamezna zrna ogrožajo zdravje in sicer najdražje, kar ima človek, to je oko. Predpisana uporaba varnostnih očal ne odvrne poškodb oči, ako se jih zaposleni ne poslužujejo. Silo, s katero odtrgano smirkovo zrno prileti spozna* mo najbolje, ako si natančneje ogleda* mo večkrat rabljena varnostna očala. Zunanja stran stekla je na gosto pose* jana z zrni smirka, ki so se tako za* jedla v steklo, da jih niti z nožem ne moremo odtrgati iz stekla. To nam kaže kaj bi se zgodilo z očesom, ako bi teh drobcev ne zadržala očala. Ne
2. Navodila za občni zbor z vabili in izkaznicami za polovično vožnjo.
3. Obvestilo za pravočasno prijavo občnih zborov.
4. Vsem nevčlanjenim zadrugam vabi-
lo	za pristop k zvezi.
XI. Razno.
Zveza je poslala raznim javnim in obrtniškim predstavnikom voščila in čestitke ob raznih jubilejnih prilikah in dobila od teh zelo laskave zahvale in priznanja.
Poleg navedenega poslovanja je rešilo zvezino tajništvo tudi nebroj drugih dopisov, pritožb, vlog itd., raznih zadrug in korporacij, kakor tudi posameznih obrtnikov ter jim dajala vsa potrebna pojasnila in navodila v različnih zadevah.
Zlasti pa je imelo tajništvo v tej dobi izredno veliko dela v davčnih zadevah bodisi z zadrugami kakor tudi s posamezniki in je la vsakomur z najboljšo voljo na roko, kolikor je bilo v njeni moči.
Amošt Kramaršie,
tajnik Zveze O. Z. v Ljubljani:
Nekaj statistike
o obrtnih zadrugah
V bivši ljubljanski oblasti je 91 obrtnih zadrug: ,
V letu 1930 so se na novo ustanovile: Zadruga krojačev in krojačic v Ložu, čevljarska zadruga v £ireh in Zadruga krojačev za dravsko banovino v Ljubljani.
tvegajmo torej svojega zdravja in se poslužujmo zato pri brušenju na smir* kovih kolutih varnostnih očal!
^Secafi in predavanja*
Ljudska univerza za obrtniške valence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 23. marca t. 1. ob pol 7. uni 'zvečer v veliki dvorani .Mestnega doma na Krekovem trgu (vhod iz Streliške ulice) XiV.II. predavanje za Obrtne vajence. Predaval bo g. Josip Robek o temi: '»Vajenec, delavnica, šola in dom.« Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki.
Obrtniško filmsko predavanje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice T|0ll priredi v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v kinu »Ljubljanski dvor« v Ljubljani filmsko predavanje iza obrtnike, pomočnike, vajence in kvalificirane tovarniške delavce. Predvajalo se bo v filmu avtogeno varenje raznih kovin po najmodernejši metodi. iFlilm bo 'nudil priliko, da se naši Obrtniki, obrtniški in tovarniški pomočniki, delavci in vajenci sezinanijo z vsem procesom varenja v najrazličnejših položajih in na naj razno vrst nejših predmetih, da spoznajo velikanski pomen avtogenega varenja za moderno tehniko in da se obenem pouče tudi o raznovrstnih napravah, ki so potrebne pri vareniju, da se 'preprečijo nezgode in 'poškodbe. Filmsko predavanje bo ob-jasnjeval znani strokovnjak na polju avtogenega varenja g. inž. Leo Knez od Tvornice <za dušik v Rušah.
Vabimo obrtnike in Obrtni naraščaj pa tudi ostalo Obrtništvo, osobito gg. inženjeflje lin tehnike, katere bi zanimalo avtogeno varanje, da se udeleže tega filmskega predavanja. Vstopnine ni nobene.
Tečaj za mizarsko luženje na Jesenicah. 'Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TlOil v Ljubljani priredi v soboto lin nedeljo 28. in 29. marca t. 1. celodnevni tečaj za mizarsko luženje po majnovejši metodi (kemično luženje).
V	tečaju bo predaval strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani gosp. Adolf 'DOiak. Visak udeleženec plača pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 26 Din. Prinesti mora s seboj iz vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10*20 cm in 6 do 8 mm debele i(mas&vne ali furnirane) in sicer 3 komade češnjevega, 3 hrušavega,
6	bukovega, 5 jelševega, 8 orehovega,
10 'javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na željo dobe udeleženci koncem tečaja uradna izkazila o irednem obisku in seznam 120 raznih receptov za sestavo lužil Udeležbo je prijaviti neposredno 'Obrtnemu društvu na Jesenicah, ki bo dalo prijavljencem vsa podrofbnejša pojasnila.
Po delokrogu obstoja v oblasti: 11 lokalnih zadrug, 49 za sodni okraj, 4 za več sodnih okrajev, 8 sreskih, 9 oblastnih in
11 pokrajinskih.
Strokovnih zadrug je bilo: 2 mizarski, 1 urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev, 1 kleparskih, inštalaterskih in kotlarskih mojstrov, 1 ključavničarjev, 1 pekov, 12 čevljarjev, 1 sodavičarjev, 2 izvoščkov, 1 soboslikarjev, črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev, 1 brivcev, frizerjev in lasničarjev, 1 prevoznikov, 1 zo-botehnikov, 4 kovinskih obrti, 1 krovcev, 1 avtobusnih podjetnikov, 1 mlinarjev in žagarjev, 1 vrtnarjev, 1 slaščičarjev, me-dičarjev in izdel. kandit, 1 knjigovezov,
1	fotografov, 1 dimnikarjev, 1 kamnosekov, 1 tapetnikov, preprogarjev, izdelovalcev žimnic in ščetarjev, 1 elektrotehnikov, 9 krojačev in krojačic, 1 sedlarjev in jermenarjev, 1 zidarskih mojstrov, 1 stavbenikov, 1 tesarskih mojstrov, 1 mlinarjev in žagarjev, 1 konjačev. Skupaj 60 strokovnih zadrug.
Skupnih rokodelskih zadrug je 31.
Enotno so organizirani v oblasti v zadrugi za eno samo, odnosno za sorodno stroko tile obrti: urarji, zlatarji, optiki, graverji, pasarji, kleparji, inštalaterji, kotlarji, sodavičarji, brivci, frizerji in lasničarji, zobotehniki, krovci, vrtnarji, slaščičarji, medičarji in izdelovalci kandit, knjigovezi, fotografi, dimnikarji, kamnoseki, tapetniki, preprogarji, izdelovalci žimnic in ščetarji, elektrotehniki, sedlarji ter jermenarji, zidarski mojstri, stavbeniki, tesarski mojstri, konjači in avtobusni podjetniki, torej 34 strok.
Hct) je novega ?
Borza. V preteklem tednu so veljale tuje valute v dinarjih in sicer: Berlin (nemška marka) 13.56, Dunaj (avstrijski šiling) 8.—, Budimpešta (madžarska krona) 9.92, Curih (švicarski frank) 10.96, London (angleški funt (276.28— 277.08), Newyork (dolar) 56.73—56.93, Pariz (francoski frank) 2.22, Praga (če-hoslovaška krona) 1.68, Trst (it. lira) 2.98.
Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Čehoslovaško so končana in češki listi že prinašajo poročila, iz katerih je razvidno, da smo dobili mi nekatere koncesije za uvoz poljedelskih proizvodov, oni pa za precejšnje število industrijskih izdelkov; v zahtevah po znižanju carine na čevljarske izdelke Čehi niso uspeli, pač pa bode znižana carina na pivo.
Obrtniški praznik. 19. t. m. se je svečano proslavljal po vseh večjih obrtniških centriih Dravske banovine ter so bile povsod sprejete resolucije o obrtniških zahtevah.
Pravilnik o pobiraju prometnega davka je izšel v Službenih Novinah ter vsebuje nad 800 različnih postavk za plačilo tega davka; v prihodnjih številkah »Obrtnega Vestnika« priobčimo podrobnejše o vsebini tega pravilnika.
Ministrski svet je imel v sredo sejo, na kateri je razpravljal o novem državnem proračunu za leto 1931-32.
V	Ženevi ise je vršila prošle tedne tretja mednarodna konferenca za carinsko premirje, ki pa se je končala s popolnim neuspehom, ker so se delegati '12 držav izjavili, da preklicujejo svoj že dani pristanek in odobritev konvencije.
Sladkor bi bil lahko cenejši, kakor kaže bilanca naših sladkornih tvornic, n. pr. iz Velikega Bečkereka, ki izkazuje pri glavnici 36 milijonov Din in pri rezervah 41 milijonov Din kar 22 milijonov Dim čistega dobička.
4768 milijonov Din znaša pri nas obtok bankovcev, ki se je v zadnjem če-itrtmesečju znižal za celih 119 milijonov Din.
Organizacija elektrotehnikov, kateri načeljuje g. Mihelčič ml., je dobila opro-sititev plačevanja taks za viloge in provizije izvzemši v civilnopravnem postopku.
Nov način konstrukcije betonskih zgradb, ki znatno olajšuje zgradbo, je izumil ljubljanski inženjer Klopčar.
Državna hipotekarna banka je glasom svojega poslovnega poročila izdala lani okrog 500 milijonov ihliipotefcarnih in komunalnih posojil, od katerih je odpadlo na ljubljansko podružnico komaj 5 posojil v znesku okroglo 22 milijonov Din, kar kaže, da je obrestna mera Drž. Hip. banke za naše kraje pač še previsoka.
Odkupnino za kuluk je Primorska banovina (Split) Znižala za 40% in sicer od 25 na 15 Din.
Ljudsko štetje ise bo vršilo pri nas
1.	aprila letošnjega' lata.
Proti nakupovanju inozemskega blaga
in za propagando domačih obrtnih izdelkov se je pričela živahna akcija, katere se mora poiprijeti osobito tudi naiše Obrtništvo, ki tujo konkurenco še posebno občuti.
Gospodarske konference srednjeevropskih držav, ki se vrši na Dunaju, se je za našo državo udeležil tudi poljedelski minister dr. tFrangeš.
Izpremembe glede carinskih olajšav
za uvoz raznih strojnih oprem iz inozemstva se pripravlja, da se zaščiti domača kovinska proizvodnja ter je v ta namen pozvalo trgovinsko ministrstvo ipoedine zbornice, da podajo svoje izjave.
Vprašanje gradbenega podjetja »Slog-rad«, ki ga je nameravala kupiti banovina, da bi z njim 'gradila lahko tudi v lastni režiji, je po došlih vesteh likvidirano v kpiiist stavbnega obrtništva in podblašč. inženjerjev.
Mesarski obrtniki so poslali pod vodstvom delegata Zbornice TOll g. dr. Plessa h gospodu banu deputacijo, ki je prošli teden intervenirala radi nameravanega klanja v lastni režiji v ljubljanskih bolnicah in radi špeharstva v Mariboru.
Pekarska deputacija iz Slovenije se je mudila v ponedeljek v Beogradu, kjer je na merodajnih mestih posredovala radi inaravnost ineverjetnega navajanja cen 'kvasu s strani pivovarn ter opozorila, da previsoke cene kvasu nepotrebno podražujejo kruh.
Minister n. r. Schvegel je bil imenovan za poslanika v Buenos Airesu, kamor v kratkem odpotuje.
Kriza ključavničarske stroke
v Dolnjem Prekmurju.
Mal okat e na rokodelska obrt je tako močno prizadeta, kakor ključavničarske stroke. Najbolj se to opaža v dol-njelendavskem srezu, kjer smo že skoraj popolnoma podlegli gospodarski krizi. V srezu nas je kar deset iste stroke, izvzemši par meihaničarjev, katerim se pa istotako godi kakor nam stavbnim ključavničarjem. Veselimo se, če dobimo kakršnokoli delo, Inaj bo stara ključavnica, štedilnik ali staro dvokolo; izbire ni dosti. Kakor je splošno znano, ubijajo našo stroko najbolj tovarne. V tej gospodarski krizi ni naročil za novo •delo in kmet ne gleda na trpežnost, temveč samo na nizko ceno. V drugi vrsti nas pa ubija konkurenca onih trgovcev iz mešanim blagom, ki so si v najnovejšem času uredili svoje hišne delavnice in popnavljalnice. Komur je potreben ključ, prinese v trgovino od-tiisek od ključavnice, pa se mu kar na brzo rOko pripili. Prizadeti smo posebno mehaničarji v IDiOlnji Lendavi, kter obstoji Špecijalna trgovina koles. IN e vemo kako je prešlo do tega, da ta trgovec ima kar javno delavnico za sestavljanje in popravljanje dvokoles ter šivalnih strojev. Ima kar po dva brezposelna ^ ključavničarska pomočnika. Kljub večkratni pritožbi se merodajni ciniitelji ne ozirajo dosti na naš težki POložaj. (Posledica ovadb je bila mala kazen 150 Din.
Prav na koncu prepada smo pa stavbni ključavničarji, posebno po vaseh. Edini zašlulžek nam je bil pri stavbnih Okovih. Tu nam konkurirajo mizar-*» ki kar prevzemajo ključavničarska nela, sami kupujejo okove, jih pripilu-5eio in okujejo. Mislimo, da imajo mi-!Zarji dovolj dela pri stavbi, tako da jim ne bi bilo potrebno jemati nam ključavničarjem še ta bori zaslužek.
Vprašamo pristojno obrtno oblastvo, zakaj je to ravno narobe v murskoso-batskem srezu in je v tem pogledu — kakor se trdi — ondi drugačna praksa!
V novejšem času se prav nič trne razlikuje med kovači in ključavničarji, posebno v Dolnji Lendavi. Tu izvršujejo kovači vsa ključavničarska dela kar na veliko, n. pr. (železna okna, vrata, ograje, poravek raznih strojev itd. (Res, da so kovači zaradi gospodarske krize občutno prizadeti. Vendar ne moremo pristati na to, da bi posegali v naš nbrt.^ Tudi mi se ne mešamo v posle kovačev ter ne kujemo vozov ih ostalega, ker nočemo odvzeti kovačem še tistega pičlega zaslužka, ki ga imajo.
(Najbolj razpaseno pa je v naši obrti 'gotovo šušmarstvo. posebno v dolnjem delu Prekmurja. Mnogo • pripomore k temu, ker se šušmarji ne boje oblalsti. Saj je v skrajnem slučaju šušmar tako ,milo kaznovan, da ise naravnost nor-
čuje, češ, še pri destkratni globi ne plačam toliko, kakor bi plačal davka, ako bi imel obrtni list.
INepotrebno je še več praviti, kako smo prizadeti zaradi zgoraj omenjenih razmer in nepravilnosti, ki so krive, da smo skoraj brez vsakega zaslužka ter životarimo s pomočjo nekaterih postranskih zaslužkov. S pošteno obrtjo, katere smo se izučili, ine bomo mogli več izhajati, če bo šlo tako naprej in če nam pristojna obrtna oblast ne bode pomo-gla. Zato prosimo merodajne činitelje, naj nam priskočijo na pomoč, ker je naša obrt že v skrajni sili.
3% organiza
OBČNI ZBORI ZADRUG
dne 22. marca:	Zadruge	stavbnih
mojstrov za Dravsko banovino, ob 9. uri popoldne v pisarniških prostorih zadruge v Ljubljani, Rimska cesta št. 13.
dne 22. marca: Skupne rokodelske zadruge za 'sodni okraj Višnja gora s sedežem v Stični ob 3. uri popoldne v gostilni Karliuger v Ivančni gorici.
dne 22. marca: Obrtne zadruge v Logatcu ob 3. urt popoldne v gostilni To-lazzi v Logatcu.
dne 22. marca: Zadruge čevljarjev v j Ljub’jani ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma.
dne 22. marca: Zadruge čevljarjev v Ribnici ob 1. uri popoldne v občinski hiši v Vel. Laščah.
dne 22. marca: .Zadruge mizarjev v Novem mestu ob 9. uri dopoldan v obrtni dvorani Sokolskega društva.
dne 22. marca: Zadruge mizarjev v Ljubljani ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne pri .»Mraku« na Rimski cesti.
dne 12. aprila: Kolektivne zadruge Obrtnikov v Radečah ob pol 10. uri dopoldne v Sokolski dvorani v Radečah.
Obrtno društvo v Laškem je imelo svojo odborovo sejo v sredo, 4. t. m., na kateri se je razpravljalo o aktuelinih obrtniških stvareh iz lastnega sreza, o obrtni nad. šoli, Obrtniškem prazniku in občnem zboru.
Obrtna zadruga čevljarjev za srez Laško v Trbovljah obvešča člane, da se vrši vajenska preizkušnja v nedeljo 29. maroa ob 14. uri v prostorih pri g. Volkerju v Trbovljah.
»Obrtna zadruga oblačilnih strok v Ormožu« je iimčla dne 9. februarja 1931 v .Ormožu pod predsedstvom g. Zabavnika svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 49 'zadružnih članov in v zastopstvu obrtne oblasti obntno-zadružnd inšpektor .g. Založnik iz Maribora. Iz poročila načelnika je razvidno, da je štela zadruga koncem leta 1930 skupaj 198 članov, od teh 75 čevljarjev, 45 krojačev, 70 išivilj in 8 pletilj. Pomočnikov
Vse druge stroke imajo ali po več strokovnih zadrug, ali pa so organizirane v skupnih rokodelskih zadrugah.
Popolna organizacija za vse obrtne stroke obstoja v Radovljiškem srezu.
V Ljubljanski okolici so organizirani le mizarji, ki imajo svojo zadrugo v Št. Vidu ter mesarji in pa stroke, ki pripadajo zadrugam za sodne okraje, sreze, oblast ali pokrajino.
Potrebna je torej skupna rokodelska zadruga s sedežem v Ljubljani, katera ho po uzakonjenju novega obrtnega zakona ustanovljena.
Popolno organizirana sta nadalje Kamniški in Logaški srez.
V Kočevskem srezu je popolno organiziran sodni okraj Kočevje, medtem, ko so v sodnih okrajih Ribnica in Vel. Lašče organizirani le kovinarji, krojači, čevljarji ter stroke, ki pripadajo kaki oblastni ali pokrajinski zadrugi. Vse druge stroke pa so še neorganizirane.
Nujno potrebna bi bila v teh dveh sodnih okrajih Zadruga mizarjev in pa skupna rokodelska zadruga za stroke, ki radi premajhnega tevila članov ne morejo Ustanoviti svoje strokovne zadruge, kar smo že lansko leto poudarjali.
Novomeški srez je popolno organiziran; črnomeljski pa za sodna okraja Črnomelj in Metlika.
Popolno organiziran je nadalje Laški srez, Brežiški in Litijski srez.
Za nekatere obrtne stroke kakor za čevljarje, krojače, mizarje itd. bi bilo jako koristno, če bi ustanavljale svoje
lastne strokovne zadruge za sodne okraje ali pa sreze.
Pri zvezi je včlanjenih 57 obrtnih zadrug.
Dalje pripravljajo ustanovitev Kolektivna obrtna zadruga v Laškem, Zadruga pletilcev za dravsko banovino v Ljubljani, Skupna rokodelska zadruga v Žužemberku, Kolektivna obrtna zadruga v Polhovem gradcu, Zadruga usnjarjev za bivšo ljubljansko oblast v Ljubljani, Zadruga izdelovalcev kisa za dravsko banovino v Ljubljani.
Na novo so pristopile kot članice k zvezi: Kolektivna zadruga obrtnikov v Radečah, Zadruga rokodelskih in dopuščenih obrtov v Ložu, Strokovna zadruga čevljarjev v Ložu, Kolektivna obrtna zadruga v Brežicah, Zadruga konjačev za dravsko banovino v Ljubljani, Zadruga krojačev in krojačic v Ložu.
Svoj pristop k zvezi pa so obljubile tudi druge že ustanovljene in še ustanavljajoče se zadruge.
Iz zvezinega okrilja pa so izstopile: Kolektivna obrtna zadruga v Sevnici, Zadruga izvoščekov v Ljubljani, Zadruga sodavičarjev v Ljubljani.
Iz tega pregleda je razvidno, da je bilo obrtniško gibanje v preteklem letu j izredno živahno, kar je razveseljiv do- | kaz, da je končno tudi obrtnik uvidel j neobhodno potrebo organizacije in za- j družnega življenja, kakor tudi potrebo ' obstoja zadružne matice t. j. Zveze obrt- j nih zadrug.	|
(Konec).
je bilo 'koncem leta 43, .vajencev pa 53 .(18, 8, 06, 1). — Načelstvene seje so se vršile 4. Razsodišče je obravnavalo samo 1 sporni slučaj. — Predsednik poroča, da je zadruga imela tekom leta dohodkov Din 67120.—, izdatkov Din 6442.—, prebitka Din 278.—, skupno s saldom 'predhodnega leta od Din 1671.50 izkazuje blagajniška knjiga prebitka Oin 1949.50. — [Predsednik obrazloži podrobno proračun za tekoče poslovno leto, ki izkazuje izdatkov Din 5865 in predlaga, da se odobri tudi za to leto enaka članarina kakor za prošlo leto v znesku IDin 10.— za člana. Predlog se sprejme brez ugovora. — Potem je predaval obntno-zadrulžni inšpektor g. Založnik o aktualnih obrtnih vprašanjih in izgledih rokodelstva za bodočnost. Predavatelj obravnava med drugim, tele predmete: davčne zakone, osnutek obrtnega zakona, osnutek socialnega zakona, napredek tehnike, industrijsko konkurenco, potrebo izobrazbe in racionalizacije, samopomoč. Poziva zborovalce, naj se tesno oklepajo svojih strokovnih organizacij in sodelujejo ž irtjimi, da bodo organizacije lažje ščitile njiihove interese. Zborovalci so živahno odobravali predavateljeve nasvete in na predlog predsedstva soglasno 'sklenili resolucije, ki so se nanašale na protest proti inozemski konkurenci v oblačilni stroki, prati uvajanju inozemskih tovarn v našo državo, dalje na davke in samoupravne doklade, dalje glede načrta novega zakona o socialnem zavarovanju in načrta obrtnega izakona. — Zbor je naročil zadružnemu načelstvu, da resolucije dostavi ministrstvom, vsem prizadetim oblastvam in drugim merodajnim čmiteljem. — Odobril se je predlog g. Kaniča, da se za umrle Slane, katerih smrt se pravočasno pri zadrugi prijavi, iz zadružnih sredstev kupi nagrobni venec. Obenem je opozoril g. Kanič, da se morajo vajenci za preizkušnje bolje pripraviti, ker se v bodoče ne bo samo ocenil preizkusni izdelek, ampak se bodo vajencem stavila tudi razna teoretična vprašanja. —r G. Zabavnik opominja člane, naj ne krijejo s svojo obrtno pravico neizučenih šušmarjev, ker je to sramotno za samostojne obrtnike iin škodljivo za obrt.
blazno.
Udeležba naše države na velesejmu v Milanu. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo, da se pošljejo blagovni vzorci, namenjeni za reprezentativni paviljon, katerega gradi1 naša država na mednarodnem velesejmu v Milanu, iz Ljubljane do Milana in nazaj na stroške ministrstva. 'Vrsto vzorcev iin vsaj približno potrebno prostornino v paviljonu je sporočiti Zbornici za TOiI do 16. t. m. Kasnejše prijave se ne’ bodo mogle upoštevati. Točmejše informacije se dobijo v zbornični pisarni.
Mala obrt bo zastopana tudi na XI. mednarod. vzorčnem velesejmu v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija 1931. Ravnateljstvo velesejma je namreč iz posebne naklonjenosti tudi letos nakazalo referatu za pospeševanje obrti primeren prostor. Obrtniki, ki žele razstaviti na tem prostoru, naj prijavijo svojo udeležbo do 30. aprila na naslov: kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10/1.
Ljudsko štetje, popis kmetijskih gospodarstev in živine se bo vršil 31. mafca t. 1. po vsej državi, v dravski banovini pa pod vodstvom banovinskega popisovalnega odbora, kateremu načeluje ban.
(t)chave•
Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 9. aprila 't. 1. ponudbe glede dobave 1 vodovodne sesaljke, — Dne 8. akrila t. '1. pri Direkciji državnih rudarskih pred-uzeča v Sarajevu glede dobave 500.000 komadov kapsol. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dtne 20. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za čas od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932. (Oglas je na 'vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. marca L 1. ponudbe glede dobave 5 komadov nepremočljivih plaščev, raznih strokovnih 'knjig, 1 irazkuževalnega formalmškega aparata,
14 komadov električnih števcev, 50 komadov impregniranih drogov, 150 m3 hrastovega lesa, raznega električnega materijala in nadalje, razne pločevine, cevi, žičnih krtač, žagic za kovino, vodnih tehtnic, meril, lopat, krampov, raznega železa, električne žice, šip, škilipcev, .železnih voznih vinit ter glede dobave 1 elektromotorja.
Oddaja elektroinstalacljskih del se bo vršila potom ofertalne licitacije dne
8.	aprila t. 1. pri inženjenSkem oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. lOglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Obrtna banka Kraljevine Jugoslavije d. d.
bo imela v nedeljo 29. marca 1931. leta ob 9, uri predpoldne v Beogradu v dvorani Kola srbskih sester, rrartko-panova ul. 11, četrti redni občni zbor
svojih akcijonarjev s sledečim dnevnim redom:
il. Volitev delovodje, treh števcev glasov in treh overovateljev zboro-vaJnega zapisnika.
2. Poročilo upravnega odbora o delu in polaganju računov za leto 1930.
3. Poročilo nadzornega odbora za leto 1930.
4. Odobritev bilance in dela upravnega in nadzornega odbora za leto 1930.
5. Predlog o uporabi čistega dobička.
6. 'Volitev šestih članov upravnega, dveh članov nadzornega in dveh članov poslovnega odbora glavne podružnice v Zagrebu.
7. Rešitev morebitnih predlogov v smislu čl. 28. bančnih pravil.
Delničarji, ki se žele udeležiti tega zbora, morajo deponirati svoje delnice najmanj sedem dni pred določenim dnevom za odbor v smislu čl. 24. bančnih pravil in to bodisi pri blagajni Centrale obrtne banke Kralj. Jugoslavije d. d., Skopltianska ul. 8, bilo na blagajni glavne podružnice v Zagrebu, Ulica Frankopanova 5a.
(Istočasno se opozarjajo delničarji Obrtne banke Kralj. 'Jugoslavije d. d., da svoje delnice za udeležbo na dan akcijonarjev 29. marca 1931. leta niso prisiljeni deponirati osebno, temveč morejo svoje začasne akcije poslati tudi po pošti bodisi 'Glavni podružnici Obrtne banke Kralj. Jugoslavije d. d. in bodo v zameno zanje dobili potrebne vstopnice na zbor v smislu čl. 24. bančnih pravil. Radi prihrane velikih stroškov morejo oni delničarji iz enega kraja, ki se želijo udeležiti zbora osebno ali po svojih pooblaščencih, poslati svoje začasne delnice tudi skupno v enem zavoju. Toda v vsakem slučaju morajo prejeti Centrala ali Glavna podružnica začasne delnice vsaj sedem dni pred zborom delničarjev.
Upravni odbor.
Že v 24 urah
kemično smažl, pllsira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — škrobi ln svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
DNEVNO 3VEŽ.E PRAŽENA *•"
KAVA
L-3LJBL-D AN
-VODNIKOV TRS ST.S.—
Franc Fujan
krovstvo Ljubljana, Galjevica Stev. 9
pri Dolenjskem kolodvoru
Izvršuje vsakovrstna krovska dela in v to stroko spadajoča popravila.
Cene solidne !
Cene solidne!
TVOftNICA KEH.IM OU.B(U«UUOV/mNitA mSTIKJCUJA
v .	DRUŽBA	Z.OZ.UU8I.3ANA	//yT	s
i.liltORIENT^'
TERPEntinI^
ifjSk
Prodajalna I DUNA3SKA C. 14 UUBUANA
POLEOTBGOVINA SCHNEIDER BVEROVSEK
'RVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE C ENE H
TURPIJADNA
S&o2Hn
Original
Opalcgraph
razmnoževal ec in vse teenti/eatife
zaloga: Lndv. Baraga
Opalographe, ki so v rabi in ne delujejo, BREZPLAČNO
uredim.
Selenburgova ulica 6 Ljubljana Telefon 29-80
|£-C<I /-vX(	n-sr< i l~KS I ‘~\ ^ I IJrX<l '~V • !=r\<l i=AjM	I IsrV^I Ls
3{&5&5či SSa&S-i L^5/ !>*ši 555<&S-il&fiI&5ŽKotKotKci53^(xv5/£\5/ !x\-r/Kot -
*OT	/ KOT *>ot KOT '>OT iNjfa !>otr/ »>ot Kot K*~/'»~/ '>Xr/ tvrT/t\.\—/ tv
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4
Telefon St 2508	Račan	pri	poitni	hranilnici	v	Ljubljani	It	12.051
PODRUŽNICA: LJUTOMER
telefon St. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
PILARNA
IVAN FIGAR
UUBUANA
Gosposvetska c. ~ Vošnjakova ul. 3.
(v bližini restavracije »Novi svet*)
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Pri večjem naročilu primeren popust.
Plačam enostransko tovornino.
Tvornica ZA DUŠIK D. D.
AGA-RUSE
udružene jugosiov. tvornice acetilena in oksigeaa d. d.
zadovoljujeta i svojimi prvovrstnimi
proizvodit
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
Sirom vte Jugoslavije na siotine
avtogenskih varilcev
in nudita tisočerim mirno, lepo in soinčnobelo
acetilensko
luč
Izkoriščajte tudi Vi te njihove proizvode v svojo korist!
KREDITNO DRUŠTVO
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Strojno podjetje
R. VViUmaim
LJUBLJANA SlomSkova ul. 3. Telef. 2055
Beneški jaremniki, cirkularke, nihalne 2age najnovejše konstrukcije, brusilni stroji.
Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvornice.
Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti.
Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim ufiinkom.
Elektro-tovoma in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave.
Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav.
Vsakovrstna popravila strojev.
Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk.
Urednik Ivan Lombar. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. — Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fran Jezeršek. —
Vsi v Ljubljani.